Ubij» v g„k din rmwn »obot, in prtxnikof. i*»d d.iiy Satardajs. 1 Sunday, »nd Holiday PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE year xxxl ttata J« 96.0t ,iUrW •• "*aa< lim «.tu* Jmmm+rr U. IUI •• U« po^^rtu. alCäleeeo. Ulinoia. u»iW th« Act of ComKrm» o/ M.roh i. im. Uredniški ta «pravniški proetorl: MIT South Uwadale Arc Office of Publlcatioat MIT South Uwndale Art. Telephone, Rockwall 4004 »a»*»*«»»—»«»»»«»»»»»»»»»—»»»»»»»«««, __CHICAGO. 1LU PONDBLJEfc, 3. APRILA ( APRIL 3), 1939 Acceptance for aaailing at apecial rot« of postage provided for la —ctloa 1108, Act of Oct 8,^191 VavrthorUod on Juno 14, 1011. SotacrlpUoo |0.00 Yearly ft T K V.—N11M H K R 65 elika Britanija in Francija bljubili pomoč Poljski Chamberlain izjavil v parlamentu, da bo Anglija branila neodvisnost poljske republike, če jo bo napadla Nemčija. Koncentracija nemškega vojaštva ob poljskem koridorju. Poljska armada milijon mož pripravljena na odpor ERMN. ~ apr.—"Ako hoče ra sila preizkusili svojo moč moijo, tedaj nas bo našla ravljene na boj." ako je izjavil diktator Hitler /ilhelmshavenu, nemški po-i bazi ob Severnem morju, v pa je opozoril svet, da ne nehal v kampanji, dokler ne > pod njegovo kontrolo Ije. katerega on smatra za nški življenjski prostor. Dik-nr je govoril, ko je bila nova nška bojna lad ja Admiral von pit / spuščena v morje. Odgo-il je Angliji in Franciji, ki sta jubili vojaško pomoč Poljski lučaju napada na (o državo z jfove strani. Dejal je, da je naredil i/. Nemčije močno dr-o. jo oborožil na suhem, mor-in v zraku in da na svetu ni t. ki l>i iztrgala orožje iz rok mčije. Zapretil je s preklicem rnarione pogodbe, ki jo je enii pred štirimi leti z Veliko tanijo, ni pa izjavil, da bo 'trgal diplomatične odnošaje jo. Iz tega sklepajo, da se je rašil deklaracije angleškega mierja Chamberlaina, da bo-Velika Britanija in Francija navali Poljski. Hitlerjev go-r po radiu je imel biti razšir-tudi po Ameriki, a je bil iz «anega vzroka ustavljen po rih diktator jevih besedah. .nndon, 1 apr. — Predsednik de Neville (Chamberlain je >raj \ parlamentu v kratki iz-U pojasnil svojo politiko na-fri Poljski in stališče, ki ga Velika Britanija zavzela v taju Hitlerjevega napada na lj» t i« i ji naj bi bila uključe-tudi sovjetske Rusije. Zuna-mniMer Halifax se je že po-" tej zadevi z ruskim ilariiknm \ I.ondonu. 'Parhirtient je bil že informi-1 " I1''rajanjih in posvetova-reprezentanti drugih dr-•' •«' dejal Chamberlain. "Ta faiania ><• niso bila zaključe-,,K,i« moja dolžnost je, da že '"n,'m. da bo Velika Bri-1 ;| !"' borila na pomoč Po-I"» »jena neodvisnost a/i,";' i i bo pretila nevar-Francoska vlada •Ia-1 il;i, naj v njenem /l;i m. da je zavzela slič- 1 'iršiv ;i. Poljska, 1. apr. — izjava, da bo " pomagala Po-• iota z navduše-1 v Varšavi. Člani 1' ^ Poljske, Angli-se takoj priče-i/ede izmenjave "formacij in '"') Nemčiji. O->-<'h treh držav 1 '"pile proti nem-• '»"do Hitlerjeve i" 111*«) koridor in ' ' r»dansko. in municijske ' " nor in dan in ' ki jo tvori- ' n rezervisti, je «' kc i jo. Iz I,on-7 i^«»trivilo, da bo '■redit ¡n finan-«'-kn Bu-ijft pa - •rov im mate- informiran* ri<*m*kega vojs-r,4"«'h poljakegs '•hodna Pruslja ''"•no taborišče, d j« »e Hitler Francija sklenila dogovor z Rumunjio Državna zbornica v obsodila pod jarmi je-nje Češke Pariz, 1. apr. — Francija, ki se je pridružila Veliki Britaniji v kampanji, da ustavita Hitlerjevo prodiranje proti vzhodu, je sklenila trgovinski dogovor z Ru-munijo. Na bazi dogovora bo Francija podvojila uvoz rumun-skega olja, zaeno pa je znižala carino na uvoz rumunskih poljedelskih pridelkov za 60 odstotkov. V tem letu bo Francija plačala Rumuniji $78,000,000 za o-Ije, $39,000,000 več nego preteklo leto. Dogovor je bil včeraj formalno podpisan in je takoj stopil v veljavo. Naperjen je proti nacij-ski Nemčiji, ki je zadnjo sredo sklenila trgovinsko pogodbo z Rumunijo. Krogi, ki imajo tesne stike s francoskim zunanjim uradom, pravijo, da jO bil polkovnik Beck, "poljski zunanji minister, povabljen v Pariz. On je odpotoval v Ivondon, kjer bo konferiral v angleškimi državniki. Francoska zbornica je sprejela resolucijo, v kateri izreka simpatije Čehom in obsoja aneksijo Češke in Moravije po nacijski Nemčiji. "Francija pozdravlja češki narod, ki je postal žrtev nasilja in nemškega imperializma," se glasi resolucija. "Češki narod ne bo uničen, kajti krivice in nasilja ne l>odo trajala več- _. »» no. Edouard Herriot, predsednik državne zbornice, je dejal, da resolucija izraža mnenje francoskega ljudstva. Omejitev pravice piketiranja v Wisconsinu Madison, Wi»., 1. apr. — Go-verner Heil je podpisal zakon, ki imejuje pravico piketiranja. Pi-ketiranje podjetij, v katerih delavci niso organizirani, z namenom, da se jih potegne v unijo, je prepovedano. Governer je dejal. da zakon ne odpravlja temeljnih pravic organiziranja in kolektivnega pogajanja, temveč prepoveduje le nasilja v sporih med delavci in delodajalci. ja in Gdanska. Poljska ima po tem koridorju edini izhod do Baltiškega morja. Ta Ježi med Nemčijo in vzhodno Prusijo in na severnem koncu je svolx*ino mesto Gransko. V bližini Gdan-ska je Gydnia. poljsko pristaniško mesto. lierlin. 1. apr. — Skoro vsa nemška bojna mornarica je koncentrirana v VVilhelmshavenu, pomorski bazi v Severnem morju. Iz zanesljivih virov poročajo, da je Ohamberalinov govor, v ksterem je obljubil oboroženo pomoč poljski republiki, silno razkačil diktatorja Hitlerja Sinoči ne je Hitler poavetovsl z zunanjim ministrom Ribbentm-pom, nsksr je bilo nsznsnjeno. da bo diktstor šel naprej n ksm-panjo, ds reorgsnizirs centrslno Evropo ns podlsgi svojih nsčr-tov. Naznsnilo doatsvlis. ds ni nobene sile. ki bi ustsvils Hitler- ju Jo koridor-j jav pohod Sestanek med Mačkom in Cvetkovičem Protinacijske demonstracije v Jugoslaviji Belgrad, 1. apr. — Predsednik jugoslovanske vlade Dragiša Cvetkovič bo odpotoval v ponde-Ijek v Zagreb, kjer se bo sestal z dr. Vladimirjem Mačkom, voditeljem hrvatskih avtonomi-stov. Sestanku pripisujejo veliko važnost, ker bosta politika razpravljala o hrvatskem problemu. Usoda Češkoslovaške je svarilo Belgradu. Kakor Češkoslovaško, tako tudi Jugoslavijo tvorijo tri narodnostne grupe — Srbi, Hrvati in Slovenci. Češko republiko, dokler je ni podjarmil Hitler, so tvorili Čehi, Slovaki in Ruten-ci. Iz nedavne Mačkove izjave je razvidno, da se on, čeprav zahteva avtonomijo za Hrvate, zaveda nevarnosti, ki preti Jugoslaviji s strani nacijske Nemčije. On ve, da Hrvatska ne bi dolgo ostala samostojna država zunaj okvira sedanje Jugoslavije. Nemčija je danes največja odjemalka jugoslovanskega blaga. To je eden izmed vzrokov, da je jgemški vpliv zasenčil italijanskega v Jugoslaviji. Walther Funk, nemški.ekonomski minister, ki je obiskal Belgrad zadnjo jesen, je že takrat izjavil, da je Nemčija za sklenitev novega trgovinskega pakta z Jugoslavijo. Hitler je pa zdaj pozval belgradsko valdo, naj pošlje delegacijo v Berlin, da sklene nov\ trgovinski pakt. Zagreb, 1. apr. — V zvezi z a-gitacijo, da dobi Hrvatska avtonomijo, se je pojavila nacijska ekonomska ofenziva v Jugoslaviji, ki je alarmirala belgradsko vlado. Ofenziva se je pričela, ko je Hitler pozval voditelje nemške manjšine v Jugoslaviji v Berlin k posvetovanju. Iz tega sklepajo, da organizira v Jugoslaviji slično kampanjo kot v Češkoslovaški, kateri je sledilo u-ničenje češke republike. Nacijske aktivnosti so izzvale že protestne demonstracije proti Nemčiji v Zagrebu, Ljubljani in v drugih jugoslovanskih krajih. Grški kralj sprejel nemikega ministra Atene, Grška, 1. apr. — Kralj Jurij je včeraj sprejel ministra nacijske propagande Goebbelsa, Zadnje vesti LONDON.—Dane* zjutraj poročajo, da je premier 1'humber-lain ponudil Rumuniji pomoč, če Ke pridruži njenemu hkiku za "ustavitev Hitlerja." — Poljska se je obvezala, da bo na strani Anglije v primeru vojne.—Turčija je tudi povabljena v blok neagresivnlh držav. MOSKVA. — Sovjetska vlada ne zaupa Angliji In Franciji pa se še ni pridrulila neagrewivne-mu bloku. Izvestja pišejo, da so-vjeti so previdni in bodo počakali na akcijo Anglije in Francije, ker na same besede ne dajo nič. — Sovjetska unija in Ja-pomika sta podpisali novo pogodbo glede ribiških pravic. MEXICO CITY.—Semkaj je dospelo na stotine republičan* skih begunov Iz ftpanije, h katerimi je prišla tudi večja zaloga zlata kot poročajo. BRUSEIJ. — Pri včerajšnjih volitvah v Belgiji ho bili reksi-sti (belgijski fašisti) grdo poraženi; prejeli so polovico manj glasov kot pred tremi leti. CLEVELAND. — John Lewis je interveniral v konfliktu na konvenci ji Thomasove avl ne u-nije in brcnil komuniste z vodstva. Kitajska zmaga v provinci Kiangsi Vladi v Pekingu in Nankingu preklicali dolgove ftanghaj, 1. apr. — Kitujci poročajo o veliki zmagi v bitki z Japonci pri VVuningu, provinca Kiangsi. Zmagi jejpledila reoku- pacija ozemlja v obsegu «370 kvadratnih milj. Kitajske čete so začele ofenzivo pri Singangu, ob progi Pe-king-Hankov železnice. Težki topovi sipajo krogle na mesto, ki so ga pred neka j meseci zasedle japonske čete. Člani režimov v Pekingu in Hankovu, ki sta pod japonsko kontrolo, so na skupni seji preklicali dolgove in kredite, katere je dobil general Kaišek od Amerike in Anglije, obenem pa so o-krcali zunanje države, ki podpirajo kitajsko vlado. Režima v Pekingu in Hankovu sta bila u-stanovljena pred enim letom in v tem času je bilo že 240 uradnikov umorjenih. Tokk>, 1 .apr. — Japonska ie včeraj informirala Francijo, da ie prevzela jurisdikcijo nad otoki v bližini francoske Indokine, katere si je Francija prisvajala od I. 1938. Na teh otokih bo Japonska zgradila letalske baze. ki j<* prejšnji dan s svojim spremstvom prišel v Atene. Goebbels je pozneje konferiral z grškim premier jem. ITALIJA BO KORAKALA NAPREJ, PRAVI MUSSOLINI t Pripravljena je na vojno, da izvojuje svoje zahteve DALADIERJEV GO-VOR RAZKACIL NAC1JE Rim, 1. apr. — Diktator^Mus- solini je ponovno naglasil, da bo Italija korakala naprej, ker ne mara biti zaprta v Sredozemlju, ne glede na ovire, na katere bo naletela na svoji poti. Kako daleč bo Italija šla v svoji kampanji osvajanja teritorijev, Mussolini ni omenil. Mussolini je odgovoril pre« mierju Daladierju, ki je izjavil, do Francija ne bo odstopila niti peti svojega ozemlja Italiji, V svojem govoru je omenil poraz "boljševizma" v ftpaniji in poudaril, da je Italija pripravljena tudi na vojno, da izvojuje svoje zahteve. Poveličeval je italijanske legionarje v ftpaniji, ki so pomagali generalu Francu v vojni, v kateri so bili lojalistl poraženi. Virginio Gayda, ureBnik Mus-sollnijevega lista II Giornale d* Italia, piše, da je Daladier zaprl vrata pogajanjem glede likvidacije konflikta med Francijo in Italijo. "Jasno je, da francoska vlada odklanja diskuzije o naših zahtevah in pravicah, kar fta na» ne vznemirja," piše Gayda. "Francija noče zbližanja z Italijo in ona bo morala nositi posledice" Gayda je tudi pobijal Dala-dierjevo trditev, da živi samo 98,000 Italijanov v Tunlsiji, francoski koloniji v Afriki, in da so zadovoljni. V TunisiJI Je lftO,-000 Italijanov In samo 60,000 Francozov. Berlin, 1. npr. — Daladierjev govor, v katerem je odločno odbil Mussolinijeve zahteve, Je Izzval viharne proteste v Nemčiji. Nacijski tisk kriči, da je Daladier demonstriral, da ne razume ali pa noče razumeti italljanakih teritorialnih teženj, niti dogodkov, ki so pospešili razpad Češkoslovaške. Daladier Je iKriHil dejstvo, da je on proti sbližanju z Italijo. Litva ratificirala memelski pakt Kovno, Litva, 1. apr. — Lit-vinski parlament je ratificiral pogodbo z nacijsko vlado, na ka t ere podlagi je odstopila memel-sko ozemlje Nemčiji. To ozemlje ohsega 1099 kvadratnih milj in nemške čete so gu okupirale L'¡J. marca. Domače vesti Pueblske vesti Pueblo, Colo. — Francos Hribar, sestra Chas. Pogorelo a v Chicagu, tajnika JSZ in upravitelja Proletarca, je zadnje dni tako nesrečno padla |>o stopnicah, da si je zlomila nogo. — Bolni člani SNPJ, ki se zdravijo doma in so na potu okrevanja, so G. Sumina. Steve Ogulln, A Hočevar in Maggie Kočevar. Penns.vlvanski bolniki Pittsburgh, Pu. — Pavlina Fa-bec, članica društva 118 SNPJ, se nahaja v bolnišnici St. John's, drugo nadstropje in soba št. 832, kjer je bila v sedmih mesecih Še drugič teiko operirana. Člani in prijatelji jo lahko obiščejo od dveh do pol treh popoldne ali od sedmih do pol devetih zvečer. Milwauftke novice Milwaukee. — Tukajšnji slovenski tednik Jugoslovanski Ob-zor naznanja, da preneha biti tednik in odslej bo izhajal dvakrat mesečno. Za vzrok nazadovanja navaja organizacijo JSPZ Slogo, ki noče zvišati prispevkov od članov za glasilo.—V sosednjem Sheboygsnu se je pri delu v tovarni mrtev zgrudil na tla rojak Henry Gruden, star 67 let. V Ameriki je Živel 20 let in zapušča ženo In brata. V bolnišnici je pa umrl 70-letnl rojak Paul Peich. Druge podrobnosti o njem niso znane. Olkaftke vesti Chicago. — i red nekaj dnevi je tu umrl Jakob 2alec, doma iz PrekmurJa. — V Waukeganu Je pa umrla Mary Petrič, stara 24 let in rojena v Ameriki. Zapušča starše, brata in dve sestri, la Clevelanda Cleveland. Dne 29. marca Je v bolnišnici umrla Rose Košček, roj. Se vor, stara M let in doma Iz Gradencrt pri Žužemberku, V Ameriki je živela 37 let in tu zapušča moža, dva sinova, tri hčere in brata, V U Sallu, III., pa druga dva brata. Nov grob v Pennl Pittsburgh, Pa. — Pred ne-kaj dnevi Je tu umrla Mary Flore, roj. Sopčič, stara 69 1st In doma iz Gradca v Bell krajini. V Ameriko je prišla še pred svetovno vojno In tu zapušča moža in dva sinova, od katerih eden Je v ameriški armadi. Zemnke na Marfcovai *lra>l (r«rnja alika) v Reddlag«, Cel. KfKidfifci »lika kaže okrajno jelnlš- niro. v kateri ar nahaja H* članov unije Mine Mill A Smeller Worker» <*IO). > > Poljska stranka podprla vlado Aretacija Ukrajincev v Lvovu Varšala, Poljaka, 1. apr.—Voditelji kmetske stranke in drugih opoziclonalnih strank so zagotovili vlado, da.bodo ¡»odpirali In ko-o|>erirali z njo proti Nemčiji, če ihi ogražala pravice države. Polj-ski tisk je bil istočasno posvan, naj informira svoje čltatelje, da ho govorice, da je Hitler poslal ultimat Poljski, brez i*>dlsge. Doslej še ni bilo velikega pritiska n strani Nemčije, toda Poljska Je pripravljena tudi na to. Dva člana eksekutlvnega sveta polj*ke kmetske utrsnke, Vls-dislav VVllek In Vladislav Krzr-ptowski, sts ae oglsnlla V ursdu predsfdnlka poljske republike In mu obljubila pomoč. Predsednik Moackkl Je |»orneje sprejel osem promlnentnlh profesorjev, ki I-ms jo ozke zveze t opozlrlonalnl-ml političnimi grupami. Razpravljali so o |H>)j*kl zunanji politiki In priporočali, nai vlad* za-vratar* odločno stslišče proti Nemčiji. Policija je sretirsls dvsjael Ukrajincev v Lvovu in drugih mestih v Južnovzhodnem delu države na obto*bo i*»d*iirenj* '»doora med ukrsilnako manjšino proti |»oljski vladi. 4 merUki dolg znata 40 milijard Waahlnrlon, D C., I. apr — Ameriški javni dolg je znašal ob FAŠISTI OKUCA-U OBSEDNO STANJE V MADRIDU } Rekonstrukcija porušenih mest odrejena 2ENEVA VRNILA ŠPANSKE UMET-NINE Madrid, 1. apr. — Po razglasu obsednega stanja so fašistični gospodarji Madrida in Španije odredili rekonstrukcijo most, cest, mostov, Železnic in javnih poslopij, ki so bila razdejana v «koro tri leta trajajoči civilni vojni. V Burgosu, glavnem stanu nerala Franca, je bilo naznanjeno, tla bodo vojni ujetniki mobilizirani za ta dela. Četrt milijonu lojalistov je fašiatični režim še uposlil pri prisilnem delu In 460,-000 drugih pride kmalu na vr-ato. Za one, ki bi se upirali pri-Milnemu delu. so določene težke kazni. General Espinosa de los Mon-teros Je proglasil obsedno stanje v Madridu. Osebe, ki so izvršile Čine, katere fašisti smatrajo za zločin, bodo prišle pred vojaška Rodišča, ki bodo Izrekala kazni. Za nekatere je določena smrtna kazen. Vsaka oseba, ki ne bo pri-lavlla osumljencev oblastem, da jih kaznujejo, bo težko kaznovana. Vsi javni uradniki, ki so bili v uradih ob izbruhu civilne vojne in v f*ku vojne, bodo zaslišani, železniški promet med Madridom In Francijo je bii obnovljen. Vsi železničarji, ki ao bili uposlenl ob izbruhu vojno, so bili mobilizirani. Na podlagi obodnega stanja bo vaak, ki bi ss upiral, ustreljen. Julian Besterio, tajnik bivšega obrambnega sveta, Js ostal v Madridu, ko je mesto kapituliralo pred fašisti. Genoral Joae Mlaja, nučelnlk sveta, Je pobegnil v Oran, Alžirija, general Segla-mundo fasado, obrambni mlni-«ter, in neksteri drugI člani ma-drldskegs sveta pa so bili aretirani v Valenclji, ko so fallsti okupirali to mesto. Resteiro In Oasado sta bila |k> aretaciji od-neljana v Burgos. Ženeva, 1. apr. — ftpanske u- metnine in drsgocenosti, ki so bile poslsne Ligi nsrodov, da Jih «hrsnl v svojih prostorih, pred ueksj meseci, ao bile Izročene markizu D'Ayclneni, Francove-mu poslaniku v ftvici. Zbirka uk-Ijučuje več alovitih slik slikarja Vels*quoza In drugih Španskih umetnikov. Weja med Ogrsko m Slovakijo urejena Konflikt poravnan s kompromisom lludimpeals, I. apr. — Obmejni s(K>r med Ogrsko in Hlovskijo, ki Je izzval več krvsvih spopadov v zadnjih dneh, Je bil včeraj |M>rawisn ns miren nsčin, Obe strani sta dsli koncesije. I »oljna ob reki Ung, po kateri gre železniška proga, ki apejs Budimpešto n Poljsko, je prišla pod ogreko kontrolo. To ozemlje obsegu 400 kvadratnih milj. /raku pa i+ podatopila MlovakiJI tri \a*i, med temi vas Paloc, katero AO slovsAki letalci napadli i bombami zadnji torek. Uradna izjava, izdana |»o za-ključen J u pogajanj, pravi, da Je bila meja med Ogrsko in 81ova-ki Jo urejeus, |»odrobnosti pa bodo objavljene v pondeljek. koncu marca $40.023,000,000. Ob nastopu Kooaeveltove admlni-at raci je je znata) $20.987,000,-000. • , Glasovi iz naselbin PROSVETA ga vprašala, ie »e Ae spominja, kako sem bila huda nanj pred mnogimi leti v Westmorelandu. Pritrdil je, da ae prav dobro spominja in da ae je to zgodHo leta 1918 v i los te t ter ju v hiši Antona Raka. Prosveto in Proletarca zdaj čitam že precej let in sem hvaležna Tonetu Zomiku. Zdaj vem, da je takrat imel prav, ko je rekel, da ta dva lista branijo čitati le tiati. ki ao proti delavstvu, V 49. ¿tov. Prosvete smo či-tali, kako nesramno so napadli našega br. Franka Barbiča vsled tega, ker je pisal reanico. Radi bi ga spravili še ob službo. Jaz pravim, da imajo v sebi malo poštenja, ker žele dčtavca spraviti ob kruh, ki si ga pošteno služi. Barbiču kličem: Naprej! Naj živi in se širi glas poštenega delavca; glas Prosvete, Proletarca in naše svobodomiselne SNPJ! Kadar bodo božji namestniki tako pošteni, kakor je delavec, ne bodo imeli vzroka, da bi mu nasprotovali. Katoliška vera pfeša in bo pešala. Jaz želim, da bi božji namestniki živeli na reiifu ob $3.50 na teden, kakor mora danes na stotine družin. Toda kljub temu vsak mesec kolekta-jo med temi reveži za cerkev. Ali je to pošteno? O tem bi lahko dosti pisala, o njih nepoštenosti. Moj sosed je šel po državljan-«ki papir. Oženjen je že šest let z ženo, ki je bila tukaj rojena, potreboval pa je dokazila o tem. Ko je prinesel njen cerkveni rojstni list, so my povedali, da. tiato izkazilo od duhovnika ne velja, da mora prineati potrdilo od države. Torej njih beseda tudi pri oblastih ne velja. Danes, na 23. marca, smo spremili k zadnjemu počitku Franka Frušnovca, zvestega ^lana društva 106 SNPJ. Pokopan je bil civilno ob veliki udeležbi društvenih bratov in sester, ki so mu poklonili v zadnji pozdrav mnogo cvetlic. Njegovi drufini izrekam v imenu društva globo« ko sožalje, pokojnemu pa naj bo lahka ameriška gruda. Anna Gorenc, 106. Nekuj h i nt m i no v ijnperiai, Pa. — Dne 14. marca 1914 sem ae poslovila od rojsinegs krsjs, od St. Ruperta na Dolenjskem in se podala v Ameriko. Ločitev od moje mame in sester je bila težka. Ob slovesu je mama hudo jokala, ker me je imela posebno rada kot najmlajšo hči izmed desetih otrok. Očeta sem izgubila, ko mi je bilo tri leta — ravno pred 41 leti. Mama je ostala z veliko družino sedmih otrok — trije so bili že umrli. Bili smo siromaki. Moj ata je imel žago in mlin, s katerima je služil kruh veliki družini. Poleg je imel tudi malo posestvo, na katerem je mama redila par prašičev in kravo. Moj ata je umrl radi hudega prrihlada. Dobil ga je, ko je v hudi zimi popravljal jezove, katere mu je bila podria voda. Mama je večkrat pripovedovala, kako žalostno je bilo, ko je umrl oče. Pokopala ga je z velikim cerkvenim pompom in je morala prodati kravo in prašiče, da je plavala pogreb. Potem ni bilo ne krave ne mleka in tudi ne denarja. Trpeli amo veliko pomunj-kanje. Pravila mi je tudi, da sem jaz vedno vpraševala, kje je ata, ona pa mi je odgovorila, da ga je Bog vzel k sebi. Ko sem potem v šolo hodila, je nam katehet pravil, da kar Bog stori, vse prav stori. Mene je to bolelo, ker sem res mislila, da nam je Bog očeta vzel. de danes so božji namestniki, ki ne gledajo na siromašno družino, namreč kaj bodo počeli, ako izgube očeta ali mater. Oni ga ali jo pokopljejo in zahtevajo dobro plačo za tisto "delo". Vse to mi danes pride na misel, ko premišljujem o mojih mladih letih. Na 7, aprila 4>o 25 let, ko aem prišla v Ameriko, v premoga r-ako naselbino Hostetter, Pa. O-možlla sem se po katoliško in pridno hodila v cerkev. Župnik je bil poljske narodnosti. Pri pridigah je bil silno hud. Ker ga nisem dosti razumela, sem vprašala, kaj Je rekel. Povedali so mi, da Je grmel proti Prosveti in Proletareu. Vernikom je rekel, če jih bodo čftall, jih bo sam hudič vzel. Večkrat sem premišljevala. zakaj se tiskajo taki 11-•ti. ' Osi nekaj let je prišel v naselbino zastopnik Prosvete in Proletarca, Tone Zornik. Jaz sem bila telo huda nanj. ker prodaja prepovedane liste. Se danes se spominjam, kako se ml ja smejal in me vprašal, kdo jih brani čitati. Povedala aem mu», da duhovnik in da še odve-ae ne bom dobila, če jih bom ¿J-tala. Zastopnik je rekel, da Pro-aveto in Proletarca branijo ČUa-ti samo tiati, ki so nasprotni de-lavatvu. Na 9. marca sem ae sopet se-šla a Tonetom Zornlkom v tukajšnjem Slovenskem domu. kjer je „predsednik^ Vinceut Ca včasih, ko še naši gozdovi bili preveč izsekani, pri nas i divjad. Najstarejši gor» vinjaki član zelene bratov* se vedno mladostni in čil| v oče iz Mozirja, ki nosj .„ti križ na svojih rame* bi vedel o razburljivih sre. ih z velikansko $ivadjo," ki na glavi za lovce tolikanj vni "pušelj," marsikaj sani* p povedati. Med drugim povedal tudi ono resnič* kako je z navadno "šrotsri* podrl kar dva rogovilarja. Med Tuhinjsko in Zadrečkd se vleče dokaj strm in poi vat gorski hrbet, ki je znan imenom Čreta. Vsenaokrog or ti seže oko, se razprosti« nepregledne, še dokaj go-nrašoene goščave. Tu senl i pred dnevi napotila na ni obhod logar in lovski ču-škofijskega veleposestva is j, da bi se prepričala, ka-preživela divjad letošnjo zimo. Nista še bila daleč v ju, ko ju je vznemirilo lati« psov v daljavi. Zaslutila i takoj, da morajo biti v Mini divji lovci, ali pa opravljajo »j pogubonosen posel podivja ' pei. največji škodljivci naše ite divjadi. Nista se va-Lajanje psov je prihsjalo lino bližje. S pripravljenima llkama «ta skrbno prežela in tkala ugodne prilike, da z do« & pomerjenimi streli pokonča-i podivjana kužeta in tako re-* preganjano divjad nadalj-b* trpljenja, ki je mukepol zaradi tega, ker so i ™h «me visoko breje. Zdaj Pi »ta odjeknila v precejšnji P"» v gozdno tišino zaporedo-** «trela. Čuvaja sU ne-P"110 m previdno pohitela *imer. Nista se prišla da-^ «e jima je nudil žalosten ■¡¡T V goščavi sta zagledala m leteco mrtvo srno, ob njej £Hiki jo je te za6eI ®°bro Pomerjenim strelom je JJI mrh* pravično končal S ^.grrtno življenje ob mrtv ZL Cuvaj» 8t» "to še bol ^no začela raziskavati bliž"-»okohco da bi izsledila še več- ^ grelnika divjega lovca, k Rlmjrčno preganja, muč ^ nedolžno in nič hudega ^iJnjMd Ali nepridiprav ■ ¿ . i1°POlorjen P° strelu, i ti J (,ddal ^ psa t1""1 Zbeittl v neinano »rečno je Unesel pete bk Tlov*ri*'ki * J negnusno delo, ker je mH^L"** "esrečno k^ le obRtrelil, in bo re- ik^^fih Poškodb kdo r7' v k"''kem času..... JJwnju »hirala./. tatovoma se je si pobegniti kraja morali prejeti take lekcfte, da bi se jim nikdar več ne ljubile zalajati po nedovoljenih lovskih poteh, ljudstvo pa ki moralo veti-arle spet začutiti srce, namesto caterega ima danes, sodeč po zgoraj opisanem dogodku, tako i;rd kamen. Nemara bi se srečanje z divjima .loveema bilo cončalo enako tragično, kakor m minuli teden v temnih gosde-vih nad Sedražico. . . Obtastva prosimo, da z odločnimi in poostrenimi merami sa-tro divji lov, ki ograža stale* plemenitih živali, pa tudi t živ-jen jsko varnost poklicnih loveev in logarjev. P. D. Položaj korodkih Slovencev Povodom raznih oblastvenih odlokov iz zadnjega časa se je odposlanstvo koroikih Slovencev oglasilo pri celovškem deželnem glavarju, da dobi potrebnih po-, as nil glede izdanih odlokov in da sporoči merodajni oblasti tež-nje slovenske manjšine. O tem objavlja "Koroški Slo-vftec" sledeči od nar. soc. obla- rii J Prečilo K?,, l,Aiti dobrin tegs dr iavnega zakona deležni vsi dr iavljani brez razlike, v kolikor so voljni in sposobni zvesto slutili državi. . Kitede -razpusta slovenske Ci-taiaice v Glinjah .pojasnjujejo Člsmi deželne vlade, da raspusta ri odredila dež. vlada. Bo nalo-hgu dež. «Hrrarja 4» 4ež'. svetnik Maier-KalMtuch po proučitvi akta sluibefto vložil nov predlog., Slovenski gespodin|ski tečaji niso dovoljeni, ker «I državna kmečka organizacija pridržuje strokovne kmetijsko naobrazbo. lato velja «a nameravane tečaje nemških društev. Končni so se odposlanci Zve-ze pritožiti zaradi odpuste odnos-no premestitve predsednika prof. ^dr. TiseMerja v Beljaku. ' Deželni glavar je k temu dal pojasnilo, da je bila premestitev potrebna is «tuibenih razlogov- * > V svobodnem Razgovoru se je izoblikovalo stališče deželne vla-v tem smislu, da se priznava samo narodnost onih, ki se zanjo izjavijo, tako da se sfovendko govoreči Korošci lahko prištevajo nemškemu kulturnemu krogu, v kolikor Be sami za to izjavijo. . Slovenski odposlanci so temu oporekfcli z utemeljitvijo, da je itjava k narodnosti stvar vzgoje in da je bila Slovencem ta motnost s šolo in delno oviranim kulturnim življenjem odvzeta. Naj sledi še pripombe, da ras-govor, ki je trajal poldrugo uro, ni dovedel do načelnega razčiščen nja obeh stališč, namreč stališča zastopnikov deželne vlade, ki se zagovarjali subjektivno načele narodne pripadnosti po svobodni odločitvi posameznikovi, in stal lišča slovenskih odposlancev, ki so zagovarjali mnenje, da je na* rodnost načelno podana po obče valnem jeziku." Avtna unija ne mara komunistov OpoEicija proti konškripci|)f 4tyUtvc*v Cleveland, O., 1. apr. — Dele-:atje na konvenciji unije združenih avtnih delavcev so poka-zaN, d^>»e marajo komunistov t eksekutivnem odboru: Na svo-em sestanku so sklenili, ds se bodo borili proti poskusom levičarjev, ki bi radi sprsvili sv^ei^m pozabili", če sem včssih kaj DROBIŽ K PR1MORJA Trat. — Z vsakim letom Triat čani pokadijo več tobaka. Tako so 1. 1985. pokadili za 49 milijo* nov lir, 1 m. 61 mil., 1937. 8$ milj. a 1988. že kar za 58 milijonov lir tobaka. Trat. — V mestu je nekaj dru žin s priimkom Negrin (Negrin je min. predsednik španske repu-* blike). Sedaj so v listih te drun žine izjavile, da niso v nikaki so* rodniški zvezi s španskim Negri-nom. Isto se je igodilo z nekaterimi družinami irSev. Italije. Zavije. — V čistilnici nafte je nastal majhen požar, pri kate rem je dobil težje opekline urad nik Leo God In a, star 24 let. Zdrs viti se bo moral S tedne. Trst. — Z nemško ladjo "Oceana" je prišlo v Trst 700 nemških delavcev, ki se bodo po kon čanem izletu vrnili iz Trsta p< železnici v Nemčijo. VHevije. — Po stopnicah je padel M-letni Anton Živec ki pr tem zadel z glavo ob želesne o* grajo tako nesrečno, da je kmalu potem umrl. Časnikarji zahtevajo HiJuHhcijo Chicago, 1. apr. — Cikašk časnikarski gild je vprašal soH dišče za injunkcijo proti uprav dveh tukajšnjih Hearstovjh 11 slov, ki najema pftbojnike, d« zlomi stavko Casniksrjev. Sodnili C. Niemeyer je nedavno izdal injunkcijo proti uniji, ki omejuje piketiranje in druge stavkovni aktivnosti. Stavka mehanikov v Kansas City ju Kansas City, Mo^ — Mehaniki člani svtne unije, so zsstavkai v avtnih podjetjih v tem mestu ko so delodajalci odbili zahtevo glede sklenitve nove pogodbe pobili. Zato jas sovražim te ljudi. Ko sem bila pred 12 leti v bolnišnici, so zelo grdo rsvnali menoj, ker se jim nisem ho-tels podati in se iepovedati. Ko je neka žena umiraJa in me pro-sils, naj pozvonim, kar pa nisem mogla, sem začela klicati strežnice. Te so me nahrullle, da jas delsm največ sitnosti zdravnikom. Zdravnik je bil katoličan in me ni mogel ozdraviti. Hilo mu je ssmo za densr, ko vedel, da jednota plsča $100 operacijo. ^ Nazadnje mi je rekel, nsj se suhega kruha na» em In naj po oesti hodim, da pristaše na vodilne mesta. VeČina delegetov podpira Tho-mssa, ki je kandidat sa predsednika, preprečiti pa hočejo izvolitev Frankensteena, Mortimerjs n Halla, ki kandidirajo za podpredsednike. Za podpredsednika ločejo Reutherja, ki je vodilna osebnost na konvenciji, zs taj-nika-blagajnika pa Geo. F. Ad-desa, ki ima sdaj ta urad. Konvencija je sprejela resolucije proti konskripciji delavcev1 v vojnem in mirnem česu, proti cenzuri tiska in zatiranju svobode govora in amendiranju Wagnerjevega sakons. Dalje se je izrekla za enotnost v uniji, zs poravnavo spora med ADF in 310 in amendiranje nevtralnost-nega zakona tako, da bo Amerika lahko pomagala državam, katerim preti failstičns agresi-ja. j " v ; Glasovi iz naselbin « s J, , j. , ,jr *. A i (Nadaljevanje ■ L itmiL) tovarni, mož pa pri cesarskem delu ia so bres otrok. Kdor da nas dela po tovarnah, mora ga rati kbt mula, da ima kompeaija več proflter, ko si pa sUr, te pa ven vriej* kot etarega kljuseU Ce samec vpraša za rellf, mora čakati mesec dpi sH pa' *e dslj-1« če stalno M i vurSd, mu končno dajo $8.60 na dvk*S-dna, kar je komaj za tobak reveži si seveda tudi tega ne morejo privoščiti. ^ - Ko bi se očetje frančiškani i Lemontu kaj ssnlmal^ za te ¿i il.jali po dedtel romake, ne ibi pošilj pisem, v katerih prosijo d da t>l zgradili <4nov dom ! pomagaj." Prayijo, da Jim teče vo^a v grlo, V resnici teče voda lo siromakom, ne pa frsn-om, ki si il|||B boljšo kapljko in uživajo dobro v gr čilka snom, Itt li zalivajo grlo s hrano to tUdI imajo lepa itano-vanja. Tüdl Jaz sem dobila tako'pismo od njih, kslior tüd Jontez. Jtó Jim jiriporočam, na pridejo v .Cleveland ih najamejo kakšno prašno tovarno, ker teh Je dosti, pa naj sačnejo ihlsdlho učiti v delavskem duhu. Ce tostare, Jim bomo potem tud "rdečkarjr pomagali. Ali ne veete, da smo mi član ponosni na 8NPJ? Jaz sem članica že n Idt moj mož pa še d»]j. In ko je bila zadnja kon vencija SNPJ, so frančiškani Lemonta, Ifl., poslali letak prot njej. In taki- ljudi naj bi «P preden narod podpiral! V stari domovini v Leskovcu je bfl dekan, ki je dal vse zvonove za topove. Ko Je med voj no policaj ali birič naznanjal na trgu, kaj je novega, se je Ic lju di norce delel, ds bo vojne kma lu kOnec. Cez teden dni ga je za del mrtvoud, da ni mogel več g o voriti.-fCo je umrl, mu tudi nI bi lo treba zvoniti, ker so porabil svonovt, da sp lahko več IJud Članice Lige sa mir la huda biht. Rekel je: Saj vas poznam, kaj ste! Zato mi tudi ni pomagal. Meni se pa vsak človek smili, tudi katoličan. Ko sem šla k drugemu zdravniku, mi je rekel, da bi ne bila toliko et bolna — celih 12 ~ če bi bi-prej k njemu prišla. Naše društvo Naprej 5 SNPJ e imelo veliko udeležbo na proslavi svoje 35-letnice. Lepa je bila živa slika in petje obeh Za-rij in Sloge. Ce bi vedno vsi sku-Kaj peli, bi bil to res mogo-i 'en zbor. V prid mladinskega krotka 5 je v lepi slovenščini go-verla Eltie Popotnikova. Rada čitam dopise, tudi Zi-ddnikove in BarbiČeve. Vi uradnik «nate'res dopise urediti in upam, da tudi mojega ne boste preveč oškrtali. Pesdrav vsem ftitateljem. Elisabeth Kraneevle, 5. h' ' lillili i ilml ' Vodja itlinoiskih radarjev mmrt Streator, III., I. apr. — Frank Farrinfton, ki je bH predsednik illinelekega radarskega dlstrik ta UMWA dvajset let, do 1.1986, ko je resifnipal, je naglo starosti 66 let. Zadela ga Je srčna kap. On Je bil tudi šest let član eksekutivnegs odbora ru darske unije In splotno znan ^ delavskih krogih. Predsednik Wilson ga je Imenoval sa člana komialje, ki je bila poslana > Evropo, da študira delavski po lodaj. Kot predsednik illinoiške-ga distrikta Je večkrat prišel konflikt z Lewisom, predsednl kom rudarske -unije VMW Kot vodja illfnoiskih rudarj je imel'veliko politično moč, ker so mu rudsrji zaupsli. S svojim delom v korist rudarjem il Je pridobil prijatelje med voditelj drugih unij. člana federalnega vrhovnega sodllča. Kako se uveljavlja zakon o mimmalmh plačah delavskega odbora7 Chieago, L apr. — Federalno apelatno sodišče je včeraj raz veljavilo odlok federalnega delavskega odbora proti Jefferson Electric Co., ki je bila sposnans za krivo kršenja VVagnsrJsvega zakona. Delavski odbor je odre dil, da mora kompaitija ponovno uposliti tri delavce, katere odpustila saradl unijskih aktiv nesti, člane unije United Klectri cel A Radio Workers (CIO). Ds lje je Odbor razveljavil pogodb*, katero je druiba sklenila s brst o vščlno elektrlčarjev (Ai>F). Sodišče previ, da Je odbor šel preko meje svoje oblasti, ko Je razve Ijavil pogodbo. Nemčija hoče vladati svet. je rekel Bšhei Chicago, i. spr. — Dr. Ed vard Beneš, bivši predsednik če ške republike, je sinoči v svojem govoru pred člani čikaške odvetniške zbornice dejal/da Je cilj nacijske agresivnosti ne sa mo politična dominacija Evrope temveč vsegs sveU. Zakonito Nemčiji Je vse, kar prinaša ko risti nscijem, je rekel Beneš Zid je beti jo iz Ueehtenetema Vsdus, Liechtenstein, 1. epr — Več bogstih Židov,-ki 40 m «lili, da so vami pred Hitlerjem v tej deželici med Nemčijo in ftvlco, Je pobegnilo v Francijo ko so se pričele širiti govorice, ds ee bo sdružils z Nemčijo. Knez Franz Joeeph, vladar province Je nedsvno oblaka! Hltterjs Berlinu. L USTNICA URCDN1ÄTVA PiUsburgh, Pa., F. S. i Pros ta nr «redno glasilo Prosvet matice. Pošljite zaključke s seje in svoje kritične opatke Prole tarcu, ki Je sradoo glasilo p. H Federalni mesdno«urni zakoi Fair Labor Standards Act) je bil sprejet lani v juniju, da se ustanovijo neki minimalni pogo-i sa meede hi ure delavcev, u-poslenih v meddržavni trgovini ¡interstate commerce). Po določbah tegia zakona ne sme v prveml etu njegovega delovanja delovni teden bres plačila sa "overtime" presegati 44 ur in mezda ne sme biti manjša kot 25 oentov na uro. V drugem letu delovanja se normalni teden skrajša na 42 ur (n v tretjem letu in dalje na 40 ur, Delo Čez normalne ure se mora plačevati najmanj poldru-gikrat toliko na uro, kolikor normalni čas. Minimalne mesde p< se bodo v drugem letu povišslc od 25 na 30 centov na uro, kate ra mezdna mera naj ostane v ve ljavi za naslednjih šest let. Po ivršetku sedmih let se minimsl na urna mezda poviša na 40 cen•» tov. Manjie mezde se smejo u sta nov i ti za učence, vajence, ale in druge osebe, katerih zmoinos sa saslužek utegne biti zmanjšs na vsled stsrostl, telesne ali um ne pohabljenosti ali vsled poš kodb. Nekatero Industrije In o-brti so izrecno izvzete. Delo o trok Je pre|>ove4eno. Oblast, ki upravlja in uvelja vlja ta zakon, je Wage and Hour Division v federalnem Depart ment of Labor. Sledeče sporne točke v zakonu so bile nedavm objasnjene od te oblusti: Mezdno-urni zakon se nanaša ne le na industrij«*, ki se pečajo meddržavno trgovino, marveč tudi na one lokalne Induetrije, fai proizvajajo blago, katero se prodaje v meddržavni trgovini. Pri zsdeti so ne le oni deiavei, ki so dejsnskl uposleni v direktni produkciji tegs blags, msrveč tud ns tske služabnike, ket so delsv ce ki skrbijo za rodni obrat (msintainance men), čuvsji, pi sarjl In sil. Vseeno js, dali se delo vrši v tovarni, doma al kjerkoli drugje. Toliko dels vel, k so plačsni toliko na uro, kolikor oni na komad, so |>odvržn HHJHID VSDSET : JENNY $ ROMAN ROMAN FvlovemU Fran A Hu tch! Vsak meneč, vsak dan premi«IJam, dane« bi bil «tar toliko in toliko — kdov«, kakšen bi bil. — Vsak« ¿enaka, ki hodi tod a avojim bambinom v naročju — vaak deček, ki ga vidim na eeati, me »pomni, da pomialim, kakten bi bil moj, ko bi nekoliko odraatel — ' Obmolknila je «pet. Meggen Je aedel tam čisto tiho, «klonjen naprej. "Nisem mialil, da je Uko, Jenny," je rekel tiho in hripavo, "Videl aem pač, da jt hudo, a mialil «em — da je po drugi »trani bolj« Uko. C« bi vedel, kako je prav za prav bilo, bi bil pritel k tebi." Ona ni ničesar odgovorila — *9|zp|eUla je dalje v »vojih mi«lih: "In nato Je «irotek umrl — tako bore, bore majhen. Saj vem, da je to aamo moja, seblč-noat, da mu ne privoščim, da Je umrl, te preden j« mogel razumeti le pajmanjto malenkost. Samo v luč je znal mežikati ali pa kričati, če ga je bilo treba previtl, ali pa, č« j« bil lačen. Hla«tal je z u«tki po mojih licih, meneč, da «o pr«i. Tudi poznal me te ni — vaaj ne te čisto. Cisto rahel »vit zavesti «e je nemara prebujal ,v njegovi majhni lobanjici, ampak pomUli, nikoli ni zvedel, da «em njegova mati. Imena pa tudi nI imel, uboiček, «amo mamin fantek je bil. Niti enega «pomina nimam nanj, razen tega zgolj tele«nega.M Dvignila Je «voje roke, kakor da pritUka «voje det« na pral. Nato «o JI «pet mrtve In prazne omahnile na mizo. "Prvi občutek, ki g« imam od njega, Je U, ko sem priti«nil« njegov obrazček k «vojemu _ licu. Njegova kota je bila Uko mehka, nekoliko vlažna — kakor nekaj, kar je bilo v zaprtem pro«toru — «aj ae Je komaj te doUknil zrak, ve«. Mislim, da «e človeku gabi, če «o preveč približa novorojenemu otroku, ako ni njegovo la«tno me«o in kri. In njegove oči — nobene prave barve te ni«o Imele — bile «o temne, «icer pa mi«lim, d« bi bile «ivomodre. Tako čudne ao, oči Ukinlh majhnih otrok — mistične, bi rekla skoraj. In njegova mala glavica, kadar je letal pri meni in dobil prsi in priti«nil nanje konček «vojega no«u, da Je po-«tal kar ploščat, Ur mu Je pričelo v njegovem mehkem temenu trkati, pa njegovi Unki, pu-ha«ti laski — imel je cel «op ia«. ko «e je rodil — temnih — Meni «e je zdel Uko drateaten. Ah, vae njegovo malo telence. Saj ne morem misliti na nič drugega. &e zdaj ga čutim v »vojih rokah. Bedra Je imel Uko okrogla — najbolj rejen pa je bil v »redi. vel. In njegov zadek je bil Uko komično «tisnjon, majhno «pičast — meni »e Je »eveda tudi to zdelo čudovito. Oh da, kako sladek Je bil, mali moj fantek. Nato pa je umrl. — Tako od »rca »em v «telila vsega, kar bo prillo te. d« «em kesneje mislila, da niaem poavečala zadosti patnje U-mu, kar je bih», v ča*u, ko »«n ga Imela—ali pa da g« niaem dovolj poljubljala ali ga ogledo-vala. daai v vseh tistih Udnih niaem počela nič drugega. Nato pa je o«tala «amo neka praznoU — oh, ne more« «i mialiti, kako Je bilo! Zdelo »e mi je, kakor da »e mi ja v«e telo zgnetlo od ko-prnenja po njem. Dobila «em vnetje pral, bolečina in mrzlica pa je bilo aamo hrepenenje, ki je hotelo prodreti na dan. PogreAala aem ga v »vojem naročju, med rokami In ob licih —. Včaai ae Je v zadnjih tednih oklenil i ročico mojeg« prsta, če aem ga iztegnila. Enkrat ae mu je aamo po sebi poarečilo, d« je dobil nekaj mojih la«, ki ao ae odločili. Te aladke, sladke male ročice njegove.** I*gl« Je preko mize — ter tiho in krčevito zaihtel«, da je vsa trepeUla. Gunnar je vatal — obstal nekaj č asa pri miru. v dvomu a seboj, z ihtenjem v grlu. Nato jr mahoma skočil k nji. Jo hlastno in v zadregi burno poljubil na teme. On« Ja oblet« 1« Um n«k«j č««a In jokala. Naponled p« se je v«|irl«. odšla k umivalniku ter «i z vod«» umil« obraz: "Oh, I«ig, kako koprnim po njem," je rekla l m« lir vem, kaj bi s srlioj» 1-ahko pa ai miall«. četudi «amo zaradi fantka in zaradi ničaaar drugega ne: tega, da bi «e kar vdala razuzda-nosti. pač ne bom nikoli zmogla. Prav za prav bi «eveda «ama rada poskusila napraviti kar največ mogoče iz svojega ti vi jen ja — ve«. Poskusila bom, da znova pričnem z delom, dasi sprva ne poj de tako lahko. Saj ima človek te zmerom tolatbo, da tlvi samo dotlej dokler sam hote." Dela si je spet klobuk na glavo in si poiskala pajčoUn: "Tak pojdiva jest — saj mora« biti te lačen, Uko pozno kot je/' Gunnar Heggen je zardel kot «krlat čez ves svoj mladi obraz. Ob njenih besedah je mahoma začutil, d« je lačen kakor volk. Bilo pa ga je «ram, da bi mogel zdaj čutiti kaj Ukega. Otrl «I je «olze « «vojih vlatnih, vročih lic ter vzel z mize «voj klobuk. X Ne da bi «e bila Uko domenila, «ta molče krenila mimo re«Uvraclje, kamor «U navadno zahajala na hrano in kjer «U zmerom srečala druthi Skandinavcev. Sla sU kar naprej po tamni, proti Tiberi in čez most, tja do sUrin-skih predmestij Borgo. V nekem kotičku na Petrovem trgu je «Ula majhna resUvracija, . kamor sU včasi zahajala jest, kadar »U pri«la iz Vatikana. Tod »U vstopila. Jedla sU, ne da bi bila kdaj »pregovorila drug z drugim. Jenny si je prltgaia cigareto, ko ja pojedla, srknila požirek svojega rdečega vina In mečkala di«ače mandarinove lupine med prsti. Tudi Haggen je kadil in strmel predse. Bila ■U »koraj čisto sama v gostilni. "Se ti hoče čiUti pismo, ki sem ga pred dnevi domila od Ceaccf je nenadoma vpraAala Jenny, "Prosim. Videl sam, da je prl«lo neko pismo zaU. Ja iz Stockholma?" "Da. Zdaj sU tam in o»UneU Um tudi čez zimo." 1 Jenny Je potegnila pi»mo iz »voje ročne torbica in ga dala Gunnarju. Druga, mila moja Jenny! Se »met te hudo rat t name, da »e Ti ni-»em še zahval Ua ta Tvoje zadnje piamo. V na k dan tem »e ¡nameravala, pa le ni bilo nit iz tega. Tako ßilno sem «e zveeelila, da »i m pet v Rimu in da »likaš, posebno pa, da »i z Üunarjem »kupaj. 4 Midva em »e torej vrnila v Stockholm in »tanujeva »pet v »vojem »tarem stanovanju. Bilo nama je nemogoče, oetati v »voji vasici, ko je pošteno pritienil mraz, ker je tako pihalo in »e je prav za prav »amo kuhinja dala »kuriti. Ko bi le mogla kako ukreniti, da bi »i kupila tinto malo hiiieo, vendar pa bi naju preveč »tala, ker bi bilo treba toliko popravil, prezidati »kedenj za atelier za Lenarta in pov»od po» ta viti peti. Za prihodnje poletje pa »va jo »pet najela, in tega »e ie ve-»elim, ker mi je to najljubši proetorček na »vetu. Kaj tako lepega, kakor je zahodna obala, ti »ploh pred»tavljati ne more*. Tako »vojevr»tna je, v»a puščobna in prhka » »vo-mi »ivimi holmci in od iHharjev razhištra-uim grmov jempo »kalnih razpokah, z viti-eami kozjih pajkeljcev ter bornimi kočicami, z morjem in čudovitim nebom. Slike, ki »em jih napravila od tam, »o baje dobre, in Lenart in jaz iiviva tam tako krasno. Zdaj »va prijatelja za zmerom in kadar »e mu zazdi, da »em čudna, me »amo poljubt ter /travi, da »em njegova mala mor»ka deklica ali pa kaj tako milega, in »ča»oma bom čisto trdno prirastla k njemu. No, zdaj pa «i* »pel v me»tu in z najino ¡mtjo v Pariš ne bo nič, pa to je tudi veeeno. Saj »e mi zdi skoraj brezsrčno, da Ti to pišem, ker si Ti veliko, veliko boljša od mene in je bilo zate tako bridko in kruto, da »i momla izgubiti »vojega fantka — in kar zdi »e mi, da ne za»luiim take »reče, da »e ml ho iz ¡minila moja najbolj vroča ielja, a hiaz, reč, pričakujem otročička. Samo psi mesecev je še do tega. Sprva št som« marin hotela verjeti, zdaj pa je »tvar gotova. Prsd Lenartom »em skušala skrivati, dokler »e je le dalo — »ilna me je bilo »ram taradi obeh prejšnjih krnto», ko nem ga imela za norca s tem. in pa bala »em »e, aH »e ne morim. tako da sem »prva tajila, ko je pričel »latiti. (Dalje prihodnjič.) zdravnik izjavi, d« je človek aUr, pa najai bo to bolnik «li strežnic«, bo le drtalo . . . Sestra se je zamislila za leU in leta nazaj, delala je obračun s svojim iivljenjem. Ali ji ni zdravnik nenadoma odkril velike resnice? Delati podnevi in ponoči — ali ni to preveč napora za ten»ke »ile? Domislila «e je velikih nočnih bdenj Ob zglavju bolnikov z visoko vročino. Ce»to je morala zastaviti vao «vojo »pret-nost, da je takéne bolnike krotila, jih pridržala v po»telji, ko »o noteli v»t»t i z ležl«ča in pobegniti. Ali na primer ti»te drutine, kateri je »tregla, ko so imeli hri-po tena, moí in hči. Morala je skrbeti celo za gospodinjstvo.. . A« pa tista noč, ko je stala ob operacijski mizi, ure in ure sklonjena nad dekliAkim telescem ter je podpirala kirurga pri njegovem subtilnem delu, pri rezanju in «Ivanju rane ... Bolničarke, aaisUnci, operater, vsi so meli angelsko potrpljenj«, dela-so počasi, navzlic razburjenju in naglici, ki je bila potrebna .. . n potem je nedela poleg spečega otroka toliko dni, toliko noči. Čuvala je življenje, ki je hotelo pobegniti zaradi prehude preizkuš-nje. In ga je re*ila. Večkrat se je tudi primerilo, da je Inórala po tak«ni prečuti oči naravnost k novi operaciji. Morala je sterilizirati instrumente, lepiti gumaste rokavice, spravljati vato v kapice ... Ali e danes «e zmožna Uk«nega de-a? Ne! Zdravnik je imel prav, 'ostarala se je. Ampak kljub temu — kako je mogoče, da jo U-ko brutalno mečejo iz življenja, suvajo od poklica, ki je bil njen vljenjski steber? Vse je žrtvovala za druge: čas, lhladost, zdravja ... A zdaj dvajset let poUm, ko je dala svoj« najbolj-«e moči svojemu bližnjemu, naj gre in da alovo svojemu kruhu? Ali je rea, da je odveč v življenju. da nimajo nikjer več mesU zanjo? Ah, občutila je v svoji notranjosti «e tak«no bogastvo, d* bi ga razdajala z obema rokama! Videla je pred seboj dve skodeli, V eni je tehtala svojo trudnost, o^up in let#. Ta skode-a je bila U*ka, boUla je zdrkniti na tla . Druga pa ni dala, da bi ae poniiftia. V nji so odtehta-vale teto trudnosti, obupa in leta mir, zrelost in razumevanj«, ljubezen in izkustvo. Ali to ne šUje prav nič? Bolniška strežnica "II val», ar str», to Je popolno-m» od\eč. Spričeval ml ni trpba kazati. Niti n«jm«nj ne dvomim, d« ao dobra 7* ko atr mi pove-dtoli, d« izv ršti)r'r svoj pnklk- celih os4*mnaj«t trt. srm bil prepričan, d« im«tr (tovolj izkustev. KI jut» temu pa v«s ne morem zaposliti V služIli, ki sr fiotrg ujete zanjo, Dovolit«, d« vam povrm odkrito brsrdo; takaj. Prestari str . , ." 1 . ' * "Toda go«|ai«l doktor, moja leta grrdo Me prof kom u tridesetih. Moji «Ivi laajo . . • 'n i Kazumrm. VaAi «Ivi la»J« so |ioslrdica naporov in nočnih služb. Poatall atr trt«v svojega poklica. Popolnoma razumem va« pohitel In trlo «ibtelujrm. d« va» nr morrm priporočiti za službo. Bolničark«, ki izglrd« Uko. kakor vi . . . Nr, ni mo*«tfr. V posredovalnici sem naročil, naj ml poAljrjo samo mlaj«o trnako močM. "Ztvljrnje nas Aola. iote «Iv-Ijrnja pa nas dela star» T je odvrnila arstra In od«l« «koai vrata Mladi »dravnik je skomignil t rameni. Nato je dvignil slušal-ko « telefonskih v lik In a« Je pri- toiil posredovalnici zaradi tako aUr* atrrtnice. Odslovljena aratra ar j« tam te odpeljala » rrsino telet nlco v »vojr «tdd«ljeno |irrdmr»t no atanovanja. Trudnost jI prevtrla udr. ototnoat Ji je Irgla na du«o. da nI mogla oditi pr« domov. Drugač« j« tako rada hodila. i mrla je te trdrn korak. Ho-I» po atopnicah je ni nikoli utru Jata ln tudi to. da j« «ahteval njen poki k mnogo stoje na nogah. je ni odbijalo Rila M te krepka In močna. Zdaj pa ae je nenadoma postarala. Oblak pri VRHNJA PLAST N«kaj ,dni po tem dogodku »o »prejeli sestro stretnico v rodbini, kjer je Jhilo treba zam«njati mlaj «o bolničarko. Ta sestra je bila v naglici, s katero j« hitela dalati, razlila krop po lebi tn ae Uko opekla, da nI bila več sposobna za strežbo. Morali so jo zamenjati. Bolezen zaupane jI bolnice, starajte in tivčne dam«, se j« tako poslabtela, da so jI morali poiskati stretnico v n« več mladih letih. In usoda j« hotela, da je prav to bolnico lečil mladi zdravnik . .« Sestra str«tnica je neverjetno pomirjevalno vplivala na paci-jentko. Zadoatovalo j«, da j« stopila v sobo, pa s« j« bolnica pomirila. Kmalu s« j« njeno sUnje vidno izboljialo. PovAeči Ji je bi lo, č« jo je sestra gladila po la »eh z dlanjo ali celo z glavnikom Znala je sobo urejevati a- tak«no spretnostjo, da ni to prav nič motilo dam«. Kadar je aeatra od «la iz aobe, «e j« bolnica vedno smehljala, kajti te pri njenem odhodu se je vaaallla zopetnega povratka. Imela je nepopi«no z« upanje v to stretnico s »ivimi lasmi, ki j« brez strahu izvrte-vala zdravnl«ka naročila ter ji pomnotevala » svojimi izkustv Kmalu je dama oariravela. Zdrav nik pa tega ni hotel priznati. D« jal je strežnici aamo: "Go«p« j« na dan vateg« pri hoda «luč«njo te prem«g«l» kri zo . . "On sovraži tide, "katolike, protestante, črnce ln samega sebe.' Kaj napravite, če imate mrzlico? "Glava me boli in tako slabo se počutim, pa jesti ne morem ničesar." Tako se navadno začne. "Ima« kaj vročine? Pokati glavo! Res, vročo ima«, najbrže >o mrzlica. Kaj naj storiva?" — "Kajpak, vročega bezgovega ča-a bo treba, pa v toplo posteljo, da se spoti«," pravi eden. -— "Ravno narobe! Mrzel, moker obkladek, da popusti mrzlica," meni drugi. Prvo je čisto nasprotno od drugega. Kaj prav, kaj narobe? ^ Oboje je lahko prav in oboje narobe, kljub istemu obolenju. Dokler nas trese mrzlica — in tem se začne vsaka bolezen — terja telo gorkote, zato mu je reba postreči z vročo pijačo, kaj ti mu jed ne di«i. Dober je prav vroč bezgov Čaj. Prav tako mar-sikomu zelo dobro de vroča li-» monada. V sili zadostuje tudi zelo^vroč navaden čaj z limono. Odraslim pa koristi, če kanemo v čaj n«koliko alkohola. Potlej pa Ukoj v gorko posteljo, to se pra vi: biti mora segreta. Tudi toplotne steklenice so zdaj na mestu. Glavho je pač, da dobi telo toplote, da ga ne bo preveč treslo. Saj se pa bolnik tudi tako rekoč za- coplje v pernice, pa te zahteva novih odej, zato ga dobro pri krijte. Vsako ohlajenje bi bilo narobe, in «e prav hudo narobe. Posebno pa «e mrzel obkladek; bil bi pravi strup, ker tak«en obkladek hudo mrazi. Ce ima bolnik vročino in bi se rad ohladil, tedaj kajpak seže-mo po hladilih. Bolniku damo mrzle pijače: limonade, oadnih sokov ali čaja, sobo in pernice pa shladimo s prezračen jem. Dalje pomagamo bolniku z mrzlimi obkladki: ali mu polotimo na če- lo led, ki pa naredimo mrzel, moker zvitek, ki močno hladi, če ga pogosto premenjamo in pustimo le malo časa bodisi te okrog vratu, pro ali pa vsega tivoU. Ta Nadletna vročina se pojavi na vadno po presUnem začetnem mrazenju. Kajpak bi bilo čisto narobe, če bi hoteli še zdaj doT vajati toploto; proti t^mu bi se tudi bolnik sam uprl. Višina temperature ni edin odločilni moment. Otipavanje : roko pri merjenju vročine kajpak ne zadošča. Treba je te seč po toplomeru. In glejte, da zapi Se te vsako meritev, kakor delajo v bolnišnicah. To vam olajša pregled poteka bolezni. Rekli smo že, da vročina sa ma še ni odločilna. Pri otrocih vročina v nasprotju z odraslimi rada strmo poskoči. Tudi so otroci bolj nagnjeni k mandljev ali pljuč, nt t to zmerom nevarno; «trani se pa druge smrti* ne bolezni, kakor n. pr in influença, pogosto majhno vročino. Sploéno je, posebno pa krv ni ■ ga ugotovi strokovnjak gledu srca in meritve uti vesta mnogo več o znai lezni. Torej ne bodite selni, četudi toplomer i poveduje krize, in ne I glave, če ste ugotovili vročino. Nestrokovnjak rad sodi »amo po vročini" v zmoti. Kako pa prav za prav mrzlica? Povzročitelji bolezni, ki dejo naše telo, so polni atr tako imenovanih toksinov, njim pa telo mobilizir» protistrupe. Takšne proti« lahko telesu tudi umetno x\ gamo v obliki zdravilnega ma, zlasti pri davici,| nem krču in drugih bolezni! boj našega telesa z bacili strupom ustvari vročino; res nimamo vzroka, borit proti vročici — če le prehitr narašča. Kajti višjih te tur kakor 42° C človeški zem ne prenese, zato jih _ mo znižati s hlajenjem, dru preveč trpe srce in drugi nji organi. Tudi razna tdr omilijo mrzlico. Ker ae v razkroje mnoge beljakovine i lesu in se morajo izločiti, i takšen bolnik nobenega poti nja po mesu, pač ga pa siln ja. Zatorej mu moramo post s tekočo in lahko hrano, vsem s sadjem in sadnim kom. Nekoč tolikanj priljul na t. zv. tečna hrana (mesn ha, meso in jajca) pride v štev šele po prestani bolezni začne bolnik okrevati. Talto mo, da sU bolnikov nagoi tek zmerom imela prav, le zanju nismo zmenili. - Umetna vročina je takra mestna, kadar hočemo mobi rat lastno telesno obrambo, t bolezen nikakor noče obrniti boljše. Sprva so to poskuii visokim segrevanjem, pou pa z večjim uspehom z vbrt vanjem beljakovin in celo motno okužitvijo bolnika cami malarijo; to je zlaiti magalo pri zahrbtni in nev obolelosti možganov in hrbte nega mozga. Umetno povzr ne okužbe same pa ni teik zdraviti. NI razumel — Papa, je vprašal Stank* se j« komaj naučil čitati in sati in ni «e dobro potna! Ic zakaj je vsem desetim otrok strica Andreja ime Avguit. — Kako to misliš? — I, saj je zapisano v pn strica Andrejca: "Bog nam je danes, 10. avgusta, čvrstegU ka." Minil» »o let« ~ celih petnajst let; Mladi adravnik j« post«! medtem profesor, čigar »love» je tel daleč po svetu. Nabral si je obilo takutenj. katere j« uporabljal pri svoj«m dolu v prid trpečemu čbvoAtvu. Qbdal «e j« • trumo «otrudnikov. Življenje ga j« izšolalo ... in tudi poataralo Oči pa »o a« mu jasno svetile, gledale »o krepko in odločno prrdar. Njegov obraz j« izražal dobrot I jI v sij. Pozimi al j« profesor privoAčii kratke počitnice Odpeljal ae J« v hrihr. Tam Jr imrl smolo, da ae mladem »dravniku jo je potrt. Oo j« na smufkl turi ponraračil Zlo- mil ai j« nogo, koatolom je bil komplicirane narave. Tovariš, k je bil z njim na izletu ,ga je za silo obvezal, potem ga je ostavil da pripelje reševalce. Profesorja je obhajala majhna omedlevica. Pozabil je, kje se nahaja in predal seje omamljivemu občutku zapuščenosti, bolečine in mraza. V nekakšnem polsnu se mu je prikazal« nekoč odstavljena sestra. Imela je sive lase. kakor takrat, ko jo jo odslovil, češ da je presta rs . . . To je bilo pred petnajstimi leti. Kdo ve. kje je sedaj? Mogoče se je te bolj postarala in je od izčrpanosti umrla? 2ivljenje, ki drevl s strahovito naglico mimo ljudi, jo je pomelo s prizorišča. PoaUla je t rte v svojega poklica. Nikoli več je ni videl, nikoli več govoril z njo. Njenega imen» sploh ni poznsl. A čemu se jr idaj vrinila v njegove možg»ne. čemu «r ga jr polotilo takšno hrepenenje po «jenih dobrotljl-vlh rokah, po njenem razumeva-jočem poglrdu? Ko »e je osvestil, je bil že na poti proti vasi, kamor «o g« nesli reševalci na noailih. Da ne bi kazal. kako#a skeli bolečina, si je ugrizel ustnice. Medpotom« pa je «ročaval mnogo ljudi. Ko «o ga prinesli v vas. je bilo prvo. kar je storil, t« da j« vzrl v rok« koa papirja in nanj napisal brzojavko: "Pošljite mi takoj aestro strežnico. Pogoj: zrela leta. sivi las-j*" i . ^ i j • • naroČite si dnevnik prosveto Po aklepa 11. redna koaveaeUe sa M» «aro« aa Ust ProtrtitJ prištela eden, dva. tri, «tiri aU pat ¿lasa? Is aa« dra«»e k eal ssrsr ninl. List Preaveta stane sa va« enaka, «a Oaa« «M eetlss» M» " eno ktae nsrotnlna. Ker p« «lani te plataje pri aaeaaieats H* ■ tednik, aa Jim ta prišteje k aaraiataL TaraJ sad«) al vrsoka. rao. -ja I lat predrag aa ¿Is ne gNPJ. List Preaveta Ja vaša lastsiM ■ gotovo Ja v vsaki draiiai ««kdo, ki M rad «tal bat vaak dae. n» listu Preaveta Ja: Za Zdral. driave I« Kanado. 10.00 Z« Cleere I« Chleago Je 1 tedniki».............. 4JO - 1 tadaik I«........ t tednika In............t.M t tednika la.......... S tednike ia............1.40 f tednike ............ 4 tednike In............1J0 4 tednika la.......... 5 tednikov ia........... ai i • taialkav la......... Za Evrope Ja............91.00 lipotnlte spadnjl kupa«, priložita potrebno vsoto deaaria sll| Order v pi«mi. ia si naročita Proavete, tlet, ki Ja vaša lastslss. Pojasnila:—'Vselej kakor hitro kateri teh ilanov prenrha b> ^ SNPJ. ali ie se preseli pro* od družine In bo «ahteval tednik, bode moral tiatl tlan la dotlčne droilne. ki Je tok« • £ nsročens ns dnevnik Prosveto, to Ukoj naananltl uprsvn*t« ^ in obenem doplaiaU dotlino vsoto listo ProavaU. Ako " tedaj mora upravniltvo mižati datum aa to veato aaroimko PROS V KT A. SNPJ, 2057 Sa. Uvatele Ara, Cbksf* Priloženo paMIJaai aaratalaa aa Mat Proavete veete f...... ft. draft«* " ti» iß I.II Ut in m o i i.•..«•••i Nsslev ................................................ r stavite tednik la ga pripttite k moji mirrfaksl ad sled*>» «on le dr sline: ^ 1)........................................Ô .......... »).........................................a. -r «).......................:.................Ö. dea«*es *........ »).......................«s ...............CL «n*™ .........* Wae aarnfaik.