Poštnina plaCana V "gotovTnl Leto DL, št. („ JUTRO" XIX., št. 253 a) 7 Ljubljana, ponedeljek 3i. oktobra I938 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-erartnerja. onedeljska izdaja »življenje In svet" Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ul. 5. Telefon št. 3122, 3123 3124. 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutrac izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej m velja po pošti prejemana Din 4.-. po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor. Grajski trg št. 7. Telefon št. 2455. Celje, Strossmayerjeva ul. L Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. © vseh aktuai O NEMČIJE IN ITALIJE minister se je sporazumel z Mussolinijem in Cianom ilk mednarodnih problemih ter se je včeraj vrnil v Nemčijo KLm, 00. okt. d. Nemški zunanji minister Ribbentrop je odšel včeraj ob 15. ponovno v Beneško palačo na razgovor z min. predsednikom Mussolinijem. Razgovoru, ki je trajal nad eno uro, je prisostvoval tudi zunanji minister Ciano. Po sestanku z Mussolinijem je imel Ribbentrop že krajši razgovor s Cianom samim. Kakor je izjavil zunanji minister Ribbentrop zastopnikom tiska, so potekli razgovori z min. predsednikom Mussolinijem in zunanjim ministrom Cianom, v katerih so se ob avnavali vsi aktualni problemi evropske politike, v najprisrčnejšem sporazumu ter so ponovno dokazali, da presojata Italija in Nemčija obstoječa politična vprašanja v duhu prijateljstva in najtesnejšega sodelovanja, ki temelji na osi Rim-Berlin. Zvečer jc Ribbentrop odpotoval iz Rima. Zunanji minister Ciano je sprejel po odhodu nemškega zunanjega ministra Rib-bentropa madžarskega poslanika, takoj nato pa češkoslovaškega odpravnika poslov,ki jima je sporočil da sta Nemčija in Italija sprejeli ponudbo za arbitražo v madžar-s ko-češkoslovaškem sporu. Rtfc&eatropov povratek • v Nessseišo Monakovo, 30. okt. br. Zunanji mini- Mer Ribbentrop je prispel ob 11.41 dopoldne i/. Rima v Monakovo. kjer ga je na kolodvoru sprejel poleg zastopnikov nemških oblasli tudi italijanski poslanik Attolico. Tesispsove mSormacaje Pariz, 30 oktobra, o. Rimski dopisnik ?Tempsa« poroča, po razgovorih ministra Ribbentropa z grofom Cianom, da se zdi zanesljivo, da se ne bodo izpolnile želje po skupni madžarski-poljski meji. Nemčija ne polaga nobene važnosti na to, da bi se na vzhodu zgradil poljsko-madžar-ski most. Vse kaže, da se ji je sedaj v celoti pridružila tudi Italija. Odločitev o Fsdkafpstski Husifi že fa teden Praga, 30. okt. d. Glede na to, da sta tako češkoslovaška kakor Madžarska zaprosili za arbitražo Italije in Nemčije v zadevi Podkarpatske Rusije, ugotavljajo v Budimpešti, da je s tem za sedaj zaključena izmenjava not med madžarsko in češkoslovaško vlado. Listi so mnenja, da bo končna rešitev madžarsko-češkoslovaškega spora rešena z nemško-italijanskim razsodiščem že v teku prihodnjega tedna. Sinod pravoslavne cerkve proti plebiscitu Užhorod, 30. okt. AA Sinod pravoslavne cerkve Podkarpatske Rusije, ki ima nad 160.000 vernikov, je imel danes sejo pod predsedstvom arhimandrita Aleksija. Sprejeta je bila resolucija, ki odklanja plebiscit. Nova razmejitev med Slovaško in Podkarpatsko Rusijo Praga, 30. okt. d. Kakor vse kaže, bo razmejitev med Karpatsko Rusijo in Slovaško v kratkem izvršena. Predsednik kar-patsko-ruske deželne vlade Vološin je izrazil v razgovoru s predsednikom slovaške vlade dr. Tisom upanje, da bodo vsa med obema deželama še nerešena vprašanja urejena s prijateljskim sporazumom. Gre predvsem za določitev meje, ker sega ukrajinsko prebivalstvo na severu preko dosedanje meje v vzhodno Slovaško. Filmska cenzura na Slovaškem Bratislava, 30. okt. br. Slovaška vlada je te dni izdala odlok, s katerim je prepovedanih na Slovaškem 74 komunističnih, židovskih in ameriških filmov. Med prepovedanimi pa je tudi češki film po znanem romanu Karla čapka »Bela bolezen«. Obnova prometa med Nemčijo in CSR Berlin, 30. okt. d. V izvajanju mona-kovskega dogovora štirih velesil od 29. septembra so bili sklenjeni med nemško in češkoslovaško vlado v zadnjih dneh novi dogovori tehničnega značaja. O tem poroča DNB naslednje: V enem izmed protokolov za izvedbo monakovskega dogovora so bila določena načela, merodajna za izročitev sudetskega ozemlja. Kot glavno načelo je bilo določeno, da se ima to ozemlje izročiti v rednem stanju in da se ima plačati, v kolikor se to že ni zgodilo, odškodnina oz:roma poravnati škoda. Kot ustanove, za katere je po monakovskem dogovoru odgovorna češkoslovaška vlada, se smatrajo vse usta- nove, ki služijo splošnim ali javnim koristim' ne glede na to. ali so zasebna ali javna last Kot del teh ustanov se smatrajo tudi premičnine, ki so potrebne za njihov normalni obrat. Praktična izvedba teh načel bo poverjena posebnemu nem-ško-češkoslovaškemu odboru, ki bo svoje delo po potrebi razdelil med strokovne odseke. Vračanje raznih predmetov po tem dogovoru je že v teku Češkoslovaška železniška uprava je že vrnila nemški železniški upravi znatno število lokomotiv in vagonov. Nadaljnje vrnitve bodo izvršene v prihodnjih dneh. Prav tako se je že pričelo vračanje voz in avtomobilov, ki so jih rekvirirale češkoslovaške vojaške oblasti. Pri tem so se ponekod pokazale težkoče kar pa je posledica dejstva, da še niso pričele povsod poslovati lokalne oblasti, obe vladi pa si resno prizadevata, da bi se vrnitev raznih predmetov izvrš la čim prej na vseh področjih. Tudi vrnitev raznih aktov, ki so potrebni upravnim oblastem, je že v teku. Drugi važni odgovor se tiče ponovne vzpostavitve železniškega prometa. Jutri bo vzpostavljen žeJezn ški promet preko približno 50 prehodov med Nemčijo in če-! škoslovaško, s čimer bo češkoslovaška j kmalu zopet pridružena mednarodnemu osebnemu in tovornemu železniškemu prometu. Pri tej priliki je bil med obema železniškima upravama dogovorjen privileg:ran osebm in tovorni promet med šlezijo in Avstrijo. Nadalje je bil sklenjen dogovor o plačilnem prometu med sudetskimi kraji in češkoslovaško, ki bo veljal od jutri dalje. Na podlagi tega dogovora se bo zopet lahko pričel blagovni promet med zasedenim ozemljem in češkoslovaško. Istemu namenu služi tudi dogovor, da se začasno uvoz češkoslovaških izdelkov v sudetske kraje in nasprotno uvoz iz teh krajev v češkoslovaško oprosti carine. V prihodnjem tednu bo obnovljen tudi redni poštni, telefonski ter brzoiavni promet med Nemčijo in češkoslovaško. Dunaj, 30. okt. d.. Dunajska železniška direkcija je objavila, da bo jutri obnovljen železniški promet med Avstrijo in češkoslovaško na progah: 1. iz Judenbur-ga v Pferov. 2. iz Marchegga v Bratislavo in 3. iz Gmiinda preko Mezimosti-Ve-seli v Prago. O obnovi prometa med Avstrijo in češkoslovaško na ostalih progah bodo sklenjeni dogovori v prihodnj'h dneh. Praga, 30. okt. AA. Železniški promet med Prago in Parizom se bo ponovno začel 3. novembra v smeri Plzen—Cheb— Nurnbersr. Iias?.!ka!ss©-s© sa nadalisifa kongres Je pooblastil Daladierja s totalitarnimi državami Pariz, 30. oktobra, br. Min. predsednik Daladier se je vrnil ob 11. dopoldne iz Marseillea v Pariz. Takoj po svojem prihodu se je odpeljal v vojno ministrstvo, kjer je ostal do 13. V njegovi okolici izjavljajo, da bo jutri o'o 17. seja vlade, na kateri bodo izdelalj že napovedane na-rcdbe. Te naredbe bodo v teku tedna na posebni seji ministrskega sveta končno sprejete ter nato takoj objavljene v uradnem listu. Daladier je dobil na kongresu radikalno socialistične stranke proste roke za nadaljnja pogajanja s totalitarnimi državami. za prekinitev zveze z Rusijo in za uvedbo drastičnih socialnih, finančnih in gospodarskih ukrepov obnovo Francije. HlaCno slovo francoskega poslanika v Moskvi Moskva, 30. okt. d. Pri odhodu dosedanjega francoskega poslanika Coulondra iz Moskve se je pripetil dogodek, ki je zelo pomemben za sedanjo francosko-rusKo razmerje. Nedavno je izšel v »Pravdi« članek o zunanji politiki Francije pod naslovom: »Od Jene do Monakova«, v katerem se ostro obsoja Daladierjeva politika. Poslanik Coulondre je nato zahteval v ko-misarijatu za zunanje zadeve pojasnilo, ali predstavlja ta članek, ki je za Francijo in njeno vlado žaljiv, v resnici mnenje sovjetske vlade. Ruski zunanji komisarijat ni na ta korak ničesar odgovoril. Nato je poslanik Coulondre odpovedal udeležbo na poslovilni večerji, ki mu jo je hotel priie-diti Litvinov. Prav tako ni prišel Litvinov na večerjo, ki je bila prirejena poslaniku Coulondru v slovo v francoskem poslaništvu. Ta napetost se je pokazala tudi pri odhodu poslanika Coulondra v petek iz Moskve. Dočim je poslanika spremilo na kolodvor vse osebje poslaništva, je prišel k slovesu kot edini zastopnik sovjetske vlade le šef protokolnega oddelka zunanjega komisarijata. r-.mmi V t»w, a E k. ft *rijy ,4 SL H IZ J SI vit »f w • NenapadaSsse pogodi?© med eakovati — Glavna ovira f Berlin, 30. okt. b. V nekaterih tukajš-njih diplomatskih ir. poučenih političnih krogih zatrjujejo, da so francosko-nem-ška pogajanja že toliko napredovala, da bo skupna nemsko-francoska izjava, podobna znani angleško-nemški izjavi z dne 30. septembra, objavljena že te dni, morda se pred zaključkom radikalnega kongresa v Marseillea. Ribbentropovi rimski razgovori so oo teh informacijah med drugim v zvezi tudi s tem nameravanim nemško-francoskim sporazumom, o katerem se zeli Nemčija posvetovati s svojo italijansko zaveznico pred definitivnim podpisom. Nemško-francoska izjava bo pretežno platonskega značaja. Njen glavni namen naj bi bil v izboljšanju sedanjega ozračja med obema državama. Zanimivo pa je, da se v zvezi s tem govori tu tudi o pred-stoječem nemškem obisku v Franciji. Negotovo je baje samo to, kdo bo obiskal ©bema državama še ni pri-2 Srancoska zveza z Rusijo Pariz: maršal Goring, Ribbentrop ali kaka druga vidnejša nemška osebnost. Sklenitev nenapadalnega pakta za dobo 25 let za sedaj ne prihaja še v poštev, ker so za to potrebni .^podrobnejši razgovori. Težko pa si ie po mnenju tukajšnjih političnih krogov predstavljati, da bi Nemčija sklenila tak pakt s Francijo, preden bi se Francija odpovedala svoji pogodbi z Rušilo To vprašanje je Nemčija, kakor znano/postavila že leta 1936 po zasedbiPo-renjain so se tedanja pogajanja z Nemči-in nrav na tej točki razbila. Kako se bosta sedaj v tem pogledu odločila Daladier m Bonnet, še ni mogoče z gotovostjo reci, ker so v Franciji mnenja glede francoskega pakta z Rusijo še vedno precej deljena fn je še vedno najmanj prav toliko onih, S zagovarjajo ohranitev pakta z Moskvo, LiS onih, ki so proti nadaljnjemu zavezništvu z boljševiki. Italijanske obljube Poljski Varšava, 30. okt. o. Tukajšnji listi poročajo iz Rima, da je italijanska vlada že obljubila Poljski, da se bo z vsemi silami zavzela za zahteve Poljske glede kolonij. Ob tej priliki poudarjajo poljski listi, da država 35 milijonov ljudi nima možnosti, da bi kolonizirala svoje ljudi in so ji zato potrebne kolonije. Negrin odklanja tuje posredovanje Barcelona, 30. okt. AA. Negrin je snoči po radiu ponovno podčrtal načela zunanje in notranje politike republikanske vlade. Posebno je poudaril, da se bo republikanska Španija upirala do zadnje kaplje krvi in da ni mogoče nobeno posredovanje tujih držav, če se ne priznajo mednarodne pravice španske vlade. Valencija, 30. okt. br. Na frontah tudi včeraj ni bilo večjih bojev. Ob 11.30 dopoldne je priletelo nad Valencijo 5 Fran-covih letal, ki so odvrgla kakih 100 bomb. Bombe so porušile v predmestju 20 hiš. Lond»n, 30. okt. o. »Daily Telegraph« poroča iz Valencije, da je včeraj prišlo do velike pomorske bitke na vzhodni obali Španije med republikanskimi in Fran-covimi vojnimi ladjami. Bitka je trajala 40 minut. Kako se je končala, ni znano. 6? žrtev požara v Marseilleu Marseille, 30. okt. AA. Do polnoči so našli v razvalinah pogorele veletrgovine »Nouvelle galerie« 15 sežganih okostij. Več ljudi so aretirali, ker so hoteli izkoristiti zmedo in so ropali. Istotako je bil prijet v hotelu »Noilles« 26 let star italijanski državljan, pri katerem so našli pisma z naslovom francoskega zunanjega ministra Bonneta. Marseille, 30. okt. AA. Havas: Število mrtvih, ranjenih in pogrešanih v katastrofalnem požaru je dosedaj doseglo 69 oseb. Predsednik vlade Daladier je snoči odpotoval iz Marseilla v Pariz. Mednarodni turistični kongres Haag, 30. okt. AA. Prihodnje leto bo od 7. do 11. junija na Nizozemskem mednarodni kongres velikih turističnih organizacij iz evropsk:h držav. Doslej so se prijavile za kongres osrednje turistične organizacije iz Anglije, Nemčije, Italije. Jugoslavije, Danske, Nizozemske, Norveške, Poljske, Rumunije, švedske in češkoslovaške. Govor predsednika vlade na volilnem manifestacijskem shodu JRZ v Negotinu Negotin, 30. okt. AA. Ministrski predsednik dr. Stojadinovič je imel danes na zborovanju JRZ v Negotinu govor, v katerem je med drugim rekel: Mnogoštevilni politični ljudje, od katerih so nekateri tudi iz vaših krajev, so bili prej na vladi ali pa so bili zelo vplivni funkcionarji. V vsem tem času njihove vladavine so bile stalno naložene ljudstvu vedno večje dajatve, takse in davki, od dneva v dan pa se je manjšala cena kmet-skim proizvodom. Kmetovalec s tem, kar je prinesel na trg. ni bil v stanju zadostiti niti svojim obvezam nasproti državi, niti ni mogel sebi nabaviti, kar je bilo v njegovi hiši najpotrebnejše. To je doba, ki beleži gospodarsko bedo večjo, kakor je bila med vojno. To je doba. ki je zabeležila najnižjo ceno kmetskih pro:zvodov in največje siromaštvo vasi. Nekdaj dobro znani vašari iz teh krajev so dajali živino za vse konsumente naše države, v prej omenjeni dobi pa ni imela nobene cene. Bila je nezadovoljna vas, nezadovoljno mesto. Trgovci so prihajali v konkurz in so obtoževali za svojo nesrečo zadruge, zadruge pa so komaj životarile in obtoževale za svojo nesrečo posredovalce. Obrtniki niso imeli dela in so obtoževali tovarne, tovarne pa so po vrsti iz domačih rok prehajale v tuje roke. Vsem je bilo težko. Vsi so drug v drugem gledali sovražnike svoje usode. Tako je bilo, dokler nismo mi prišli na upravo države Ni bilo lahko to slabo stanje v gospodarstvu popraviti. Takoj smo davke na kmetska gospodarstva znižali od 12 na 10%, da bi poživil* gospodarstvo. Zemljarino smo zmanjšali za eno petino in potem še za eno tretjino. Dovolili smo plačilo dolžnih davkov postopno v 15 obrokih. Sprejeli smo zakon o razdolžitvi kmetskih dolgov in zmanjšali kmetske dolgove za polovico. Osvobodili smo jih obresti pri privatnih oderuhih, pri drugih pa smo dosegli nizke obresti po 4 in pol odstotka. Država je prevzela nase vse te dolgove, ona nikdar ne bo ,-n ne sme biti tako strahovit in brezdušen kreditor kakršni so bili ti privatniki. Kmetskih dolgov je bilo izbrisanih za dve milijardi 700 milijonov din. Kmet je moral prej samo za obresti zadolženih 7 milijard plačevati na leto okoli ene milijarde pet sto miliionov din. Danes pa z obrestmi in odplačili plačuje manj kakor 200 milijonov din. To pomeni, da je sedaj dobil kmet še eno žetev na leto brezplačno. Z otvoritvijo novih inozemskih tržišč in z dobro notranjo gospo- darsko politiko smo povzročili, da cena poljedelskim proizvodom raste neprestano. Pšenica je od 100 din poskočila na 150 din in še čez, koruza od 60 din na 100 din, cena vinu se je zboljšala. cena paru volov se je dvignila na zavidno višino, skoro v vseh poljedelskih proizvodih se je cena znatno povišala za 50%, ponekod tudi za 100% in še več. Prej je veljalo pravilo: Dobra žetev, slaba cena. Mi pa smo vam dali enakomerno dobro ceno in dobro žetev. Kakor smo ustvarili čudež na gospodarskem polju, se nam je posrečilo ustvariti tudi drugi čudež, kakršnega še ni bilo videti na po!it;čnem polju. Delu moje vlade in JRZ se je posrečilo, da smo pomirili tudi našega Petra živkovica z dr. Mačkom. Naše ljudstvo pravi: Kadar je huda zima. takrat maček in miš skupaj spita. Iz tega sporazuma med dr. Mačkom in Petrom živkovičem sklepam, da tudi ta dva gospoda slutita zelo hudo zimo za sebe v tem letu. Priznati moram, da se ne motim, ako mislim, da se bo res z 11. decembrom začela za njih nenavadna zima. Kot Srb in kot predsednik vlade ter naše stranke pričakujem, da boste ostali 11. decembra vredni potomci on'h, ki so tu ustvarili državo in ki so iz malega beograjskega pašaluka ustvarili veliko Jugoslavijo od Jadrana do Timoka. Ostanite zvesti idealom naših junakov, ostanite zvesti nacionalni ideji, veliki in enotni državi. Našel se je med vami izdajalec -— obsodite ga 11. decembra in ločite se od njega, naj ostane sam. ker vas ni nikdo vprašal, ko je izdal amanet našega velikega kralja Mučenika in ko je pobegnil v Zagreb, da pred vrati dr. Mačka čaka, da ga sprejme na svojo listo. Vaš veličastni sprejem in ta sijajni naš shod v Negotinu me je napravil za vedno vašega prijatelja. Po vaših novih poslancih se bom osebno zavzel za to, da vam bo še bolje kakor vam je danes. ★ Opozicijska kandidatura v kranjskem srezu Kranj, 30. oktobra. Danes je bila v Kranju v dvorani pri Stari pošti volilna konferenca socialistične skupine. Soglasno je bil odobren skupen volilni nastop opozicije. Obenem sta bila potrjena kot kandidata za kranjski srez g. Tomaž Križnar. posestnik na Okroglem, kot njegov namestnik pa g. Karel Bajd. tekstilni delavec in dopisnik »Delavske politike«. Izpremembe v japonski vladi Arita imenovan za zunanjega ministra — Pogajanja med Anglijo m Japonsko Tokio, 30. okt. d. Včeraj sta bili izvršeni dve pomembni izpremembi v japonski vladi. Haš 10 Arita, ki je bil že prej zunanji minister ter je bil zadnje čase med svetovalci vlade, je bil ponovno imenovan za zunanjega ministra, predsedniku južno-mandžurske železniške uprave Jošijakiju Hati pa je bilo poverjeno ministrstvo za prekomorske posesti. Kakor znano, je Arita 1. 1936 sklenil kot tedanji zunanji minister protikomunistično pogodbo z Nemčijo. . . Z imenovanjem novega zunanjega ministra ne bo nastala nobena izprememba v japonski zunanji politiki. Ar ta je izjavil, da bo nadaljeval dosedanjo zunanjo politiko in da bo v skladu z njo skušal čim bolj zmanjšati mednarodna trenja. Nadalje je izjavil, da so določena tudi že načela za japonsko politiko na Kitajskem, odklonil pa je vsako osebno izjavo, dokler ne spozna mnenja vod:!nih članov vlade. Dočim japonske čete nadaljujejo svoje prodiranje v pokrajini Hupej, vzhodno od železnice Peking—Hankov. se nadaljujejo tudi diplomatska pogajanja. Kakor vse kaže. pogajanja med Japonsko in Anglijo o zaščiti britanskih interesov na Kitajskem še niso dovedla do uspeha. V zvezi z razgovorom, ki ga je imel angleški poslanik Craigie z namestnikom zunanjega ministra Savaro, zatrjujejo, da zahteva Japonska brezpogojno, naj Anglija izpre-meni svoje stališče napram vladi maršala čangkajška. Mnogo pričakujejo od pogajanj med japonskim poslanikom šigemi-com in predsednikom angleške vlade Chamberla nom v Londonu. Japonci v angleški koncesiji v Hankovu Hankov, 30. okt. AA. Danes so Japonci p;«l3vzeli kontrolo nad prejšnjo angleško koncesijo v Hankovu. Med silnim deževjem je četa angleških vojakov m majhen oddelek Američanov izročil po^e japonskim orožnikom z običajnimi vojaškimi pozdravi. Japonski pogoji za mirovna pogajanja Peking, 30. okt. o. V poučenih krogih °-ovore, da so Japonci pripravljeni početi mirovna pogajanja s Kitajci. Glavni pogoj je odstop maršala čangkajška v korist Vangčingveja ter pristanek na najširše kitajsko-japonsko gospodarsko sodelovanje. Južna Kitajska bi bila v tem primeru takoj postavljena pod oblast osrednje kitajske vlade, ki bo morala računati z japonskimi interesi v severni Kitajski. Japonci bi se zavezali, da umaknejo svoje čete iz Kitajske 6 mesecev po zaključitvi miru. Kitajska vlada bi morala povrniti japonskim državljanom na Kitajskem vso škodo. Japonci zahtevajo tudi prepoved Kuomintanga, onemogočen je delovanja komunistov ter obveznost, da bo kitajska vJa da preganjala vsako protijaponsko akcijo. Japonski korak v Parizu Pariz, 30. okt. br. Japonski poslanik je te dni izročil v zunanjem ministrstvu noto japonske vlade, v kateri protestira proti temu, da Francija še vedno dobavlja Kitajski orožje. V noti opozarja japonska vlada na lanski dogovor, po katerem se je Francija obvezala preprečiti tihotapstvo orožja pieko francoskih kolonij. Tega dogovora pa se Francija po trditvah japonske vlade ne drži. Enako se glaseča protestna nota je bila istočasno izročena tudi pariškemu poslaniku v Tokiju. V francoskih krogih so nad tem korakom japonske vlade zelo začudeni, ker jim o kakem takem dogovoru ni nič znanega. Pariz, 30. okt. d. V francoskih političnih krogih izražajo začudenje nad japonskim protestom zaradi dozdevnega tihotapstva orožja na Kitajsko iz francoske Indokine ter trdijo, da je bila Francija od početka sovražnosti vedno nevtralna. V Parizu trdijo, da ne more japonska vlada dokazati nobenega nedovoljenega tihotapstva, ker je vlada v Indokini onemogočila vsako tako dejanje. Povratek kneza Pavla v Beograd Beograd, 30. okt. p. Ob 9. dopoldne sta se vrnila z Brda v Beograd Nj. Vis. knez namestnik Pavle, kneginja Olga ter princesa Jelisaveta. Proslava čsl. narodnega praznika v Zagrebu Zagreb, 30. okt. o. Ker letos ni bilo oficielne proslave češkoslovaškega narodnega praznika, je priredila dopoldne JČL v ljudski univerzi predavanje univ. prof. dr. Hauptmana o pomenu bitke na Beli gori. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano in je bila dvorana nabito polna. Prisostvoval mu je tudi češkoslovaški konzul dr. Ressel. Poslabšanje bolezni dr. Trumbiča Zagreb, 30. okt. Zdravstveno stanje dr. Trumbiča se je poslabšalo, ker se je pojavilo še vnetje pljuč. Angleški kralj povabljen v Washington London, 30. okt. o. »Evening News« poroča, da je predsednik Roosevelt poslal angleškemu kralju Juriju lastnoročno pismo, v katerem ga vabi, naj po obisku v, Kanadi pride. frvii v, Washingtoii. Ob 20 letnici Jugoslavije Lepa akademija na Taboru je bila deležna velikega obiska Ljubljana, 30. oktobra. Stojimo na pragu dvajsetletnice, odkar srno štrli suženjske verige. Proslave dvajsetletnice, ki so napovedane v bližnjih tednih po vsej naši domovini, naj obuae spomin na zgodovinske dneve. Vrsto narodnih proslav je otvorila sinoči Ljubljana točno na isti dan, kakor smo leta 1918. v Ljubljani oklicali našo svobodo. Sinoč-no prireditev so organizirala vsa ljubljanska sokolska društva obenem z ostalimi narodnimi organizacijami ter ol sodelovanju naše prosvetne centrale ZKD. Že mnogo pred 20. uro je bila velika dvorana na Taboru nabito polna. Pisan pogled je bil tudi na galerijo in stranske lože. Pročelje dvorane je bilo slavnostno okrašeno z jugoslovenskimi dr? prapori. Med njimi so se vile zastave bratskega češkoslovaškega in bolgarskega naroda Sredi med zastavami je bila velika slika našega mladega kralja v sokolski uniformi Na galeriji nad odrom je bila razmeščena godba Sokola I. v slavnostnih krojih Pester je bil pogled na vso večtisoč-glavo množico. Prevladovali so sokolski kroji in narodne noše Med njimi so bile tudi uniforme naše narodne vojske. Začetek slavnosti Ob živahnem pozdravljanju so se razporedili na odru pevci in pevke ljubljanske Hubadove župe, ki jih je bilo okoli 150. Ves program je bil prav srečno porazdeljen. Izvajali so ga pevci, godba in deklamatorji. Vmes je bilo nekaj govorov in recitacij. Pestrost so povečali še istrski narodni plesi. Znak za začetek je dala godba Sokola I. s Tabora, ki je zaigrala svečane akorde Paščanovega »Sokolskega pozdrava« Vsa množica se je dvignila s sedežev v počast državni troboj ki, ki so jo prinesli v dvorano ob spremstvu 20 ljubljanskih sokolskih in drugih društvenih zastav. Zastavonoša državne trobojnice je dvignil državni simbol visoko sredi odra ostali prapori pa so se sklonili k pozdravu okrog naših svetin narodnih barv. Takoj nate je mešani zbor Hubadove pevske župe pod vodstvom dirigenta br. Venturinija zapel trodelno državno himno. Starosta taborskega Sokola br inž. Lado Bevc je kot domačin in v imenu med-društvenega odbora pozdravil tisočglavo narodno družbo in v klenih besedah izpovedal. kako je doslej in bo tudi v bodoče Tyrševo sokolstvo delovalo v blagor ljube domovine. Predstavnik jugoslovenskega sokolstva je podčrtal tudi naš narodni evangelij in pozdravil temelje in ideje, za katere je že delovalo in deluje sokolstvo. Kakor v potrdilo izgovorjenih besed se je razlegala nato veličastna Vilharjeva himna bratstvu jugoslovenskih rodov »Slovenec, Srb, Hrvat — za vedno brat i brat«, ki jo je zanosno zapel mešani zbor Hubadove župe. Slavnostna beseda predsednika ZKD dr. Bajiča G. dr. Stojan Bajič, eden vodilnih organizatorjev v naši prosvetni centrali ZKD, je imel slavnostno besedo. Prikazal je najprej trpljenje našega naroda v monarhiji, ki si je postavila za nalogo, da zatre slovanski živel Nacionalna mladina je na čelu z Endlicherjem, Jenkom in legijo ostalih dvignila visoko prapor ju-goslovenske misli in »Preporod« je začel zbirati pod svoje okrilje tiste, ki so si napisali za življenjsko devizo: Jugoslavija ali smrt. Slavnostni govornik je nato razgrnil zaveso z vojnih let, ko je naš narod krvavel in umiral, pa kljub temu ni klonil. Prišel je 29. oktober in nato 1. december leta 1918. in prerojeni smo segli v roke bratom Srbom in Hrvatom, nam pa se je uresničil življenjski sen mnogih generacij: Jv-oslavija! .. . Filozofsko zgrajeni, a vendar poljudno preprosti prikaz zgodovinskih razmotri-vanj g. dr. Bajiča je izzval splošno priznanje in občinstvo je hitelo hvaležno stiskat roke odličnemu govorniku. popularna Manica Komanova je kot zastopnica najmočneiše ženske organizacije, Kola jugoslovenskm sester, prikazala delo slovenske žene pred osvobojenjem pa tudi v teku zadnjih dvajsetih let na kulturnem m kari tati/nem področju. Počastila je tudi spomin voditeljice našega narodnega ženstva sestre Franje Tavčarjeve. Zaključila pa je svoj govor, z zagotovilom ljubezni in vdanosti najvišji naši ženi in materi Nj. V. kraljici Mariji. Gromko so odjeknili zatem akordi Vo-dopivčeve »Kadar zora«, ki so jo zapeli Venturinijevi pevci. G. dr. France Kovič je prikazal v uvodu delo Preporodovcev v predvojnih letih, nato pa je recitiral članek Avgusta Jenka, kjer razpravlja o našem narodnem problemu. Čeprav je članek star domala že 30 let — napisal pa ga je tedaj 181etni dijak Preporodovec Jenko, je svež in tak, kakor bi bil napisan za članek kakega današnjega narodnega lista. O gori, ki nam je odprla vrata v svobodo S preprostimi besedami je povedel vso več tisočglavo množico v imenu vojnih dobrovoljcev g Pavlin na jug naše države, na zgodovinski Kajmakčalan. G. Pavlin je nanizal dogodke s Kajmakčalana, kjer si je začela jugoslovenska vojska utirati pot v domovino, nato pa je opisal nekaj doživljajev ob nedavnem posetu na gori, ki nam je odprla pot v svobodo. Zdaj stoji sredi Kajmakčalana graničarska karavla. poleg pa spominska kapela, ki jo je dal zgraditi še blagopokojni kralj Aleksander v spomin svojim zvestim soborcem. Najvišja gora na jugu naše države hrani še obilo spominov na nedavne krvave dneve: še leže tam prestreljene čelade, okrvavljeni bajoneti in razbite lobanje. Nemški in bolgarski padli vojaki pa imajo že lepo urejene grobnice. Gromko je* vsa množica zapela »Pesem sokolskih legij« ob spremljanju taborske sokolske godbe. Za tem pa je mala Vera Poeačnikova lepo deklamirala pesnitev sokolskega prvaka Engelberta Gangla »Osvobojenje«. Istrski narodni plesi Splošno odobravanje so želi istrski narodni plesi, ki so jih izvajali člani Soče. Na oder so prišli naprej istrski muzikantje, za njimi pa se je razporedila na odru celotna družina. Vsi so bili v pristnih istrskih narodnih nošah. Narodni ples je bil tako všeč publiki, da so se morali ponovno vrniti na oder in ples ponoviti. Program se je zaradi ponavljanja precej zavlekel, zato so nekaj točk črtali. Ko je vsa dvorana stoje odpela slovansko nim-no »Hej Slovani« ob spremljevanju taborske sokoiske godbe, je bila prelepa slovesnost zaključena s Kmochovo »Sokolsko koračnico« in državna trobojka in ostali prapori so ob glasnem vzklikanju začeli zapuščiti dvorano. Ves čas, dokler se ni dvorana izpraznila, so mladi ln stari dajali duška svojemu svečanemu razpoloženju. Slišali so se klici našemu narodnemu kralju, kraljevskemu domu, Jugoslaviji, Sokolu in drugim narodnim svetinjam in idealom. aagrabikcgsig^^ mm i p— ——a—...........i iiuhiiimu i i Samo še danes ob 14.15 uri, se boste lahko nasmejali veselim težavam in domisli- cam dražestne C.audette Hg^DEZ'YQUS V PARIZU Colbert v filmski komediji KINO MATICA 21-24 Matinejske cene od Din 2.50—6.50 ! Blagoslovitev gaja zaslužnih slovenskih Ljubljana, 30. oktobra Na ohranjenem delu pokopališča pri Sv. Krištofu je bil danes ob 10. blagoslovljen »gaj zaslužnih«, kakor je ob zasnovi načrta mestna občina krstila kotiček, v katerem naj bi naj odličnejši možje slovenskega naroda uživali večni mir. Na ta sveti, za kulturno zgodovino našega naroda pomembni kraj bodo romali številni prijatelji in spoštovatelji naše kulture. Pred arkadami, ki nudijo poslednje bivališče naiodličnejšim predstavnikom slovenske književnosti in polit ke so se ob otvoritvi zbrali odlični predstavniki našega javnega življenja. Med drugimi so bili prisotni inšpektor prosvetnega oddelka prof. Bajuk kot zastopnik bana. komandant divizije, divizijski general Luk;č. predsednik mestne obč'ne dr. Adlešič. predsednik Akademije znanosti in umetnosti dr. Aleš Ušeničnik predsednik Pen-kluba. upravnik Narodnega gledališča Oton 2upanč'e in zastopniki drugih narodnih in kulturnih organizacij Svečanost je otvoril predsednik mestne občine dr. Adlešič z daljšim nagovorom. v katerem je poudaril pomen gro- bišča naših največjih mož. Za njim je škofov zastopnik, stolni kanonik dr. Kli-nar ob asistenci duhovščine opravil bla-goslovitvene obrede. Slovesnost je potekla kot najdostojnejša počastitev naših največjih mož . K roparskemu napadu v Zavinah Zagorje, 30. oktobra Predrzni roparski napad. katerega so izvršili pri vdovi Drnovškovi v Zavinah v noči na petek trije mladi potepuhi, je razburil vse prebivalstvo. Baje so se ti trije potepuhi po izvršenem ropu spet vračali preko Zagorja. Ko so orožniki v petek šli na lov za potepuhi, so dobili v bližini Iziak nekega domačina, ki je imel pri sebi enake vreče, kakršne so imeli s seboj vlomilci in jih pustili pri Drnovškovem gospodarskem poslopju. Kolikor so pač mogli dobiti opise vseh treh potepuhov, obstoji verjetnost, da pridejo roparji kmalu v roke pravice. Menda je tudi ugo- PRISTOPAJTE K JC LIGI! tovljeno, katera trgovina dobavlja take vreče. Vsi pričakujejo, da se bo rop, ki je zbudil toliko strahu med ljudmi, kmalu pojasnil. Naši orožniki kljub veliki zaposlenosti vrše preiskavo brez oddiha. --DANES PREDVAJAMO NEPREKLICNO ZADNJIKRAT ob 16., 19. in 21. uri vtv?f\AT »UACT Fihn 12 letošnje bienale KINO UNION NljliULXniv9 i po romanu M. Majerjeve Tel. 22-21 »PANENSTVI«. _ Ta film bi morala videti vsaka ženska, vsak moški!_ V smrt pod vlak Tragedija bolehne tvorniške delavke pri Devici Mariji v Polju Ljubljana, 30. oktobra. Letošnja jesen je nekaj posebnega, kar se tiče vremena. Najprej smo imeli solnce brez konca in kraja. zda; pa je na lepem začel nalivati dež, ki se v hribovskih pokrajinah že spreminja v sneg. Letos smo doživeli jesen, v kateri je bilo samomorov in samomorilnih poizkusov, kakor smo jih ricer vajeni samo v pomladi. Davi se je nad Ljubljanskim poljem odprlo jutro, kakršnih smo se že privadili v pričakovanju praznika vseh mrtvih: na vzhodu Ljubljane je bilo hribovje mrko, pokrito s težkimi, raztrganimi meglami, ki so se kakor mora grozeče vlačile nad pokrajino in ljudmi. V tem žalostnem jutru je Devica Marija v Polju doživela pretresljivo tragedijo. V gozdiču nasproti poljskega postajališča si je nedavno kupil parcelo delavec vevške papirnice Jože Kocjančič v želji, aa s svojo ženo Heleno, ki je bila prav tako zaposljena v papirnici, zgradi skromen dom. V okolici Polja je to že neke vrste mani j a, če smemo rabiti takšen izraz Ljubljana se v smeri proti Savi z živahno naglico razvija, pa je razumljiva želja delavcev in nameščencev v teh krajih, da si skušajo zgraditi skromno streho nad glavo. Okrog Device Marije v Polju ra-sejo cele kolonije hišic ki jih delavci v prostem času sami gradijo Ob nedeljah in praznikih je na teh stavbiščah prav tako živo, kakor je v Ljubljani čez teden na velikih stavbah Otroci, žene. možje in njihovi prijatelji znašajo opeko na kup in pokladajo kamen na kamen Glavni delež investicij v družinske hiše je kajpak delo samo. razen tega pa se je vendar treba zadolžiti za parcelo in material Potem ko je stavba pod streho, si morajo ljudje še dolgo pritrgovati od ust. da izplačajo upnike, ki so kakor zmerom neizprosni. V takšnih razmerah je rasla tudi hišica, ki sta jo gradila delavec Kocjančič in njegova žena. V delu ju je podžigala predvsem misel na štiri Jtno hčerko, ki sta ji hotela oskrbeti doto. A žena je bolehala že nekaj let. Zadnje čase je bilo videti, da njeni živci niso več v redu. Dobršen delež so pripomogle pač skrbi za dom. Ze nekaj časa sem je bila Kocjančičeva kakor izgubljena. Pred nekaj dnevi je šla k zdravniku bolniške blagajne, ki ji je odredil bolezenski dopust. Ze prej je bila nekajkrat živčno bolna in večkrat je že govorila o tem, da bo napravila križ. Davi je šel njen mož od hiše. da mimogrede prinese mesa. spotoma pa se je udeležil še delavskega zborovanja v Prosvetnem domu To priliko je Kocjančičeva izrabila — razen gospodarskih razmer je nanjo po vsej priliki vplivalo predvsem žalostno vreme —, da se usmrti Ko se je mož vračal, je v bližini poljskega postajališča slišal razgovore ljudi, ki so prihajali iz cerkve iij pokopališča, da se je neka ženska vrgla pod vlak. Ustrašil se je. da bi to utegnila biti njegova žena. in se je podvizal domov Ko je stopil v hišo je bil ves presenečen, da žene ni nikjer Tudi hčerka mu ni vedela kaj povedati Pozneje je izvedel, da so povoženo neznanko prepeljali v bolnišnico Šel je v Ljubljano, a v bolnišnici so ga napotili v" mrtvašnico Tam je v mrtvem truplu spoznal svojo nesrečno ženo. Kurjač ekspresnega vlaka Jože Hartman je bil dobro videl, kako se je Kocjančičeva izza žive meje pognala pod lokomotivo Brž so ustavili vlak. ranjenko naložili v službeni voz in jo prepeljali v Ljubljano A vsa skrbna pozornost s katero so ji zdravniki na kirurškem oddelku skušali rešiti življenje, je ostala zaman Kmalu po operaciji je podlegla. Na moževo željo bodo truplo prepeljali k Devici Mariji v Polju. Usoda In zaljubljenci Rednica in rejenka — Nesreča z avtomobilom — Bala je zgorela Na poti do oltarja so pogostoma velike ovire, ki jih ne more premagati niti največja ljubezen. Tako je usoda s trdo roko segla tudi v življenje zaljubljenih dvojic v Johannesburgu. Danes 18-letno Evelvn Stcvensovo je vzgajala rednica, nc da bi jo bila pohčeri-la. To je mladenka zvedela tedaj, ko se je potegovala za listino, ki bi ji dovoljevala poroko z nekim Lavrenceom. Čeprav sc nihče ne upira tej poroki, ju tudi nihče ne more poročiti, kajti Evelyn jc mladoletna in nikogar ni tu, ki bi ji napisal dovoljenje za poroko, s katerim bi se mogla kot mladoletna izkazati pred poročnim uradnikom. Ko je bila še dojenček, so jo izročili rcdnici, pri čemer je prava mati izjavila, da bo ukrenila vse potrebno za pohčeritev. Toda mati je izginila. Rednice paragraf ne more smatrati za zakonito mater, tako da mora Evelvn sedaj čakati do polnoletnosti oziroma dotlej, da bodo oblasti ukrenile vse potrebno za njeno poroko. Še hujše ovire se postavljajo na pot Ge-orgini Jcnkinsovi in Edwardu Grahamu. Ko sta se peljala k poroki, je njiiu avto zadel ob tovorni voz in so ju morali težko poškodovana odpeljati v bolnišnico. Jenkin-sova je vdova, ki je izgubila svojega prvega moža pred letom dni, a pred mesecem dni ji je umrl oče. Sedaj jo je v kratkem času zadel že tretji udarec usode. Ženin in nevesta pa sta odločena stopiti pred altar v obvezah, čim bosta okrevala. V tretjem primeru je požar preprečil poroko Elsie Roseove z Erniejem Millardom. V noči pred poročnim dnem je zgorela hiša. v kateri je živela Elsie s svojimi starši. Z veliko težavo si je s starši rešila golo življenje. Vsa oprema, ki si jo je bila pripravila za zakonski stan m si jo je prište-dila od ust. je postala plen ognja. Sedaj bo minilo dokaj časa. preden bosta oba zaljubljenca lahko postala mož in žena. Zverinski napad zaradi poti Ena smrtna žrtev, dva hudo poškodovana Brežice, 30. oktobra. Kdo v Zasavju ne pozna priljubljene izletne točke Stojdrage, ki je prav za prav že v savski banovini! Kar nemogoče se zdi človeku, da bi se mogel tu na tem koščku naše zemlje zgoditi tako sirov zločin, saj so ljudje, ki jih srečuješ na tem potu prijazni in kljub siromašnosti gostoljubni. Dogodek, ki se je te dni pripetil v Kra-vjaku, kakor smo že poročali, je razburil ljudi daleč naokoli. Posestnik Peter Kli-surič je v spremstvu s svojo ženo Maro in sosedom Jankom Klisuričem peljal poljske pridelke svojega brata proti svojemu domu. Pot, po kateri je vozil, drzi preko sveta, ki je last posestnika Drago-tina Rapljenoviča iz Kravjeka, a do te ima njegov brat služnostno pravico. Ko je opazil Dragotin Rapljanovič, da spet nekdo vozi po tej poti, je začel kričati na omenjeno trojico in z lovsko puško groziti, češ da je to njegova zemlja m da je zaradi tega prepovedana vožnja po njej. Ostro je pozval vse tri, da se na licu mesta obrnejo. Ker se pa ti niso zmenili za njegove grožnje, je Dragotin Rapljenovič brez nadaljnjega dvignil puško in pncel divje streljati. Smrtno je zadel v prsi Jrnka Klisuriča in obstrelil Maro Klisu- Živahen nedeljski promet k Sv. Križu Praznik Vseh svetih stoji pred vrati. Kostanj v drevoredu pred pokopališčem so izgubili listje. Pod njimi so že postavljene stojnice in nad stojnicami so razprostrti beli šotori. Prijeten vonj pečenih kostanjev se širi vzdolž cele a^eje. Kosta-narji dremljejo ob svojih pečkah. Sveče, venci, cvetice — ves dan se razvija živahna trgovina. Ob kupih peska stoji cela gruča žensk in moških. Pulijo se za delo, za tistih bornih nekaj dinarjev, ki naj tudi njim, ljudem iz predmestij prineso za praznike malo veselja. Ob cesti se šopirijo lepe kri-zanteme, sneženo bele, rdeče in pisane, veliki, sveži cvetovi in kraj njih umetni yenci, ki zaslužijo, da dobe prostor na najlepših grobovih. Kako sramežljivo leže za njimi preprosti venci iz smrečja, venci, ki niso nič dražji od pet ali šest dinarjev! Tu na travi imajo razpoloženo svoje blago drug ob drugem — ženske iz Jarš, iz Šiške, iz Gradišča. Niso bogvekaj prodale. Druga ob drugi stoje v dolgi vrsti ali se naslanjajo na ročne vozičke. V kotu ob ograji stoji sključena mati iz šiške. Nje- ni venci, majhni venci iz smrečja in kri-zamtem, so samo po tri dinarje. Na kosu krpe ima nekaj mahu in na vozičku nekaj smrečja. Ves dan stoji sključena ob mračnem zidu pokopališča in le malokdo se ustavi ob njenih cenenih venčkih. Stare, rdeče obrobljene oči se ji zapirajo od utrujenosti. Gospe v črnih plaščih, črnih rokavicah in s pajčolanom čez obraze nosijo polna naročja lepih krizantem. Mimo njih se smu-kajo strgani, gologlavi otroci. Ob vhodu je zmerom več brezposelnih. ž;enske z grabljami, otroci z grabljami, moški s sa-mokolnicami. »Si ti že kaj imel danes?« »Jaz še nič. Niti dinarja ...« Komaj poldorasli otroci. Mrtvi mirno spijo. A živi — živi morajo zaslužiti. To so ljudje, ki žive od priložnostnega dela. Tudi sami imajo mrtve svojce — njih grobovi so tam nekje na koncu, obrasli s travo, majhni leseni križi stoje na njih in j imena na križih so že zdavnaj pobledela. 1 Tam ni kaj popravljati. Morda jim bodo na praznik prižgali eno samo, drobno svečo. Zapuščeni otroci se potikajo sem tja med grobovi. Njihove matere stoje ob vhodu in čakajo na delo. Morda pa sploh nimajo mater, izgubile so se in otroci so prepuščeni samim sebi. Po grobovih že gonjo lučke in tu in tam stoje ženske in potiho molijo očenaš za rajne. V glavni aleji stoji nekdo z aparatom v rokah ln od časa do časa pritisne nanj. V dve gube sključen starček tudi ponuja za delo. Nekdo je spustu v črno, hrapavo dlan dvajset dinarjev. Dlan se je naglo zaprla in spustila novec v žep pokrpanega krila, V popoldanskih urah se je vršilo pravo romanje na pokopališče. Trgovina pred vhodom se je živahno razvijala. Pecivo, rožni venci, kostanji, venci m sveče — pa tudi sveže hrenovke, prosim! Ah pesek? Do groba hodi s človekom na eni strani beda, na drugi blagostanje. Tudi danes je prišla iz mesta sem, na pokopališče. Tudi tu, kakor na ulicah mesta, kakor vsepovsod, sta se srečali beda in blagostanje. Drugo vštric drugega stopata na vrt božji. Le med onimi, ki leže spodaj, pod kameni-timi spom- niki ali preprostimi lesenimi križi, ni nobene razlike v>efi. ričevo, ki je dobila strel v levo nogo. Pn tem ostrem streljanju je z bliskovito naglico skočil Peter Klisurič k razjarjenemu Rapljenoviču, hoteč mu odvzeti smrtonosno orožje, da reši vsaj sebi življenje. Rapljenoviču je zmanjkalo nabojev, da bi odstranil s poti poslednjo živo žrtev. V trenutku je odvrgel lovsko puško in za-grab;l za drvarski cepin, s katerim je div-ie navalil na Petra Klisuriča ter ga udaril trikrat po glavi. Vsa v krvi se je zgrudila poslednja žrtev podivjanega Rapljenoviča. Se na tleh ležečega Klisuriča je divjak nekajkrat udaril po levi roki in mu jo prelomil. Nato je šel domov. Mrtvega Janka Klisuriča in hudo ranjeno Maro Klisuričevo so sosedje odnesli domov, napol mrtvega Petra pa so prepeljali v javno bolnišnico v Brežicah. Poškodbe Petra Klisuriča so tako hude, da bo pripisovati le srečnemu naključju, če bo okreval. Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! Svečanost na vojaških grobovih Ljubljana, 30. oktobra 1. novembra to je na dan Vseh svetnikov, priredimo bojevniške organizacije ob 16. uri spominsko svečanost padlim in umrlim naš'm tovr- šem iz svetovne vojne. Spominska svečanost se bo vršila, kakor vsako leto, na vojaških grobovih pri spomeniku Judenburških žrtev, na pokopališču pri svetem Križu in bo to ob enem 20-letnica, kar so obmolknili topovi. Vabimo vse bojevnike: vojne invalide in vdove, vojne dobrcvoljce. rezervne oficirje Ln bojevnike, koroške borce in druge bojevnike, da se te svečanosti polnoštevilno udeleže. Vsak naj ima pripet znak svoje bojevniške organizacije, da se lahko izkaže in da bo pripuščen h grobovom. Velja tudi članska knjižica. Zastopniki vojaških, civilnih in cerkvenih oblasti, šol. uradov, društev se zbero na levo pred spomenikom Judenburških ži ev, zadaj za spon e-nikom nekoliko na desno vojaška godba in častna četa, pevc: pa pred spomenikom. Na desno pred spomenikom pa člani bojevniških društev. Okoli grobov pa ostalo obč nstvo. Spored svečanosti: 1. Vojaška godba otvori svečanost z religioznim koralom. 2. Združeni pevski zbori zapojo žalostinko. 3. Govor bivšega vojnega kurata. sedanjega trnovskega župnika g.Cegnarja. 4. Bivši vojni kurati odmolijo cerkvene molitve in »Reš: nas o Gospod. 5. Častna salva vojaške čete. 6. Združeni pevski zbori zapojo žalostinko m pesem »Ooj Doberdob«. 7. Vojaška godba zaključi svečanost. V torek 2. novembra, na Vernih duš dan, bo v frančiškanski cerkvi maša zadušnica za vse padle in umrie bojevnike. Mašo bo bral v rsistenci bivš h vojnih ku-ratov. bivši vojni kurat, predsednik »Zveze bojevnikov« g. Ratej. Zastopniki vojaških civilnih in cerkvenih oblasti, šol, društev! kakor tudi člani vseh bojevniških društev' z znaki in ostalo občinstvo vljudno vabimo, da se te žalne maše udeležijo. Oblastni odbor Udruženja vojnih invalidov Sreska organizacija zveze vojnih dobrovoljcev, Udruženje rezervnih ofeirjev in bojevnikov. Legija koroških borcev, Zveza bojevnikov. S črvi fe abogatel v Kaliforniji imajo farmo za črve, ki razpošlje vsako leto petnajst milijonov črvov širom Zedinjenih držav. Lastnik farme je bil v začetku strasten ribič, ki je šele polagoma prišel na misel, da bi lahko s črvi zalagal vso Ameriko in se je srečno lotil tega posla. Začel je z nekaj črvi in je razpolagal v par letih z osmimi milijon; primerkov, ki je mogel z njimi postreči vsakemu ribiču, črve prodajajo v škatlah iz pocinkane pločevine. Za 75 centov dobi ribič šest tucatov črvov. Prodajalec jamči za to, da živijo črvi 93 dni, samo jim je treba vsak mesec priliti žličko vode. Zemlja, katero doda lastnik farme za-črve ribiški vabi, je nasičena z nekim hra-nivom, ki je zaenkrat še skrivnost lastnika farme za črve. Lastnik farme je svetovna avtoriteta v črvoslovju. Kmetijski •strokovnjaki, vlada in celo učenjaki hodijo k njemu po nasvete. Opazovanja so dognala, da se črvi pre-žro vsak dan skozi zemljo od dna do vrha škatle, kamor pridejo po hrano, črvi se množe z izredni plodovitostjo. Vsaka samica izleže na leto 400 jajčec. Mednar o dna železniška konSercnca v Sofiji Sofija, 30. okt. d. Jutri bo tu otvorjena mednarodna železniška konferenca, na kateri bo zastopalo 60 držav nad 100 delegatov. Konferenci, ki bo trajala 5 do 6 dni bo predsedoval bolgarski prometni minister. Beograjsko sokolstvo se udeleži zleta v Ljubljani Beograd, 30. okt. p. V dvorani Sokola Matica Beograd I. je bilo danes zborovanje načelnikov in načelnic beograjske sokolske župe. Sklenili so, da se bo beograjska župa prihodnje leto udeležila sokolskih pokrajinskih zletov v Ljubljani in na Sušaku. Zadušnica za umrle oficirje Beograd, 30. okt p. V Oficirskem domu je bila dopoldne svečanost v spomin umrlih oficirjev 46. razreda vojne akademije. Po svečanosti so ude eženci prisostvovali zadušnici v Vaznesenski cerkvi, Nj. Vel. kralja je pri tej priliki zastopal polkovnik Durbešič. Globoko potrti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil naš dobrosrčni in ljubljeni soprog, oče, brat, svak, stric m zet, gospod Janko Hanzek PODJETNIK dne 30. oktobra 1938 po dolgotrajni in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere. Pogreb bo na praznik Vseh svetih ob 7. zjutraj od Sokolskega doma do hrastniške postaje, po prevozu z avtofurgonom pa bo ob pol 10. od Miklavčičevega križa v Rajhenburgu na župno pokopališče. Hrastnik, Zlatar, Rajhenburg, Beograd, dne 30. oktobra 1938. Žalujoče rodbine: HANZEK, IVAN, MIKT Osmo holo v ligi Tudi iz Varaždina brez točke Ljubljana ostane na XI. mestu — Za senzacijo sta poskrbela sarajevska Slavija in Jedinstvo, pa tudi zemunska Sparta je Hajduku pokazala roge Osmo kolo v ligi je odigrano ... Včeraj smo napoveda"!":, da bodo zmagovalci BSK, Jugoslavija, Gradjanski (Z), H~šk, Hajduk in Slavija iz Varaždina. Toda žoga je okrogla in prognoze o izidih z njo so pač samo tako! Danes smo se pri njih zmot:li precej na debelo, skoraj kar za polovico. Naši favoriti Jugoslavija, Gradjanski iz Zagreba in *Iajduk so izgubili in pomagali drugim na noge. Rekordno zmago, najvišjo v dosedanjem tekmovanju, si je privoščil Hašk iad Gradjanskim iz Škoplja, ki se je tako z boljšim količnikom povzpel na drugo mesto v tabeli. Zato sta morala Jugos!a',*ija in Gradjanski odriniti za eno mesto nižje. Hajduk je ostal na svojem petem mestu, Jedinstvo pa je s pomenljivo zmago nad Jugoslavijo preskočilo Baska in se usidralo na častnem šestem mestu. Naslednjih pet moštev si je obdržalo svoje pozicije, čeprav sta obe Slaviji pridobili po 2 točki, Sparta pa zabeležila že drugi neodločeni izid v tem tekmovanju. Ljubljana v Varaždinu ni uspela in jte tudi malo upanja bilo, da bi se bila vrnila s pozitivnim rezultatom. Tola- žiti se je treba, da naše mlado moštvo v teh tekmah šele dobiva ono rutino, s katero se hoče prihodnjo spomlad za vsako ceno rešiti zdaj grozečega zadnjega mesta v tabeli. Prihodnji ligaški spored bo že naslednjo nedeljo 6. novembra, ko bodo .grali: v BeograduBaskinLjub- Ijana in Jugoslavija in Gradjanski (S) v Splitu Hajduk — BSK. v Varaždinu Slavija (V) — Sparta, v Sarajevu Slavija (S) — Jedinstvo in v Zagrebu oba domača rivala Hašk — Gradjanski. Do tedaj pa bo prvenstvena tabela takale: BSK Hašk Jugoslavija Gradjanski (Z) Hajdul: Jedinstvo BASF Gradjanski (S) Slavij.. (S) Slavija (V) Ljubljana Sparta 8 7 1 0 21 : 5 15 8 5 1 2 22 : 12 11 8 5 1 2 15 : 9 11 8 5 0 3 23 : 8 10 8 3 3 2 17 : 11 9 8 4 1 3 17 : 17 9 8 3 2 3 13 : 13 8 8 3 1 4 11 : 24 7 8 2 2 4 12 : i: 6 8 2 1 5 14 : 18 5 8 i 1 6 6 : 20 3 8 0 2 6 6 : 24 2 V naslednjem naša poročila: Slavija (V) : Ljubljana 3:1 (2:1) Varaždin, 30. oktobra Za današnjo ligaško tekmo med domačo JSlavijo Ln Ljubljano je vladalo veliko zanimanje. Na igrišču se je zbralo okrog 1500 gledalcev. Igra se je začela ob 14.30 pod vodstvom beograjskega sodnika Ste-tfanoviča. Slavija je bila takoj v napadu in je predvajala boljšo tehnično Igro od Ljubljane, ki je skušala to nadomestiti z elanom in požrtvovalnostjo. Polagoma pa se -je Ljubljana znašla in je izvedla več na-pedov. V 26. min. je Kržan dodal po solo sikciji Sabljaku, ki je iz 20 m daljave po-sdal neubranljivo v mrežo in Slavija je vo-m ki pn je hotel dogodke oči" no prehiteti s tem, da je igro mnogo pred ča«om odpiskaL Nadaljni potek »jc crej razviden iz objav v »Službenem vestniku LNP«. Kolikor ie tedaj nilo igre, bi oilo reči, da Svobodaši nikakor n'so po poteku zaslužili tolikega poraza. Gotovo niso bili slabše moštvo na terenu, pač pa so imeli napad, ki je bil pred nasprotnikovim golom od sile mehak, tako rekoč neuporaben za zaključne poteze. Odtod je prišlo muogo zla. Kai ga je do tega rezultata še manjkalo, je prispelo k njemu nepre-računljivo naključje. Kranjčani po postregli takoj v zače'ku s presenečenjem, še se ni žoga utegnila ugreti, že je bil Delič na strelu in poslal v mrežo. Po par minutah obrodi gneča pred Svobodinim golom drug plod po Djubiču in s tem je seveda partija že na pol zgubljena. Razumljivo je tudi. da so Kranjčani po takem naskoku začeli igrati hladnokrvneje, s preudarkom, bolj defenzivno in so usmerjali svoje napade preko naglih prodorov v nasprotnikovo polje. Sicer so pa Svobo-daši neprenehoma pritiskali in na trenot-ke protivnika povsem potisnili v obrambo. Le njihov napad ni znal izbiti prav nobene koristi iz te močnejše igre. Sodil je g. Macoratti dobro in objektivno. Tisti offside. ki je povzročil toliko razburjenja, je ocenil točno po pravilih igre. Celjska skupina Jugoslavija : Atletiki 2 :1 (o : O) Oelje, 30. oktobra V tekmi, ki ji je prisostvovalo okrog 300 igralcev na igrišču pri Skalni kleti, je Ju- goslavija zmagala tesno, toda zasluženo. Moštvi sta pokazali samo povprečno tehnično in kombinatorno znanje. Forsirali sta igro na prodore in igrali zelo požrtvovalno. Tekma je bila zelo živahna in napeta. Atletiki so imeli prvih 10 minut več od igre, takoj se pa je Jugoslavija znašla in začela s protiakcijami. Igra je bila doslej približno zenačena. Obe moštvi sta imeli mnogo lepih prilik, ki jih pa nista znali izrabiti, ker nista imeli strelcev v napadu. Razen tega sta oba vratarja uspešno posredovala. Po odmoru Je začela Jugoslavija krepko napadati. V 3 min. je sodnik prisodil enajstmetrovko proti Atleti-kom in Steblovnik I. je žogo poslal v mrežo. Dve min. kasneje je sodnik izključil igralca Atletikov Schuha. V 10 min. je Osojnik po naglem prodoru zvišal na 2:0. V 15 min. je Kiempusch s kazenskim strelom iz 1(5 iii daljave znižal na 2:1. Ta uspeh je ohrabri" Atletike, ki so začeli z nevarnimi akcijami in so prešli v premoč. Toda obramba J. je bila na mestu ln je požrtvovalno vztrajala do konca. Jugoslavija je imela še več prilik, ki jih pa ni znala izrabiti. Tekmo je so 41.09 m. Zma-go*-alec je star komaj 15 let. Tek 800 m: Pleteršek (Pr) 2:08.2, 2. Klinar (Pl) 2:08.5, 3. Pohar (Bratstvo) 2:16.2. Met kladiva: 1. Jeglič (Pl) 36.68 m, 2. Slamič (Pr) 35.88 m. 3. Korče (Pr) 32.53 m. Tro*kok: 1. Korče (Pr) 12.27 m, 2. Mi-lanovič (I) 11-81 m. 3. Cerne (I) 11.66 m, 4. Kosec (Pr) 1163 m. Motociklistična ocenjevalna vožnja pri Celju Celje, 30. oktobia Motosekcija ŽSK Hermesa je priredila danes dopoldne ocenjevalno vožnjo na pro-eri Celje — št. Jurij — Mestinje — Poljane _ Konjice — Celje (80 km). Start in cilj sta bila pred kolodvorom v Celju, kjer se je nabrala velika množica gledalcev da bi videla to prvo motociklistično prireditev v Celju. Startalo je 15 motoci-klistov, na cilj jih je pr spelo 14. Ob 14. je bila v klubski sobi hotela »Evrope« razglasitev rezultatov in razdelitev daril in plaket. Predsednik motosekci-je Hermesa g. dr. Campa je pozdravil navzoče podčrtal pomen motociklistike, izjavil da je Hermes prevzel današnjo progo v last in sporočil, da bo v kratkem motociklistična dirka na Stari grad v Celju. Izrekel je tudi priznanje mladi, agilni celjski podsekciji. V imenu celjskega župana kot pokrovitelja prireditve je čestital prirediteljem komisar g. Koren, v imenu celjskega oficirskega zbora pa poveljnik 39. p.p. polkovnik g. Mihajlovič. Nato je tehnični referent g. Zaje razglasil rezultate: V kategoriji do 250 ccm je imel najmanj kazenskih točk Djordjevič (Ljublja- na ), drugi je bd Dominko iz Ljubljane s 24, tretji Fantini Valter iz Ljubljane s 34 kazenskimi točkami. V kategoriji nad 250 ccm je bil prvi Cokan iz Celja s 4 kazenskimi točkami, drugi Mimik (Celje) s 7, tretji Toplak (Celje) z 8, četrti Veber z 12 kazenskimi točkami. V kategoriji s prikolico je bil prvi Hobacher iz Celja s 13. drugi Baumgarten iz Trbovelj s 25 kazenskimi točkami. Sledila je razdelitev daril in plaket. Cokan, ki je imel med vsemi najmanj kazenskih točk, je prejel še pokal, darilo celjskega župana. Grški kralj v Parizu Pariz, 30. okt. br. Na svoji poti v London je davi prispel v Pariz grški kralj Jurij, ki so ga na kolodvoru sprejeli zastopniki predsednika republike, šef protokola zunanjega ministrstva in grški poslanik. Odhod italijanskih kolonistov v Neapelj, 30. okt. AA. Včeraj popoldne je odplula »Vulcania« v spremstvu dveh rušilcev iz tukajšnjega pristanišča. Na parniku so prvi italijanski kotoatatt, ki so namHvjBnl x Maribor preko nedelje Maribor, 30. oktobra Maribor je zopet v polnem razmahu prireditvene sezone. Današnjo nedeljo lahko smatramo kot uvod v novo leto razgibanega kulturnodruštvenega delovanja. Snoči je b;la v Narodnem gledališču premiera „Boscaciau znamenite Suppejeve klasične operete, ki se približuje obliki komične opere. Snoč-nja predstava je vsestransko uspela. Novi tenor mariborske opere g. Manoševski je bil deležen toplega priznanja. ta- ko pa tudi vsi ostali sodelujoči. Glavni delež priznanja gre mariborski gledališki upravi, ki je za to premiero prve glasbene predstave v letošnji sezoni veliko žrtvovala. Dirigentu g. Herzogu in režiserju g. Vladimru Skrbinšku gre vsa hvala. Gledališče je bilo popolnoma zasedeno in hvaležno občinstvo ni štedilo s priznanjem. Spominski koncert grafičnega delavstva je bil snoči v Kazini. Priredili so ga ob 701etn:ci zvezne organizacije in lOletnici mariborske -Grafike«. Uspešno je sodelovala ljubljanska ;; Grafika« s svojim pevskim društvom in salonskim orkestrom, razen tega tudi mariborska »Grafika«. Na sporedu so bile razne skladbe. Po koncertu je bil v spodnji kazinski dvorani prijeten družabni večer. Dober plen beleži mariborska policija, ki je zdaj popolnoma pojasnila drzna vloma v stanovanji Mak«a Kavška v Stritarjevi ulici in Josipa Oseta v Langusovi ulici. Obema bo izginili perilo, čevlji, obleke in drugi predmeti. Policijski organi so zajeli nekega Viktorja Z., ki ne priznava krivde, četudi ga zelo obremenjujejo števlne obte-žilne okoliščine. Policija je odkrila pre- težni del ukradenih predmetov v nekem stanovanju v Marijini ulici, kamor jih je spravil Viktor Z. po izvršenih vlom:h. Zasliševanja se nadaljujejo. Ni izključeno, da je imel Viktor Z. tudi kakšnega pajdaša. še vedno kolesa . . . Dan za dnem izginjajo v Mariboru kolesa. Novi žrtvi sta tkalski mojster Josip Valjak in pošestnca Julijana Muršečeva iz Spodnjega Dupleka. Prvemu je izginilo izpred neke gostilne na Aleksandrovi cesti kolo znamke »Wanderer«, Muršečevi pa kolo iste znamke izpred neke hiše v Strossmajerjevi ulici. Obenem so našli tudi dve kolesi, ki sta bili nedvomno ukradeni. Prvo, znamke »Stadion«, so našli ob nekem plotu v Koseskega ulici, drugo pa pred trgovino tvrdke Motoroil. Lastnika dobita kolesi pri policiji. Obe, kolesi sta brez evidenčnih številk. Promet za vse svete Predstojn;štvo mestne policije v Mariboru prepoveduje ob priliki obiska grobov na pobreških pokopališčih 1. novembra med 12. in 19. uro vožnje za vse vrste vozil po Pobreški cesti, to je od začetka državnega mostu na Kralja Petra trgu do Mejne ulice. Izvzeti so mestni avtobusi. Vsa ostala vozila, namenjena na pokopališča ,naj vozijo po Tržaški cesti in Nasipni ulici do Pobreške ceste in obratno. Prestopki te naredbe s% bodo kaznovali z globo od 10 do 1000 din. ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku pa z zaporom od 1 do 20 dni. Mestni avtobnsni promet sporoča, da bodo vozili avtobusi 31. t. m. na Pobrežje vsake četrt ure. Jutri na vse svete bo večje število avtobusov permanentno prevažalo potnike na pokopališče, tako da bo avtobusna zveza vsak čas mogoča. Maribor jc danes svečano proslavil spomin na dan. ko naše narodne zastave |>>ed 20 ie::i prvič zaplapolale na Jadranskem morju. Združeni odbori agilno delujoče Jadranske straže v Mariboru so zasnovali to proslavo v širšem obsegu in jo združili z razvitjem zastav podmladka nepopolne nižje realne gimnazije in druge deške meščanske šole. Snoči je biia v lovski sobi hotela »Orla slavnostna seja združenih odborov Jadranske straže v Mariboru. V navzočnosti predstavnikov mariborskega javnega življenja je otvoril slavnostno sejo v odsotnosti predsednika oblastnega odbora JS cir. Lipova podpredsednik g. Perme in ro zdravil navzočne odbornike. V svojih uvodnih izvajanjih je proslavljal pomen Jadrana za naše samostojno narodno in državno življenje Zaključil je svoie zanos-ne besede z vzklikom Nj. Vel. kralju Petru II. na^o pa je prečita 1 spominsko okrožnico vsem krajevnim odborom in po-verjeništvom oblastnega odbora Jadranske straže v Mariboru. V rej okrožnici se poudarja misel, da je dolžnost jadranskih stražarjev ob 20Ietnici Jugoslavije, da s propagando -»oveča število 'članstva JS. Treba je povezati čim tesnejše stike s podmladki JS na naših šolah. Tajnik g. Pirc je za tem izčrpno poročal o delovanju JS v Mariboru. Omenil je, da je posetilo letos Dom mariborske JS v Bakru 17 šolskih ekskurzij s 531 otroki in 39 člani spremstva, razen tega tri otroške kolonije z 219 otroki, 12 člani spremstva in 71 drugimi gos'i. Svojemu poročilu je priključil tudi nekai tehtnih 'misli glede bodočega p?ograma JS. Danes dopoldne je biia v okviru jubilejnih slovesnosti svečana proslava Ja- dranskega dne v nabito polni dvorani Sokolskega dorna. Oder je bil za to priliko praznično okrašen s sliko kralja Petra II. Prevladovala je mladina mariborskih osnovnih, meščanskih in srednjih šol, ki ■e prispela k proslavi v spremstvu svojih učiteljev in profesorjev V uvodu je mešan; pevski zbor realne gimnazije pod vodstvom prof Ostrovške odpel »Himno Jadranske straže« in »Našo bol«. Vojaška godba je zatem v zboru 15 praporjev JS cdsvirala »Pozdrav zastavi«. Sledil je slavnostni govor prof. Bizjaka, ki je v svojih izvajanjih podčrtal pomen stoletnih bo*-' a naš lran. ki je danes naša dragocena ast. Sledila je blagoslovitev novih zastav pomladka nepopolne nižje realne gimnazije in druge deške meščanske šole. Blagoslovitvene obrede je opravil prof B o g o v i č v navzočnosti kumic gospe dr. Juvanove in ge. š t o k o v e s Pobrežja. G. Janko Pirc je na'o izročil praporščakoma štumbergerju in Lužancu nova prapora ter ju s izpod budnimi besedami vnemal k zvestobi novo razvitima zastavama v čast in pono# domovine ter našega morja. Svečani zaobljubi obeh praporščakov je sledila zaključna točka dostojne svečane proslave Jadranskega dne, ko je vojaška godba odsvirala vsesiovansko himno »Hej Slovani«. Tako je tudi Maribor prispeval svoj delež k proslavi 201etnice zgodovinskega dogodka, ko so na sinjem Jadranu prvič za-plapolale naše narodne zastave. Z zvezi z mariborsko proslavo se je razodela globoka ljubezen mariborske mladine, ki ob severni točki države vneto misli na naš Jadran, na naše morje. V seau §2 je zadušil Padec skozi seaeai Iz Jak ga fe »mamil, da ni mogel kresiiti obraza Is sena Ko je davi stopil hlapec pri posestniku in gostilničarju Omulcu v Studencih, Aleksandrova cesta 43, v hlev, da bi nakrmil živino, je opazil ob senenem lijaku, po katerem spuščajo seno. s podstrešja v hlev, starejšega moškega, ki je ležal negibno, glavo pa je imel zarito v seno. Hlapec je potegnil moškega proti sredini hleva* da Di videl, kdo je. Ko se ga je dotaknil, ga je stresla groza. Moški je bil mrzel in mrtev. Hlapec je stekel takoj na orožniško postajo v Studencih, kjer je sporočil svoj doživljaj- Orožniki so dognali, da je mrtvec identičen s TOletnim upokojencem Francem Mačkom, ki je stanoval na Koroški cesti 74. Pričeli so poizvedbe, da bi pojasnili okoliščine, ki so postale za pokojnega Franca Mačka usodne, in ugotovili so, da je šel Maček sinoči od doma m da je po ! tem popival v gostilni. Očitno je bil nekoliko preveč vinjen, ko se je okoli 22. ure spravil k počitku in zlezel na podstrešje hleva. Tukaj si je hotel poiskati primerno ležišče. Ni pa opazil odprtine senenega lijaka. Padel je vanjo in treščil po lijaku v hlev. Pri padcu je obležal z glavo proti tlom. Glava se mu je zarila v seno. Starček ni imel več toliko moči, da bi glavo obrnil in da bi lahko zadihal. Zadušil se je v senu ter izdihnil. Afrika, Berlin, New York! Brigitte Kcrney in Wi!ly Birgel v filmskem šlagerju Polnočni valeek Kino Matica 21-24 ob 16., 19. in 21. Smrtna žrtev v rudniku Usoden padec v SO m globok jašek Zagorje. 30. oktobra. žalos'.no so davi zazvonili zagorski zvonovi in s sokolskega doma je zaplapolala črna zastava, žrtev dela je postal mladi komaj 21 let stari rudar France Fakin, sin upokojenega rudarja Jožefa Fakina iz Švepovne. Komaj je minilo 13 mesecev, ko smo ga izločili iz vrst naših brezposelnih: dobil je zaposlitev pri tukajšnem rudniku v obratu Kisovcu. Ko je snoči odhajal od doma na delo, je tožil materi, da sa ne poču'i dobro. Ker je bil varčen in priden delavec je šel kljub temu na delo. Zaposljenega v rovu pri izmenjavi vozičkov pa ga je zadela nesreča. Kakor so povedali, je v mišljenju, da je »šala« dvignila že drugi voziček, porinil drugega naprej in že je zgrmel z vozičkom 80 me-trov v glebočino. I Ponesrečenca so prinesli v kopalnico, ga očistili in slekli, nato pa oblekli v obleko, v kateri je prišel v službo in ga odnesli na nosilnicah na njegov dom. Bilo je to okoli 1. ure zjutraj. Eden izmed tovarišev je prav močno potrkal na vrata, in že je mati zaslutila, da se ' je zgodila nesreča, žalosten je bil sprejem ljubljenega sina. Naročili so staršem, da ga naj puste v obleki, v kateri je, ker je truplo vso razbito. Pokojnik je bil dober sin, kajti svoj zaslužek je vedno izročil svoji materi. Bil pa je tudi delaven Sokol, pri katerem se je udejs veval z največjim veseljem. Rodil se je v Nemčiji, kjer je bil oče zaposlen kot rudar. Od vseh osmih otrok je bil France staršem najljubši. Pogreb bo v ponedeljek popoldne v Zagorju, žrtvi dela lep spomin, žalujočim naše sožalje! Lepa proslava češkoslovaškega narodnega praznika v Celju Celje, 30. oktobra Celjska sokolska župa ter sokolski društvi Celje-mat:ca in Celje I so priredili v soboto zvečer v veliki dvorani Narodnega doma proslavo češkoslovaškega narodnega praznika. Proslave se je udeležilo mnogo sokolskih pripadnikov in zastopnikov vojske z generalštabnim polkovnikom g. Mi-hajlovičem, poveljnikom 39. p.p. v Celju na čelu, in zastopnikov nac:onalnih organizacij. Celjska železničarska godba je najprej zaigrala Pesem sokolskih legij. Nato je starešina Sokola Celje-matica br. dr. Milko Hrašovec v tehtnih izvajanjih orisal večstoletne borbe češkoslovaškega naroda za osvobojenje in ustanovitev češkoslovaške republike leta 1918.. ki je bilo izvršeno pod geslom: Resnica zmaguje! Govornik je očrtal bratske zveze našega naroda s češkoslovaškim od sredine preteklega stoletja do današnjih dni, zlasti pa v dobi aneksijske krize, balkanskih vojn in v svetovni vojni ter močne sokolske vezi, ki ^r>p-iaio oba bratska naroda. Moralna sila češkoslovaškega naroda je najmočnejše sredstvo za dosego prav'ce in zmago resnice. Ob zaključku svojega govora je starešina vzkliknil češkoslovaškemu narodu, češkoslovaški republiki in jugoslovensko-češkoslovaškemu sokolskemu in narodnemu bratstvu. Godba je zaigrala češkoslovaško in jugoslovensko državno himno, nato pa ob petiu udeležencev še himno »Hej Slovani!« Po lep: proslavi so udeleženci darovali prostovoljne prspevke za češkoslovaške begunce. Dve veliki nesreči Konja sta zavozila v izložbo — Smrt pod vlakom Ljutomer, 30. oktobra. V petek in včeraj smo imeli v Ljutomeru nesreče. Prva je bila bolj nedolžna, druga pa je terjala človeško življenje. V petek dopoldne je hlapec mlinarja Sadla z Grab razkladal pri Vilarjevi trgovini vreče z moko. Iz neznanega vzroka sta se konja splašila ter zdrvela po Miklošičevem trgu in po Korošeevi ulici. Ogel hiše dr. Stajnka sta srečno prešla, dasi je voz zaneslo na hodnik ob Seršencvi hiši Male je manjkalo, pa bi se bila konja zaletela v izložbo Seršenove trgovine. Ker Koro-ščeva cesta nekoliko visi, sta še z večjo brzino pridrvela na ovinek bivše Zemlji-čeve hiše. In tu sta res znašla v izložbi Kranjčeve trgovine, toda na srečo ne v veliki, ampak v manjši Kranjčeve druge hiše. Oje je odrlo steno ter nato razbilo spodnji del šipe. Konja se nista bogve kako poškodovala. Razen odrgnin in presekane ustnice ni bilo na nobenem opaziti večje rane. Sreča v nesreči je, da ni bilo na kritičnem ovinku takrat nobenega drugega voza ali celo avta. Brez dvoma bi bilo prišlo do hudega karambola, ki bi ne bil brez hujših žrtev. Prav za prav je čudež, da se ne zgodi na tem ovinku več prometnih nesreč Ogel občinske hiše namreč ni odsekan, zato ni pravega razgleda. cesta pa je tudi razmeroma ozka. Skoda je kljub vsemu precejšnja Šipa je biia iz specialnega belgijskega stekla ter stane kakih 3 000 din. Mnogo hujša nesreča se je pripetila včeraj okrog 13. ure na postaji. Tu je premikal vlak. ki prihaja po enajsti uri iz Gornje Radgone. Premikača. ki si je bil pred nekaj dnevi zlomil nogo. je nadomeščal premikač Jožef Horvat iz Murske Sobote. Stal je na stopnici osebnega vagona in dajal z zastavico strojevodji predpisane znake. Pri tem pa ni opazil, da se bliža vagon kretnici. Ko se je z eno roko držal za držaj in z drugo mahal, ga je svetiljka na kretnici udarila v prsi in vrgla z vagona. Napravil je še nekaj korakov držeč se z roko za zadnjo stopnico. Potem je omahnil in druge stopnice istega vagona so ga pahnile pod kolesa. Vlak je šel preko siromaka, ki je bil pri priči mrtev. Ponesrečenec zapušča ženo in tri nedorasle otroke. Imel je 12 let železni-čarske službe. To je na naši postaji že druga nesreča v teku treh let. Za doto prihranjeni denar Ji Je ukradel Drzni vlomi po gozdovih skrivaj očega se Jožeta Anžur j a Štanga, 30. oktobra. V dolini Besnice in po litijskih hribih so kmetje zadnji čas preživeli mnogo strahu zaradi drznih rokovnjačev. Napori orožnikov, da očistijo svoje okoliše ne-zaželjenih gostov, so bili že precej uspešni. Zdaj sta že za zapahi Jože Koder, ki so ga aretirali na Primskovem. v Vinjem vrhu pa so zajeli kmetje Poldeta Zavrla, ki je pred štirimi meseci pobegnil iz mariborskih sodnih zaporov. Na svobodi pa je še tretji grešnik. Jože Anžur, ki je doma od Device Marije v Polju, pa je zašel na kriva pota prav tako kakor njegov brat Tone. o katerem je izpovedal Polde Zavrl, da se je seznanil z njim v mariborskih zaporih, kjer mu je Tone dejal, da je njegov brat Ježe silno korajžen fant. Jože Anžur je izvršil zadnje čase nekaj samostojnih vlomov, nekaj pa v družbi z Zavrlom. dokler je bil ta še na svobodi. Nekaj teh vlomov je bilo pojasnjenih šele te dni. Nad vse pretkan je bil vlom pri Simer-čanovih, kakor se pišejo Permetovi v Sir-manskem hribu pri Štangi. V času, ko ni bilo nikogar doma, se je znašel Jože Anžur pred hišo, ki stoji na samem. Jože je vtrl okno in zlezel v hišo. Nabral si je precej perila, obleke in par čevljev. Iz skrinje je pobral tudi nekaj dragocenosti, med drugim dvoje ur, a v neki knjigi je našel 6.000 dinarjev Gospodinja Perme-tova ima sestro, ki ji mera izplačati doto. Vneto je štedila. nato je prodala še nekaj živine, da je čim prej spravila skupaj potrebni denar Zdaj pa je pahnil drzni vlomilec vse v največjo žalost. 6.000 dinarjev za malo kmetijo ni kar tako! Dogodek je bil prijavljen tukajšnjim orožnikom, ki so preiskali vso okolico. V nekem grmovju nad Štango so našli odloženo staro obleko Pričeli so preiskovati in so ugotovili, da ie bila odložena obleka last Jožeta Anžurja. Prijavil se je neki kmet iz doline, ki osebno pozna Anžurja in ga je videl v odloženi obleki, ko Bar v n je življenje! Zato bledih in velih ustnic in lic nikdo ne ceni. In vendar kako lahko zamore vsaka žena zadobiti rožnato svež in mladosten izgled s RDEČILOM ZA USTNA LN RDEČILOM ZA LICA. — Med 8 različnimi barvnimi toni zamorete dobiti za vsak lepotni tip primerno rdečilo. Khasana rdečilo za lica pričara naravno delujočo sve-žost na Vaša lica. Oba sta odporna zoper slabo vreme, vodo in poljube. se je zglasil v "njegovem domu. Jože Anžur pa je izginil iz našega okoliša, kakor bi se bil pogreznil v zemljo. Zanimiva je prijava kmeta Borštnarja, ki je čul pod večer lajanje domačega psa. Borštnar ni opazil ničesar sumljivega. Ker pa pes le ni utihnil, je šel do hleva, kjer je ugledal neznanca, ki je odvezal v hlevu konja in hotel pobegniti z njim v noč Ves jezen je pograbil kmet kol, ki je bil prislonjen cb stavbi, in navalil na lopova. Ta pa se je znal spretno umaknili in je izginil. Kmet je bil vesel, da je otel konja. Po opisu, kakor ga je prijavil Borštnar, je sklepati, da je bil lopov Jože Anžur. V okolišu je bilo storjenih še nekaj drugih drznih napadov. V Pečarjevem klancu je napadel maskiran neznanec sredi popoldneva voznika Habiča. Leta se je vračal domov v Besnico. ko je navalil nanj ropar, oborožen s težkim kolom. »Denar sem ali pa je po tebi,« je kriknil maski-rani razbojnik in je začel udrihati po presenečenem vozniku. Še preden se je Habič do dobra zavedel, ga je ropar že zbil na tla, mu segel v žep ter mu pobral ves denar. Nato je izginil. Habič je bil zadovoljen, da je odnesel vsaj golo življenje. V Unanjarjih pa sta dva neznanca np-padla bivšega gostilničarja Savelna in sta mu zagrozila, da bo po njem, če bo zaklical na pomoč. Odnesla sta s seboj vse, kar je bilo količkaj vrednega. Znaki kažejo, da je krivec teh grehov Ježe Anžur. ki se bo zdaj, ko se začenja jesensko deževje, pač le težko skrival po hostah. Zato upajo ljudje, da bo kmalu za zapahi. O D R A >1 A Ponedeljek, 31.: Zaprto. Torek. L novembra: Potopljeni svet. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. OPEK A Ponedeljek, 31.: Zaprto. Torek, 1. novembra, (ob 20. uri): Tosca. Gostovala bo članica Nar. kazališta v Zagrebu. Ančica Mitrovičeva. Izven. Sreda. 2.: Zapito. O&jjave Pevski zbor Glasbene Matice bo imel drevi orkestralno vajo ob s!t 19. v operi in ne kakor prej javljeno ob 20. Maročniki »4 UTRA« so zavarovani za 10.000 Dta. ^SERIRAJ V ..JUTRU"! MEDNARODNA ŠPEDICIJA Emil JEDLOVČNIK, Dravograd izvršuje na postaji Dravograd—Meža vsa uvozna in izvozna ocarinjenja po kulantni tarifi. — Priporoča se istočasno za prevoze, tarUske in carinske informacije. Adorjan Bonyi: Albert in Leonija sta budimpeštanski zakonski par. S tem naj bo povedano, da bi lahko živela kjerkoli na svetu, morda celo. na ledeni plošči, toda nikjer tako gosposko kakor v Budimpešti. Nedavnega dne bilo je proti koncu meseca, spet ni bilo nobenega solda pri hiši. Res, gospa Leonija velja sicer za gospodinjsko umetnico, ki zna celo iz kamenia izbi ti denar. Toda tokrat je bila njena modrost pri kraju. Albert in Leonija sta se vsedla za m:zo in sta se dolgo posvetovala. Naposled sta izračunala in ugotovila, da bi bore trideset pengov zadostovalo za poslednje dni do prvega. — Ne preostane nič drugega — je •vzdihnila gospa Leonija — nič drugega, kakor da nama pomaga Kati. Katica je že štiri leta pri hiši. To vam je pridno dekle, ki ga morate ime'i radi. Ampak Albert tokrat ni mogel razumeti, kako in zakaj naj bi bila Katica upoštevana pri zadevščini, ki se tiče tridesetih pengov. — Boš kmalu videl, ljubi moj! je rekla gospa Leonija. V tem je tudi že pozvonila in tako poklicala Kajtko. Katica vam večer v Budimpešti je fino vzgojena gospodinjska pomočnica, postavila se je v vratih, kakor se spodobi in se nasmehnila svoji ljubeznivi gospe. — Cujte, Katica, zgodilo se je nekaj groznega Milostljivemu gospodu so v avtobusu ukradli denarnico. Iii! Katioa je prestrašeno vzkliknila, gospa Leonija pa je nadaljevala — In jaz nujno potrebujem trideset pengov. Teh mi milostljivi gospod zdaj ne more dati Katica je zaihtela. — Ubogi milostljivi gospod! Milostljivi gospod Albert, ki se je tako znašel v središču pomilovanja, je posluh-nil. Kaj za vraga se bo zdaj ;u izcimilo? — Ljuba Katica — je nemoteno nadaljevala gospa Leonija, — vi s e štedljiva punca... Kati je pridno prikimala. — Posodite mi torej od svojih prihrankov tistih trideset pengov. Katica je spet zaihtela. — O, milostljiva gospa. kako hudo mi je, da to ni mogoče V nedeljo je bil brat pri meni, Lovrenc. Rekel je, da bo kupil njivo ali kaj, pa sem mu dala ves denar. Ko je Katica od zunaj zaprla vrata, je milostljiva gospa Leonija z nekaterimi krepkimi besedami izrekla svojo uničujočo sodbo o nepoznanem Lovrencu. Potem je obupano pogledala milostljivega gospoda. soproga. Naenkrat se je zravnala: In vendar nama bo Katica pomagala!« Stopila je k omaricim, pogledala in zadovoljna prikimala: »Tri steklenice likerja so še tu, kelosalno! Kavo tudi še imam in včeraj je ma.ma poslala nekaj steklenic vina. Na knjigo vzamem jajčka, sirovo maslo, čokolado, mandlje moko, sladkor in takšno reč. Ljubček, "rešena sva.« — Tega ne razumem! — je strmel Albert. — Ni treba. Povabim nekaj gostov, drugo se bo napravilo Gospa Leonija je telefonirala vse dopoldne. Opoldne ie sporočila svojemu možu vsa radostna, Cir ji je uspelo za ju', rš-nio nedeljo povabiti petnajst mladih parov. s — Angelček, še vedno ne razumem tega! — je bojazljivo menil milostljivi gospod Albert. Gospa Leonija pa se je pomilovalno smehljala. Nedeljsko kosilo je bilo jako skromno. Gospa Leonija se je opravičila. Morala je peči in pripravljati za večer. Popoldne je Katko poslala spat. Zvečer ob devetih se je pojavila Katka imenitno prespana, rožnato nadihnjena. v črni obleki in belem predpasniku. Milos/t Ijivi gospej je bila kar zelo všeč. — Pazite. Katka, to je važno. Danes imamo posebno fine goste. Ko bo vsa družba skupaj, nosite na mizo. Potem ne smete več zapustiti sobe. Vsepovsod bodite na uslugo! — Prav gotovo. miloSiljiva gospa, je razumno pritrdila Katka. — Ko se bodo gostje poslavljali, jim pomagajte obleči plašče in vsakemu odprite vrata. Prej pa glasno recite: »Lahko noč!« ali »Poljubljam roko!« in vsakemu gostu se prijazno nasmehnite, unčno prijazno, — ali se znale prijazno smehljaji? Da, Katka se je res ljubeznivo nasmehnila. Počasi so prihajali gostje. Ob desetih so bili zbrani. V tesnem trisobnem stanovanju se je dalo komaj premikati, toda prav to je bilo prijetno. Tako lepo po domače. Gostje so se brž dobro počutili. Opolnoči je stopila gospa Leonija v predsobo. Na rdeče politirano mizico pod ogledalom, kjer se je moral vsakdo videti, je položila svoj poslednji novec, svetli novec za dva penga. Potem se je lepo pri- jazno vrnila v družbo. Mimogrede je j-o-vabila Katico ob stran in ji zašepetala: — Na mizici v predso