f Anton Brezovnik, ustanovnik »Zaveze jugosl. učiteljstva«. V torek, 20. novembra 1923 je umrl v 70. letu starosti na svojem posestvu v Voiniku Anton Brezovnik. učitelj v pokoju. posestnik in predsednik ondotne posojilnice. Pokojni Anton Brezovnik si je stekel veliko zaslug tudi v naši stanovski organizaciji. Z veliko vnemo je dolgo dobo let vodil »Učiteljsko društvo za celjski okraj«, posebno aktiven je pa bil pri združitvi vseh slovenskih učiteljskih društev v skupno Zvezo/ Skupno s tovarišem Franom Kocbekom in pokojnim Arminom Gradišnikom je osnoval »Zavezo jugoslovanskih i.čiteljskih društev«. Njegovo ime ima eastno mesto v »Spominskem spisu« ob 251etnici Zaveze, ki je izšlo v Ljubljani leta 1913. Pokojni Anton Brezovnik se je rodil 30. inajnika 1853. leta v Vrhih pri Slovenjgradcu. Iz domače nemške »Kreisschule v Slovenjgradcu je prišel v Celje na gimnazijo. Gimnazije v Celju ni končal, ker je bil preveč aktiven v svoji narodni zavednosti in slovenski odločnosti, je postal žrtev tedanjega režima in je moral v osmi šoli izostati. Šel je na učiteljsko pedagogijo v Gradec, odkoder se je v enem letu vrnil v domovino. Kot provizorični učitelj je bil najpreje nameščen pri Mariji Puščavi na Pohorju, služboval je nato še na šoli v Framu, odkoder je prišel leta 1884. kot učitelj na šolo v Vojnik, na kateri je delovai do predčasne svoje upokojitve leta 1897. Njegovo delo v Vojniku na šolskem. prosvetnem, narodno - buditeljskem in narodno - gospodarskein polju označuje iii ostro karakterizira njegov trden značaj in njegovo neumorno in jekleno voljo, s kojo je gradil in ustvarjal za splošnost. Od leta 1889. pa do dni osvobojenja je bil pok. Brezovnik član okrajnega šolskega sveta celjskega, v kojem je s svojo vplivno in prepričevalno besedo storil mnogo, mnogo dobrega za naše narodno šolstvo. Po upokojitvi se je posvetil narodnogospodarskemu delu. Pred 26 leti je osnoval Posojilnico na Vojniku, ki jo je vodil vzorno, nesebično, zadružno vzgledno do svoje smrti. Posojilnica je bila narodu v močno oporo v dobi nemškega pritiska. Bil je tudi dolgoletni odbornik Zvezne tiskarne v Celju. Anton Brezovnik je znan tudi kot mladinski pisatelj. Izpod njegovega spretnega in izredno lahkega peresa je izšlo več mladinskih in šaljivih del, tako n. pr. »Šaljivi Slovenec«, zbirka kratkočasnic, ki je doživela dve izdaji (1884. in 1896.), »Zakaj! Zato!«, zbirka pravljic in pripovedk (1894.). »Zeleni listi«, knjižnica za mladino, »Zvončki«, zbirka pesmi (1887.). Dopisoval je tudi v »Popotnika«. celjsko »Domovino« itd. Možu, ki si je postavil z združitvijo slovenskega učiteljstva v edinstveno Zvezo v naši organizaciji častno mesto, bodi ohranjen trajen spomin!