JFoštarina pia'ana,
r. 79,
Pbs»w&2»» stevilKs 6c vi?^
¥ Ljuteljaiii, ? sredo im 21. julija 1020.	Leto III.

Oglasi:
fca 1 ram 60 inseratnega stolpiča jsali 80 vinarjev, nrgdei 1-20 S, poslano, posmrtnice in reklame 2 S.
Vcč&rafBS f,l>jav3 porast.
Izhaja ob ponedeljkih, sredah in petkih.
UpravniStvo ..Domovine" v Ljubljani, Sodna ulica 6. Uredništvo „Domovine", Miklošičeva o. 16, Tel. 72.
Naročnina:
Za celo ,.Domovino'1 (trikrat na teden) mesečno 3 K,
četrtletno 9 K, polletiso 18 K, celoletno 36 K. PaSkova številka mesečno ! K četrMno 3 K, nol-letno 8 K, celoletno 12 K
KSB - rc srs ggi^EBaEssarsjajr s gesnBSEsnmaKMBSZs
Vlada ¥ Beogradu demisijoftlrala,
Korošec in Protič sta sedaj dosegla prvi del svojega namena. Spravila sta vlado do demisije. Prihodnje dni in prihodnje tedne se bosta na vse kri pije prizadevala, da se poveri sestava novega kabineta samo Parlamentarni zajednici in da prideta tako Protič in Korošec zopet do popolne oblasti.
Menda ni nesreče brez sreče, kakor je tudi navadno-sreča v zvezi z nesrečo. Ob času, ko je doletela jugoslovanski narod sreča uedinjenja in mu naklonila samostojno državo, ga je istočasno doletela nesreča, da nastopata ob zibelki Jugoslavije v političnem življenju dva ,tak'o brezvestna špekulanta kot' sta Protič in Korošec. Govoriti bi se dalo o tem, koliko zaslug ima Stojan Protič za svojo ožjo domovino Srbijo, za Jugoslavijo nima srca. Korošec je postal po prevratu Šusteršič. Kot njegov učenec ga prekaša. Nad-kriljuje ga v brezobzirnosti, predrznosti, v na-sitstvu in politični nepoštenosti. Šusteršič je bil opasen le za Kranjsko, Korošec je nevarnost za vso državo. Če pomislimo samo na dejstvo, d»; je 17. maja nastopila, koncentracijska vlada in 1 da je p0 dveh mesecih to ministrstvo prej demi-sijoniralo, nego so se mogle preosnovati pokrajinske vlade, uvideti moramo vso neiskrenost, nemožatost in zahrbtnost jezuita Korošca, ki je storil vse, da prepreči izvršitev sporazuma in prelomi častno besedo.
Nas razbitje koncentracije nikakor ne preseneča. Ze v maju, ko je koncentracijska vlada nastopila,, smo kazali na slabo stran koncentracije, ker smo poznali ljudi, ki so stopili vanjo. Takrat smo ocenili Protiča in Korošca tako kot sta takrat zatelužila. Po dvomesečni koncentraciji vidimo, da sta ostala sebi zvesta. V št. 54 „Domo-vine" z dne 17. maja sm0 pisali: „Drugi Balka-nec je dr. Korošec. Tudi on misli samo na svojo stranko. Vse drugo mu je stransko. V dosego svojih namenov mu je vsako sredstvo dobrodošlo. Kot politik je neiskren, zahrbten, potuhnjen in nevaren. Kar je v fari prefrigan, hinavski in brezobziren župnik, to je dr. Korošec v politiki. Pa delaj s takim človekom koncentracijo! Se če boš zobal z njim češnje, bodo ostale zlate le pečke!" Ali nismo imeli prav, da smo tako pi šali? In marsikdo nam ni hotel verjeti.
Projtič in Korošec sta pridobila Vesniča za to, da je podal demisijo zaradi glasovanja v parlamentu. Vsakdo ve, da je bilo to glasovanje za kabinet malenkostnega pomena in da se v ministrstvu nikdar ni sklenilo, da mora biti § 15. sprejet neizpiremenjeno. Vzroki krize in demisije leže veliikb globlje im smo o njih govorili ze v zadnji številki „Domovine". Nobenega dvojna ni, da sta Protič in Korošec hotela krizo in| zato sta jo tudi napravila.
Kaj bo sedaj p0 demisiji vlade, se še ne da videti. Samo eno lahko rečemo: Beograjska harmonika bo zopet začela peti. Opravičeno pričakujemo po dosedanjih izkušnjah, da se bo kriza vlekla na tedne in da bodo med' tem; poskusili srečo za sestavo nove vlade najrazličnejši politiki. Istotako lahko prorokujemo, da! Protič in Korošec sama ne bosta dobila vlade v roke; kajti če bi se t0 zgodilo, bi nastal v državi tak vihar, da bi odnesel vse one, ki so zanj sejali seme.
j stavništva je stavil demokratski poslanec G j o r Jgj e vi c predlog, da naj imajo tudi učitelji ljud ! skih in: meščanskih šol pasivno volilno pravico I za konstituanto, ne cla bi v slučaju izvolitve iz-: gubili svojo službo. O predlogu se je vnela jako 1 živahna debata. Demokrati so se z vsemi močmi zavzeli zanj, proti pa so govorili zastopniki radi-kalcev, hrvatskega Narodnega kluba in slovenski klerikalci. Protič je imenomi radikalcev izjavil, cla bo v slučaju sprejema tega predloga izvajal posledice. Enako izjavo je podal tudi ministrski predsednik VeSnič. Pri, poimenskem glasovanju je za predlog demokratov glasovalo 68, proti pa 64 poslancev.
USODNO GLASOVANJE, KI JE PROVZRO-CILO PADEC VLADE.
^ Beograd, 20. julija. (Izv. por. »Domovine".) Na včerajšnji popoldanski seji narodnega pred-
Beograd, 20. julija. (Izv. por. ..Domovine".) Na današnji popoldanski seji narodnega predstavništva je predsednik dr. Ribar prečita! iz-jjavo o demisiji celokupnega, kabineta. Zasedanje : narodnega predstavništva je bilo oclgodeno n|a j nedoločen čas, dokler se ne reši kabinetna kriza.
J Beograd, 20. julija. (Izv. por. ,.Domovine".) i Včerajšnjega glasovanja o pasivni volilni pra-jvici učiteljev se minister Pribičevič ni udeležil, :in sicer zaradi tega, ker je večina ministrskega sveta sklenila, da odklanja predlog. Ker minister Pribičevič vsled sklepa ministrskega sveta ni i mogel glasovati ne za in ne proti predlogu, se je i pri glasovanju raje odstranil. Klerikalci, k,i: so . glasovali proti pasivni volilni pravici učiteljev, bi radi sedaj iz tega kovali političen kapital, češ ,' da je tudi Pribičevič proti predlogu. Toda Vsakdo, kdor le količkaj "pozna parlamentarne običaje, ve, da minister pred svojo demisijo ne more glasovati proti sklepom ministrskega sveta. Isto velja tudi za ministra za socialno politiko drja. Kukovca, ki se je iz istih vzrokov raje vzdržal j glasovanja.
KRIZA IN REŠITEV KRIZE.
Beograd, 20. julija. (Izv. p0r. „Domovine".) Danes zjutraj se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je ministrski predsednik dr. V e s -nič izjavil, da bo z ozirom na včerajšnje glasovanje v parlamentu podal demisijo. Opoldne se je dr. Vesriič podal k regentu in mu naztnanil odstop vlade, kar je vzel regent na znanje. Ob štirih popoldne je bil k regentu pozvan predsednik narodnega predstavništva dr..Ribar, da mu stavil predloge glede sestave nove vlade. Dr. Ribar je predlagal, naj se poveri sestava nove vlade zopet Vesniču. Nova vlada naj bi bila "stotako koncentracijska.
Kakor se govori, je regent zvečer povabil dr. Vesniča k sebi in mu poveril sestavo nove koncentracijske vlade. Ali je Vesnič sprejel poverjeni mu mandat ali ne, še ni znano.
ENOTNA STANOVANJSKA NAREDBA.
Beograd, 20. julija. (Izv. por. „Domovine".)
Stanovanjska naredba, ki urejuje stanovanjske zadeve za celo državo na enotni podlagi, je bila včeraj od regenta podpisana. Ta naredba vsebuje znatne davčne olajšave za nove zgradbe in prezidave. Načrt je izdelal minister dr. Kukbvec, ki je imel jako hude boje, preden je bila predloga sprejeta od ministrskega, sveta in predložena regentu.
Za našo Koroško!
SOMIŠLJENIKI! OB NEDELJAH, KO IMATE ČAS IN STE V KROGU ZNANCEV, NE ZABITE VPRAŠATI, KDO ŠE NI NAROČEN NA ..DOMOVINO"! CENEJŠI KOT ..DOMOVINA", IZHAJAJOČA TRI^ KRAT NA TEDEN, NI NOBEN SLOVENSKI LIST. TOREJ NE ODLAŠAJTE!
Ko se je pri nas zvedelo, da zahteva antanta od nas, da bi opustili na Koroškem demarkacij-sko črto in otvorili na ta način na stežaj vrata nemškim roparskim tolpam v naš del Koroške, je v vseh jugoslovanskih deželah kar završalo globokega ogorčenja. Videlo se je to posebno po sijajno uspelem sinočnem protestnem shodu, ki ga je v zadnjem hipu sklicalo društvo ..Gospo-svetski Zvon" in vendar je bila velika dvorana bolela „Union" nabito polna, mnogo ljudi je pa moralo ostati na ulici, ket ni bilo v dvorani več prostora.
Res, krasna je bila ta manifestacija odločne zahteve naroda, da se zahtevi iz Pariza ne ugodi ' in prepričani smo, da se ji tudi ne bo ugodilo, ker tako vlado, ki bi tukaj odnehala, bi odnesel trenotku vihar narodovega ogorčenja. Tukaj je pravica očitno na naši strani, ker po mirovni pogodbi, ki je bila ravno te dni ratificirana, sta oba glasovalna pasova na Koroškem eden od drugega strogo ločena in se nahaja južni pas v naši, severni pa v avstrijski upravi. Ak0 antanta misli, da je senžermenska mirovna pogodba navaden kos papirja, ki ga vsakdo lahko strga, je to njena stvar, mi pa smatramo pogodbo za med-j narodno-pravnoveljavno in se je bomo držali ' in demarkacijske črte ne bomo odpravili, ker ne moremo in nočemo dovoliti, da bi bilo naše koroško ljudstvo izpostavljeno napadom nemških roparskih tolp.
To so naglašali na sinočnjem protestnem zborovanju vsi govorniki in poslušalci s0 njihovim1 izvajanjem burno pritrjevali.
Koroška je naša in mora naša tudi ostati!
Samo po sebi se razume, da shod ni mogel pri tej priliki opustiti tudi odločnega protesta zaradi dogodkov v Trstu in; ostalem Primorskem. Upati je, da se kmalu najde zdravilo tudi proti italijanski podivjanosti.
Jugoslavija postaja vsak dan močnejša in tudi — odločnejša in ničesar se nam ni treba bati, ker bodočnost je naša!
NE IZDAJMO PRIMORJA! ZBIRAJTE ZA »JUGOSLOVANSKO MATICO!"
Naša zapadna in severna meja.
Vprašanje naše zapaclne meje je 'prišlo na mrtvo točko. Dogodki zadnjih dni v Trstu, Pu-lju, na Reki, v Splitu in drugih primorskih krajih so silno razburili vso našo javnost, ki se nikakor več noče zadovoljiti niti z Wilsonovo mejno črto, temveč naglaša z vso odločnostjo našo minimalno zahtevo: da Italijani zapustijo zasedeno ozemlje, k'i naj ga zasedejo čete zaveznikov in potem naj se izvrši ljudsko glasovanje.
Naša vlada se je radi dogodkov na Primorskem pritožila na vrhovni svet zaveznikov. Vsebina pritožbe nam ni znana, ker pritožba ni bila objavljena, ampak upati je, da vlada ničesar ni
zamolčala in cla je odločno zahtevala zadoščenje in jamstva, da se taki dogodki ne ponovijo. Edino jamstvo bi pa bilo, da francosko, angleško, ameriško in naše vojaštvo1 zamenja na zasedenem ozemlju italijansko vojaštvo, ki noče ali pa ne more vzdrževati reda in miru, temveč še samo dela nered.	I
Pogajanja med našo in italijansko vlado se pai nikakor ne smejo več ponoviti na dosedanji podlagi! Bolje je pustiti jadransko vprašanje nerešeno do časa, ko ga bomo lahko rešili v našem zmislu, t. j. v zmislu popolne pravice, kakor pa odreči se javno četudi najmanjšemu delu našega narodnega. o'zemlja.
Na končno ureditev naše meje proti Italiji bomo torej morali še čakati, pripravljeni moramo biiti na to, da to vprašanje ne bo še tako kmalu rešeno. Za nas je gotovo boljše, da se rešitev odgodi.
Težak boj moramo tudi bojevati za našo mejo proti Avstriji. Apače z okolico na desnem bregu Mure, so Avstrijci zapustili, ker ie te kraje prisodila mirovna konferenca naši državi in naše čete so že vkorakale v te kraje. Seveda Avstrijci so izpraznili, Apače, ker sol upali, da istočasno tudj mi izpraznimo Radgono, ki ima pfipasti po določilih mirovne pogodbe Avstriji. V Radgonol je prišla celo pos<4 na antantina komisija, da bi mesto izročila Avstriji, ali mi se vseeno ne umikamo, ker zahtevamo jamstva, da Avstrija izpolni vse svoje obveznosti, ki jih je po mirovni pogodbi sprejela z ozirom na prometna vprašanja.
Pa vprašanje ureditve meje ob Muri se bo že uredilo na ta ali oni način, samo odjenljivi ne smemo biti in najboljše je, da držifno trdno v naših rokah ono, kar že imamo in da se ne damo preplašiti od Vsake antantine komisije, ki bi hotela pomagati Avstriji.
Težje je vprašanje Koroške. Antantina komisija zahteva od nas — na prošnjo celovških Nemcev — da bi mi opustili demarkacijsko črto, ki loči naš glasovalni pas od avstrijskega in dovolili med obema pasovoma popolnoma prost osebni in trgovski promet. Nemci upajo doseči na ta način aelo veliko. Prvič bi bil Celovec rešen lakote, ker b,i Celovčani pokupovali za svoj ničvredni avstrijski denar vsa živila v našem delu Koroškega, kjer je živil dosti, ker Jugoslavija skrbi 'za to, da njeno ljudstvo ne trpi pomanjkanja. Ra-. zun tega bi lahko prihajali v naš glasovalni pas j nemški agitatorji, nekdanji folksverovci, kil bi' poskušali izzvati nemire in nerede in potem bi Nemci zahtevali, da zasede Koroško italijansko vojaštvo in — Koroška bi bila za nas izgubljena, j
Tako računajo celovški Nemci in nemčurji, | ampak to je račun brez krčmarja, t. j. brez nas, j ki nismo tako neumni, cla bi nasedli nemškim ; limanicam. Mi se dobro zavedamo, kaj bi odprava demarkacijske črte za nas pomenila in zato demarkacijske črte ne samo, da ne bomo odpravili, temveč jo bo treba še bolj okrepiti in onemogočiti vsak promet med našim in avstrijskim glasovalnim pasom za čas celili treh mesecev, ki nas še ločijo od dneva, ko se izvrši ljudsko glasovanje in šele potem, ko bo ljudsko glasovanje končano in bo južni del Koroške končno in definitivno pripadel Jugoslaviji, bomo pripravljeni govoriti o prostem prometu med našo državo in avstrijskim glasovalnim ozemljem, t. j. Celovcem in njegovo severno in zapadno okolico.
Upamo, da bo pomen demarkacijske črte med obema glasovalnima pasoma pravilno razumela tudi naša vlada in ne odnehala niti za las, ker ako bi ona privolila v odpravo demarkacijske črte, bi se našlo v Jugoslaviji dovolj odločnih, pogumnih in požrtvovalnih ljudij, ki bi šli prostovoljno na sedanjo demarkacijsko črto, ki' bi jo po potrebi tudi pomaknili malo bolj proti severu, tako, da bi bila izpolnjena želja Celov-čanoV po njihovi združitvi z južno Koroško.
Vsaka popustljivost mora imeti svoje meje. Celovec bi še danes bil lahko v naših rokah, cla ni dal Korošcev prijatelj in zaveznik' Protič lansko leto povelje, da se umaknemo iz mesta. Tega Protiču nikdar ne pozabimo in nikdar ne odpustimo, o kakem novem popuščanju pa sploh niti govora ne more in ne sme biti!
Onega, kar že imamo v naših rokah, ne damo in ne izpustimo iz rok. Koroška jc in ostane za vse čase naša,, jugoslovanska!
| Kakor vso trgovino tako> tudi ono s kolo-j nialnim blagom zelo otežujejo naše neurejene i razmere. Dobava je neredna, blago je dolgo časa j na potu, na nekaterih progah se še vedno krade. Na vsem svetu opaža se glede trgovine s: Veliko zlo je šmiraža, kateri se zlasti v južnih koloni,jalnim blagom neka stagnacija. To velja . pokrajinah pogosto ni mogoče izogniti. Pravi za Nizozmsko, za Francijo, Italijo in Anglijo, ! -škandal so carine s svojimi posredovalci. Kakor
1. ____ .1.-1- !■• .. • 1	.. -i.___ _ _ i_____ nnrnrp	Piipp*' mritrijir* trcrni-ri t-t en
sploh za vse dežele, ki pridejo v pošte^ za tranzitni promet. Ne toliko, da bi padale cene v znatni meri: opaža se pač neko padanje, ki pa ni znatno, vidi se marveč, da je nastopila neka stagnacija, zaradi velike množine nujnih ofer-tov, k! jih prejemajo naši trgovci. Posebno karakteristični so nujni oferti iz Trsta, ki dohajajo s tako naglostjo, da se mora domnevati, da gotovi, najbrž politični momenti, silijo trgovce, da skušajo na vsak način izprazniti svoja skladišča in provzročiti povpraševanje po blagu v inozemstvu
Pri nas so, cene kolonialnemu blagu padle zlastj zaradi izboljšanja naše valute. Ker se je to izboljšavanje vršilo precej hitro, ima precej
poroča zagrebška „Riječ", morajo trgovci, ki so 30 do 40 let sami izpolnjevali carinske deklaracije, plačevati sedaj za carinsko boleto po 150 do 250 dinar jev posredovalcu, a za vagone, proste carine, do 800 kron za vagon. Skrajni čas je, da se te razmere že enkrat primerno urede.
Take razmere zelo' otežujejo trgovcu kalkulacijo po svetovnem trgu. Da vsled neurejenih razmer trpi takoi trgovina kakor tudi konsument, n,i treba še posebe omenjati.
Shod JDS. ¥ Oplotiici.
V nedeljo dne 18. t. m. se je vršil v Oplot-
nici pri Konjicah javen ljudski shod, ki mu
šnje število naših trgovcev občutno izgubo. Zla-i.' , 1 , r ' \, Vi- - T • i • '1 ,J ..	f _ . ..	° . . , je predsedoval g. Petelmsek m kjer so kot go-
sti velja to za one trgovce, ki so se šele vsled vojne konjunkture etablira.li kot trgovci s kolo-nialbim blagom. To so večinoma ljudje, ki zla majhen trud iščejo velik zaslužek, medtem ko je bilo geslo predvojnega solidnega trgovca: velik promet ob malem zaslužku. Predvojni trgovec, ki je delal od zore do mraka, je bil srečen, če je pri vagonu zaslužil 50 kron, vojni trgovec pa ne dela, ako ne zasluži trideset do štirideset tisoč pri vagonu. Za fak' načini „dela" je bilo treba seveda mnogo kredita; dokler so cene rast-le, so banke rade dajale kredit, a trgovci' so z malim trudom mnogo zaslužili. Zaradi padanja cen pa so tudi banke začele iskati svoj denar in tako so mnogi trgovci prisiljeni prodati svoje blago za vsako ceno, kar seveda še pospešuje padanje cen. Nedvomno je, cla ima ta pojav tudi
Vorniki nastopili bivši predsednik deželne vlade dr. Žerjav, clr. Re-isman iz Maribora ter urednik' Spindler iz Celja. Dr. Žerjav je označil kot glavno delo JDS boj za to, da se čim prej izvrše državnozborske volitve. Pojasnjeval je ovire, ki sestavljajo s strani nasprotnikov tej želji. Razpravljal je o novih davčnih bremenih, ki ne smejo zadeti kmeta. Ostro je napadal SLS, ki skupno z radikalci zavira, agrarno reformo. Glede domačega boja je govornik izjavil, cla ga je zakrivil ljubljanski škof, ki je početkom 1919 pozval vso cerkveno organizacijo na verski boj zoper JDS, kmetsko stranko in socialiste ter z a-ukazal duhovnikom, cla morajo snovati politična društva SLS v vsaki vasi. On in njegovi od tedaj neprestano s prižnice bijejo boj proti ome-
, , , , . v. ...	njenim strankam. Mi želimo složno delo, pogoj
aobre posledice ker bona ta nacm izgimlo pre- j ^ da, mora politika ven iz cerkve, cej nesolidnih eksistenc lo je torej, proces ci- j Dr Reiaman je ožigosal lažnivo pisavo kleri-scenja. A ko se nasa valuta nekako stabilizira, |^ časopisja, Soindler pa je poudarjal se bo ustavilo tudi padanje cen, ker je to pa- v.,-noSt organizacije "in dela v izvenpolitičnjh danje v deželah produkte le prav neznatno. iorganizacijah. Sprejete s0 bili štiri resolucije: Trgovina z rižem se razvija precej slabo, ker ; cna proti ia§ym nasiljem, druga zahteva proso skoraj vse države, ki producirajo riž, prepo- j vedbo agrarne reforme, tretja prosveduje proti vedale izvoz zaradi lastne prehrane. Prepovedan nameravanim poviškom kmetijskih davkov, če-je izvoz iz Indije, Egipta, Italije in .tudi iz An-!trta ^ zahteva', da se takoj razpišejo državno-glije. Izvoz.riža iz Japonske sicer ni prepove- , zborske volitve. Potem, ko so bile resolucije spre-dan, a mi še nimamo zveze v Daljnim vzhodom.: jete in -e dal dr zer j av še pojasnila na neka-K nam prihaja samo iz Italije iztihotapljeno bla-: tera vprašanja, je predsednik pozval, je-li ima go, ki je ušlo italijanski finančni straži, to pa,kdo govornikom kaj ugovarjati. Ker se ni nihče prihaja v majhnih količinah — po pol vagona, | javil> je b;1 shod zaključen. Shoda se je razen vagon, redkokdaj v večji množini. Cene se gib" | domačinov iz Oplotnice in Cadrama udeležilo 1 jejo med 28 do 45 kron za ^ kilogram^ Ce kdo J veliko število somišljenikov iz Konjic. Lepo
uspeli shod bo mnogo pripomogel napredku političnih razmer v konjiškem okraju.
pripelje kaj blaga, se cena nekoliko zniža; če ni dovoza, pa zopet naraste.
Glede trgovine s sladkorjem je karakteristično, da ga Amerika kupuje v Cehoslovaški, bodisi da ga sama nima dovolj, bodisi cla hoče za-ladati na svetovnem trgu in da zamore poltem-diktirati cene. Cehi so še pred dvema mesecema ponujali sladkor po 2 švičarska franka in 75 centi mov, kar je bilo za +eclanji kurz predrago.V Italijo pa so Cehi prodajali sladkor baje ceneje in tako se iz Trsta ponuja češki sladkor franko Trst t ran sito ,po 9 do 10 lir. Ta sladkor bi veljal v podrobni prodaji približno 50 kron. Domačega sladkorja je prav malo, ker se sladkorna repa pri nas premalo goji, zatorej mislimo, da so preveč optimistične zadnje vesti, cla bomo mogli pretežni del potrebe sami pokriti. Kar se tiče kolonialnega sladkorja, mogel bi uspešno konkurirati z repnim sladkorjem, če bi oferti bili povoljnejši. A kolonialni sladkor se-navadno ponuja franko Kuba, brez določenega termina za odposiljatev, brez navedbe, je-li ie rafiniran, proti vnaprejšnjemu plačilu itd.; razen tega so oferti le sporadični, tako da se trgovina ne more razviti. Pri nas se je storila napaka, cla si nismo pravočasno zagotovili češki ali kolonialni sladkor in tako nas sedaj vsakdo lahko guli.
Dovoz kave je v zadnjem času prav znaten, a cena jc padla le malo — edino Trst je cene malo 1 olj znižal. Pri nas je konsum največji za Rio in Santos, kateri vrsti prihajata preko Trsta, a ponuja se prva pa 6 do 7 lir za kilogram, a druga po 8 do 9 lir. Uvozna carina znaša 800 kron za 100 kliogramov. Boljše vrsti prihajajo preko Anglije, a v malih količinah. Pri nas neurejene razmere podražujejo blago.
Glede petroleja prihaja v poštev le rumunsko blago". Cena je zelo visoka; ponuja se po 26 do 27 kron za kilogram, kar nam ne ugaja, ker je predrago.
Dopisi.
Velika sokolska slavnost v Trebnjem. Sokol v Trebr;em proslavlja dne lo. avgusta svojo desetletnico. Pri tej priliki priliiti vse dolenjsko So-kolstvo, da pozdravi bratsko društvo ob praznovanju svojega rojstnega Ane. Pri celi prireditvi svira godba Zveze jugoslovanskih železničarjev slranj preskrbljeni. Natančnejša navodila slc-iz Ljubljane. Za povratek posebni vlaki na \rse dijo.
Od Drave. »Slomškova zveza" razpošilja vabila na razne učitelje po slovenskem Štajerskem k' nemudnemu pristopu v to (hujskarsko) družbo. Apelira na učiteljstvo, naj se vendar odloči pristopiti k podružnici ..Slomškove zveze". Kliče, kakor vabitelj pred zverinjakom :* „le nič niahovanja in odlaganja, nič nepotrebne bojazni". Nur hereinspaziert! Podpisani so: J. Štfrukelj, Fr. Lovreci n neka Steffinu. Obljubu-jejo, da se Slomškova zveza ustanovi na orlovskem taboru v Mariboru. Pomagajte utrjevati tla kršč. učit. društvu. Tako naskakuje učiteljstvo na slovenskem Štajerskem, katero je zna-biti bolj krščansko kakor vsi i razruševalni petelini in jarice. Misljjo, na tem taboru bo šlo, — par klerikalnih učiteljev in učiteljic, nekaj strankarskih duhovnikov, mežnarj ;v in kuharic — večina pa kranjskih učiteljev po gratis vožnji — in štajerska podružnica bo gotova. Ogledati si hočemo to družbo in Vam natančno poročati o tej ,.ljuliki".
Tako delajo! Kogarkoli ie rodila slovenska mati in kdor pozna le malo naše zgodovine, ta se ne more nikjer in nikoli navduševati za habsburške trinoge, — od Rudolfa Habsburškega pa
tja cloii do Karla zadnjega. Ne tako naša duhovščina! Napreduj ak sem in kot tak spoštujem vsa veroizpovedanja. Stopil sem zato v nedeljo pred rojstnim dnem kralja I etra v trebanjsko cerkev, kjer je bilo zbrano mnogo šolske mladine, ki je bila baš ta dan pri prvem obhajilu. Po običajnih oznanilih, medl katerimi j je bilo tudi ono o rojstnem dnevu r.ašega kralja, se je pričela, pridiga. In tedaj se je pričelo o Mariji Tereziji. Ta velepobožna cesarica ! Ta goreča ča-stilka sv. Rešnjega telesa, ki je kupila nekje v Marijinem Celju zlato večno luč itd., itd. A o našem sivolasem kralju-trpinu, čigar življenski cilj je bilo naše ujedinjenje in ki je neštetokrat stavil za ubogo krščansko rajo v Bosni svoje življenje v nevarnost, za tega junaka, 24 ur pred rojstnim dnem, ta rimsko-habsburški
poljedelstvu, dr. Vlajinac o valutni reformi. Natančnejši program kongresa se v kratkem razglasi.
g. Doklada za trgovsko in obrtniško zbornico.
Deželna vlada za Slovenijo je odobrila proračun trgovske in obrtniške: zbornice v Ljubljani za leto 1920 ter sporazumno z oddelkom za trgovino in industrijo v Ljubljani dovolila, da se v pokritje potrebščine pobira doklada 60 odstotkov od onih, k'i imajo volilno pravico v zbornico.
g. Industrijalna zajednica, V Omišu v Dalmaciji se je nedavno osnovalo delniško društvo pod imenom Industrijalna zajednica (z nameravanim kapitalom 200 milijonov, za sedaj 50 milijonov), ki' namerava tekom časa oži.votvoiriti v Dalmaciji one industrije, za katere je v deželi ami dovolj sirovin. Za letos se nahajajo v indu-
Njegovim n»ouii»u ui^..., — -i--.....- ------------ - #	v	« .•
nridVač ni našel gorke besede v svoji črni duši! strialnem programu novega društva naslednje Žalostna mu majka! No, o Mariji Tereziji vemo, j tovarne: pohištva, stavbenega mater,ala, za raz-da ni bila ravno vzor krepostnega življenja, a;ne vrsti mrež, prediva, spage, cementa, eement-Habsbiuržane je bilo treba malo pobožati in da j nega materiala, usnja, oziroma poUifabrtkatov
...... za rokavice. Kakor se vidi, so vse te stvari v
se je to zgodilo ravno dan pred kraljevim slavjem, to tudi ni slučaj. Pa pravijo, da ni treba kancelparagrafa! O še več giljotine je treba!
Ciospotilarstvo«
g. Izvoz špirita. Kakor se iz Beograda poroča, so industrijalci špirita-alkohola, predložili ministrstvu trgovine in industrije prošnjo, da se dovoli prost izvoz špirita, ker ga imajo v skladiščih velike količine in bi se zaradi tega sicer morala ustaviti nadaljnja produkcija.
g. Nova tovarna eternita. Tovarna cementa »Split" je instalirala na Trceli v Vranjcu novo tovarno- eternita. No,v a tovarna bo v kratkem: začela s produkcijo, ki se bo pozneje pomnožila tako, da bo za,mogla zadoščati potrebam cele naše države. Tekom časa bo producirala razen eternita tudi vse ost$le predmete te panoge industrije.
g. Nemčija in vprašanje premoga. Znano je, da so se Nemci v versailleski mirovni pogodbi bili zavezali, dobavljati FrancozomInesečno 2,300.000 ton premoga. To količino je smatrati kot nadomestilo za. to, ker so Nemci tekom vojne opu-stošili in uničili francosko industrijo. Francozi bodo zamogli svoje rudnike izkoriščati šele po daljšem času ter so vsled tega uprav navezani na nemški premog. A Nemci so poskušali z vsemi mogočimi sredstvi, da ne izpolnijo te obveznosti in so doslej dobavljali vedno manjšo količino kakor je določeno v mirovni pogodbi. Francozi pa se čvrsto opirajo na mirovno pogodbo in zahtevajo točno določeno količino. Vsled, teh okolnosti je došlo po iniciativi antante do druge konference v Spaa, kjer se ima tudi to vprašanje definitvno urediti. O poteku konference se glase poslednje vesti: Nemški predlog v vprašanju premoga je bil od antante odklonjen. Francozi vztrajajo na svoji zahtevi. Pozneje so Nemci modificirali svoj predlog. Do definitivnega sklepa ni prišlo. Predsednik je odgodil razprava ter izjavil, da ne more reči, je-li se bo razprava sploh kdaj nadaljevala. Neposredno potem se je razširila vest, da bo vrhovni svet storil nadaljnje korake, ko bo zaslišal mnenje maršala Focha in generala Wils»na. Brzojavno poročilo iz Spaa pravi končno: Zdi se, da se bodo poganjanja v kratkem prekinila in da bodo zavezniki zasedli ruhrsko ozemlje.
g. Grozdje in češplje v Srbiji. Po podatkih, ki jih je zbralo ministrstvo poljedelstva, bo letošnja trgatev v Srbiji jako velika. Množina grozdja bo tolika, da se bo mogel velik del izvosti. Zato se je sestala posebna komisija, k'i bo urediia izvoz grozdja. — Tudi češplje so letos jako polne, tako da se pričakuje najobilnejša, trgatev. Težko bo pa 's sušenjem češpelj, ker je po vojni porušenih več nego 600 sušilnic. Da bi se mogle češplje sušiti, je ministrstvo vsakemu posestniku, ki mu je bila sušilnica v vojni porušena, dalo 500 din. pomoči, da si zgradi do sušenja novo sušilnico, a istotako dovolilo takim posestnikm brezplačno sečo stavbnega gradiva v državnih gozdovih. Ministrstvo poljedelstva je naročilo prav tako v Sloveniji 500 novih modernih sušilnic za češplje.
g. Kongres kmetovalcev. Kakor se iz Beograda brzojavno poroča, se vrši tamkaj dne 1. in 2. avgusta t..l. prvi državni kongres organiziranih in neorganiziranih kmetovalcev vse države. Na, kongresu se bo razpravljalo o stanovskem vprašanju in o programu. Vršila se bo tudi volitev glavnega izvršilnega odbora. Na kongresu bodo poročali: G. Avramovič o organizaciji poljedelcev, dr. Niko Popovič o trgovinski politiki in
tovo je samo to, da bo kriza najbrže zopet prav dolgo trajala, ker se bodo stari nazadnjaki krčevito držali ministrskih stolčkov, posebno Korošec in Protič ne gresta rada z vlade in sta ravno zato tudi izzvala ministrsko krizo, ker upata, da se potem rešita demokratov in bosta sama vladala s svojimi privrženci. To se jima pa gotovo ne posreči.
Rusija je zopet močna — močnejša kakor bi to človek pričakoval od nje po tolikih nesrečah. Antanta je mislila, da se bo z Rusijo malo poigrala, pa so se stvari tako obrnile, da se
Rusija igra z antanto
in se za njo čisto nič ne zmeni. Iz. Pariza so nahujskali Poljsko, da je začela vojno z Rusijo, ko so paj Rusi vrgli poljsko armado nazaj, so pustili »zavezniki" Poljsko lepo na cedilu in so se ponudili za posredovalce med obema državama. Ruska vlada je pa vsako posredovanje lepo odklonila, ker se hoče pogajati s Poljsko sama, brez mešetarjev in skleniti mir, ki bo odgovarjal koristim ruskega in poljskega naroda, ne pa koristim — antante. Po vrhu je ruska armada vkorakala celo v Besarabijo in napravila s tem na Rumunskem veliko zmedo, ki bo odmevala tudi v Parizu in Londonu. Vse to ima. lahko velikanski vpliv na razvoj političnih dogodkov v celi Evropi, ker Rusija nastopa kot maščevalka marsikatere krivice in bo najbrže tudi marsikatero krivico popravila.
Naša soesda Italija se mora še vedno boriti
z velikimi nemiri,
Jugoslaviji potrebne in sirovin, za izdelavo je tudi dovolj. Doslej so te sirovine izvažali tujci jih predelovali ter z dobičkom* zopet prodajali nam. Niti Industrijalna zajednica ne more izhajati brez pomoči tujih strokovnjakov, a po- pretežni večini so domači ljudje. Pri tej priliki so se ustanovitelji Zajednice prepričali, da, je bil res skrajni čas, da se je ustanovila tudi pri nas , isoka tehnična šola.
g. Trgovska pogodba s čehoslovaško. Med delegati čehoslovaške republike in zastopniki Jugoslavije so se pričela te dni pogajanja, da se j
sklene trgovska pogodba.	-	ki se pojavljajo danes tukaj jutri tam in podaja-
Trgovina z manuiakturo. Potniki,I ki pri JO vedno nove dokaze, da je Italija na znotraj hajajo iz Zagreba, nam pripovedujejo, da so tam-j{aj-0 siai-,a> [la tudi na zunaj ne bo mogla poka-kajšnji trgovci sploh prenehali kupovati mami- zat- poSebne moči. Zato je za nas najboljše, da fakturno blago, ker pričakujejo, da, bo v. krat- j p0čakamo, ker čas je najboljši naš zaveznik in kem nastala, velika razlika v cenah.	^ ^ ! največji sovražnik Italije, ki jo stane armada na
.;. Plovba na naših rekah. Kakor se poroča iz j d0lgi demarkacijski črti milijarde denarja, ki Beograda, preiskuje admiral P r i c a z mornarm- j njma mora tiskati vedno nove bankovce — škim osebjem že dalj časa naše reke. da^ugotovi, |jak()> kot Avstrija. Tako gospodarstvo pa pelje ail je plovba, po teh rekah mogoča. Preiskale se neizogibno — naravnost v pogubo, bodo reke Sava v gornjem toku, Morava,, Timok,1 Drina, Kolpa, Una, Bosna in Varda,r. Ko bo preiskava,nje končano, bo ministrstvo za promet organiziralo plovbo in prevažanje blaga, po naših rekah, po katerih bo plovba mogoča.
Novosti.
Poiitižrii pi
Sele v pretekli petek je bila v Parizu
ratificirana mirovna pogodba z Avstrijo
in od tega časa Avstrija, ni več sovražna država niti za nas in sedaj ni nobenih ovir več za; vzpostavitev rednih medsebojnih odnošajev. Med nami in Avstrijo bi lahko prišlo do čisto prijateljskih odnošajev, v kolikor je to odvisno od nas, ki nimamo sedaj, ko smo se osvobodili avstrijskega zuženjstva, nobenega vzroka sovražiti ostanke nekdanje Avstrije. Ampak za prijateljstvo je treba dveh, avstrijski Nemci nam pa posebno v obmejnih vprašanjih poskušajo delati neprilike, kjer le morejo in utegnejo. No, pa, se bomo znali že ubraniti, škodo bodo imeli pa le avstrijski Nemci, ki si še vedno domišljujejo, da nas lahko izzivajo.
Kar se je že dolgo pričakovalo, to se je sedaj tudi zgodilo:
ministrsko krizo imamo zopet,
ker Korošec in Protič se nikakor ne moreta sprijazniti z mislijo, da Jugoslavija ni njuna zasebna last in da se je treba, pri državnem gospodarstvu ozirati, tudi na one državljane, ki i imajo drugačne misli kot ona dva, ki .predstavljata danes v Jugoslaviji! najbolj črno nazadnjaštvo in bi hotela vladati tako, kot se je vladalo v srednjem veku žalostnega spomina. Kriza je nastala zato, ker je vlada v narodnem predstavništvu padla pri glasovanju v tem, ali smejo biti učitelji poslanci ali ne. Klerikalci in radikalci so glasovali proti temu, da bi smeli biti učitelji izvoljeni za poslance, pa so ostali v manjšini, ker so demokrati glasovali za pasivno volilno pravico učiteljev. Taki so klerikalci: duhovniki so po njihovem lahko poslanci, čeprav ravno njim to najmanj pristoja, učitelji pa ne_ Težko je prerokovati, kako se sedaj kriza razvije, kdo sestavi novo vlado in kasna bo ta nova vlada. Govori se pač o Pasiču kot bodočem ministrskem predsedniku, govori se pa tudi, da sestavi novo vlado kak general. Pa na govorice ni dati veliko in go-
li. Slovensko srce, odpri se! Pred štirinajstimi dnevi je apeliral oddelek poverjeništva za socialno skrbstvo na slovensko javnost, da bi priskočila na pomoč stradajoči slovenski deci na Dunaju. Na oni poziv se je priglasilo reci in beri — štirinajst družin! Otrok pa moramo po-razvrstiti 172. Se enkrat apeliramo na slovenske družine, da bi sprejele za čas počitnic straclajočo slovensko deco z Dunaja v brezplačno oskrbo. Za zgled naj nam bodo Čehi, med katerimi se je priglasi%> na, prvi poziv »Češkega srca" za sprejem češke dece z Dunaja 10.000 družin. Prijave sprejema do 26. jmlija poverjeništvu za socialno skrbstvo v Ljubljani, oddelek za zaščito dece in mladine.
n. Društvo jugoslov. dobrovoljcev opozarja svoje člane, ki so se javili za civilno obleko, da se ista začne izdajati 30. julija 1.1. ob delavnikih Nakaznice za Ljubljano se dobe v društven, pisarni, za Maribor pri g. Vizjaku, davčno okrajno oblasto, za Ctelje pri g. Rismalu, Zaleo. Ministrstvo za socialno politiko poziva vse dobrovolj-ce, oziroma rodbine padlih dobrovoljcev, da si preskrbe potrebna uverenja o tem, da so dobro-voljci. To u veren.je mora imeti vsak dobrovoljec. brez obzira na objavo, ki jo je dobil pri svoji komandi. Prošnje naj se pošljejo preko društva jugoslovanskih dobrovoljcev, kolek tri dinarje. Formularji za prošnje so poslani tajnikom okrožnih klubov. — Odbor.
n. Sokol v Žalcu priredi dne 25. t. m. veliko sokolsko slavnost z javno telovadbo. Povabljena so vsa v Celjsko sokolsko župo včlanjena društva, od kojih pričakujemo, da se polnoštevilno udeleže. Železniške zveze v Žalec so po južni, kakor tudi po državni železnici zelo ugodne. Poseben vlak za povratek Zalec-Slovenji gradeč je zagotovljen. Prav tako bodo na, razpolago številni vozovi za povratek v Celje k' vlakom južne železnice.
n. Službe išče 51 let star mož, ki je v zadnjem času opravljal službo občinskega, tajnika. Izvež-ban je v pisarniških poslih, v računstvu, gospodarskih poslih in ima velikoletno izkušnjo v vseh navedenih strokah. Sprejel bi občinsko tajništvo ali službo pri kaki bolniški blagajni ali pri kakem gospodarskem podjetju, nadzorništvo, knjigovodstvo ali kaj podobnega. Ima dobra izpri-
čevala. Zahteve na plači, oziroma preskrbi so zelo zmerne. Interesenti naprednega mišljenja, ki bi tako moč morebiti potrebovali, naj blagovolijo obrniti se na upravništvo našega lista,
n. Dijaški demokratski doni v Beogradu. Centralna organizacija jugoslovanskega demokratskega dijaištva je v zvezi z ostalimi industrijami demokratskega dijaštva osnovala Centralni odbor za zidavo lastnega doma v Beogradu. V odboru se nahajajo: univerzitetna profesorja dr. Bogdan Gavrilovič, dr. Vlad. Corovič, ministri dr. Kukovec, Ljuba Davidovič, Svetozar Pribičevič, narodni poslaniki Todor Božifiovič, dr. Vo-jislav Veljkovič, Ivo Grisogono, zastopniki trgovcev, odvetniki in dijaštvo. Glasom pravil postane dobrotnik, kdor plača enkrat za vselej 500 dinarjev, ustanovitelj pa kdor plača 200 dinarjev. Imena ustanoviteljev in dobrotnikov se vsečajo na; mramorno ploščo v veliki čitalnici Doma; oboji dobe diplome. Vrhutega se vrežejo tudi slike dobrotnikov v mramorne plošče v Domu in, natisnejo njihove1 slike in biografije: v posebnih spomenicah. Centralni odbor pozivlje in prosi vse demokratsko občin'stvo širom Jugoslavije, da po svojih močeh prispeva k fondu za to velevažno zgradbo.
Prispevki se pošiljajo na naslov: Nikola K r-s't i č, trgovec, blagajnik Centralnega, odbora zla ustanovitev študentskega demokratskega doma v Beogradu. Podrobnejša pojasnila iiv pravila pošlje na željo: Jugoslov. napredno akad. društvo , Jadran" v Ljubljani, Narodni dom, I. nadstropje.
n. Princ Joahim, najmlajši sin bivšega nemškega cesarja Viljema, je v soboto popoldne izvršil samomor. Pognal si je v duševni zmedenosti kroglo v glavo.
n. Zopetno povišanje cen na železnicah. S 1. avgustom se bodo vozne cene za potnike na osebnih in ekspresnih vlakih zopet povišale. Voznina za, blago se bo s 15. avgustom povišala za 100 odstotkov.
n. Nesreče pri kopanju. V Zagrebu je v nedeljo utonilo sedem oseb. Tudi ljubljanska Gra-daščica je zahtevala v ponedeljek svojo žrtev. Utonil je neki mesarski pomočnik. V Mariboru sta v Dravi utonili dve osebi.
n. Izpostavljeno dete. V soboto so našli na šišenskem polju 8 do 14 dni staro dete moškega spola, zavito v plenice in rjav papir. Ime neusmiljene matere dosedaj še ni znano. Najdenčka je začasno Vzela v oskrbo žena nekega stražnika.
n. Vlak je skočil s tira v ponedeljek zjutraj med Cmurekom in, Gozdiščem. Štajerski nem-čurji so raztrgali tračnice.. Ker je bil vlakovod-ja pravočasno opozorjen na nevarnost, ni zaznamovati večje nesreče. Južna železnica je radi sovražnega nastopanja Nemcev do nadaljnjega na progi Maribor-Radgona ustavila vsak promet.
n. Naša letovišča. Rogaška Slatina je napolnjena do poslednjega kotička. Nad 3000 tujcev je tamkaj. Zal, da je med njimi mnogo Židov. Tudi Dobrna je prenapolnjena. Rimske Toplice so dobro obiskane. Bled seveda prednjači, pa tudi druga Gorenjska in naš Korotan se polnijo. Res pa je, da je razdelitev navala tujskega prometa še zelo »p o mi a n j k 1 j i v a".
n. Klerikalci se pene jeze, ker ne morejo odgovoriti na žive »Dokumente Koroščeve stranke iz leta 1914". In to pove več. ko cele knjige. Lagati so navajeni, toda ko bi odprli usta, da to ni res, bi nalagali morda celo sami sebe in trdili, da je res črr.o belo. Ničesar hujšega za naše klerikalce ni, kakor to, da se
ne morejo geni ti niti z jezikom, zakaj ti obširni dokazi zoper to izdajalsko stranko so tako tehtni, tako prepričevalni, da jih razume vsak otrok, kaj šele odrasel, izkušen človek. Kdor še ni čital teh »Dokumentov", naj stori to takoj. Naročila sprejema uprava,, Do m o v i n e", L j u b_ 1 j a n a, S o d n a u 1 i c a "š t. 6.
n. 501etuico svojega obstoja je praznovalo te dni ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo. Slavnosti se je udeležilo tudi, veliko število gostov iz Hrvatske in Bosne. Mesta je bilo v zastavah. Za zasluge in požrtvovalno delo na gasilskem polja je društvo soglasno izvolilo za častne člane gg. Barleta, dr. Tavčarja, Lapaj-narja, Medica, Leitgeba in Permeta.
n. jugoslovanske čete so pod poveljstvom majorja Dušana Petroviča: te dni zasedle naši državi prisojeno Apaško kotlino na desnem bregu Mure.
n. Kraljevič Gjorgje, brat regenta Aleksandra, ki biva sedaj v Parizu, se po najnovejših poročilih v kratkem vrne v svojo domovino.
n. Samomor je izvršil pred par dni na svojem stanovanju v Ljubljani učiteljski abiturient Anton Pirusuik, star šele 22 let. Vzrok samomora ie neznan.
u. Bela Kun, bivši ogrski boljševiški diktator slabega slovesa, je z ruskim potniškim vlakom v soboto odpotoval v Rusjjo, kjer se nastani v Moskvi in bo najbrž Leninov gost.
n. Kongres dobrovoljcev v Ljubljani, V mesecu septembru tekočega leta se vrši v Ljubljani kongres jugoslovanskih dobrovoljcev. Na tem kongresu določi se enoten program vseh dobro-voljskih organizacij, organiziranih v »Savezu jugoslovenskih dobrovoljaca".
,n. Novi minister narodne obrane. Predsednik čehoslovaške republike Masaryk je imenoval ministrom za narodno obrano poslanca dr. Marko-viča, ki je bil organizator čeških dobrovoljskih legij v Rusiji in vez čas služil v legiji.
n. Ustavljen list. Čehoslovaška vlada je ustavila za 14 dni »Braniborski list" zaradi nedostojnega napada na češke legijonarje.
Julio Meinl, d. d., s kapitalom jadranske banke preosnovana v jugoslovansko podjetje, opozarja cenj. čitatelje na današnji inserat.
n. TE DNI PRILOŽIMO POŠTNE POLOŽNICE ZA ONE, KI JIM JE POTEKLA NAROČNINA ALI KI HOČEJO POSLATI NAROČNINO ZA NAPREJ. PROSIMO, PO-SLUŽITE SE JIH!
Razno.
r. Specialist v skakanju. Železniška nezgoda predsednika francoske republike Deschanela je bila pariškemu dnevniku »Figaro" povod, da je zopet obudil spomine na katoliškega župnika Torouxa, čegar specialiteta je bila skakanje iz vozečega vlaka. Župnik je stanoval v neki sajmbtni vasi, ob progi Pariz-Calais. Vozil se je običajno z, brzovlaki, ker so mu bili osebni prepočasni. Bil je velikan po postavi, spreten in1 drzen možakar. Kaikor hitro je prispel vlak v bližino njegove vasi in moral radi ovinka voziti nekpliko počasneje, se je župniki zavil v debelo vol nato odejo in skočil z drznim skokom iz vlaka. Gojil je ta šport leta in leta, ne da bi se mu zgodila, kedaj tudi najmanjša! nesreča. Železniški, uradniki, ki so ga dobro poznali, mu niso delali radi tega nikdar sitnosti. Toda končno pa je postal
župnik vendarle žrtev železniške nesreče, ki pa je ni zakrivil sani. V njegov vlak je trčil namreč neki tovorni vlak, pri čemer je župnik izgubil na pddzglavje, mrtvega. Poleg njega je ležala znana, debela volnata odeja, svoje življenje. Našli so> ga v vozu, naslonjenega
Zrn sit/eh m m&iek cas.
Varčnost »Zakaj pa praviš temu mlademu natakarju vedno ,Vi'?" — »Zato mu potem ne dam nobene napitnie."
Ljubezniv odgovor. »Kako si drznete, neprestano pretepati mojega otroka. Mislite, da sem ga našla na cesti ?" —■ »Bog obvaruj! Potem bi ga gotovo pustila tamkaj ležati!"
Pri izpitu. Profesor: »Kaj se zgodi z zlato kepo, ako je dalje časa na svežem zraku?" — Dijak: »Kupci jo kmalu iztihotapijo čez mejo."
Zasačen. Stražnik (ki je zasačil tatu pri vlomu) : »No, zasačil sem! Vas ravno o pravem času." — Tat; »Kaj še! Malo prezgodaj!"
Skrb za ženo. »Prijatelj, kaj ti pride na misel, da pelješ svojo ženo v Napolj ?" — „Ona vedno izgovarja znani izrek: Videti Napolj in umreti." — A.: »No, in?" — B.: »Da ji bo enkrat ustreženo, jo popeljem v Napolj."
• S* •• • • • •
9
F^ ft—fl I fl LXb|
Mo Meinl, d. d.,
v jugoslovansko delniško družbo preosnovano podjetje, naznanja cenjenemu občinstvu zopetno
ll
mr otvoritev
ljubljanske podružnico na
Aleksandrovi cesti št. 1
v hiši Jadranske banke. Svoje prejšnje cenj. odjemalce prosimo nadaljnje naklonjenosti in se priporočamo za nadaljnji obisk.
Ljubljana. J. MEINL, CŠ. d.
1
Čokolado
10 vrst šsicarskB, Z vrsti lošhe, ooieriUe in francoske
v različnih velikostih, sortirano in posamezno razpošilja počenši od 8 kg in več po pošti :: in železnici ::
Julio Meinl, d, d.
Ljubljana.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA M LJUBLJANI
stntarteva miga *tev.3. paflružniCB 9 Splitu, Trstu. CbIoucu, Sarajzim. Borici, Celja Šarite! in Bnrosijati; Bančna eHspo2ltsra» Ptuja.
D»lntška glavnica 1« rezerve okrog
T l»tni, St. 261.
K 50,000.000 ■
Sprejema
vloge na k»|iSiee iti tefea£> raiun
proll ugodnemu olarcssttovanju.
Supoie Id prodaja vsa vrst« vrednostnih papirjev, = valut in itovuljaja vwko»f*Jne kredite. =
Brzojavni naslov.i ,,Banka".
| Oiimi!** 8'avnlc
| < 30,000.000
Jadranska banka :: Podružnica Ljubljana
Rezerve) okrog
K 10,000,000
Centrala: Trst Podružnic*-: Beograd, Dubrovnik. Dunaj, Kotor, Maribor, Metkovič, Opatija, Split. Sarajevo, Šibenik, Zader, Ekspozitura Kranj
Sprejema« Vl«»r ■■<, Knjižice. Vloge na tekoči in iiro-raruB prot' u ngodnejSemu obreetovanju. — Rentui rtmck pl»<v riiiuKi. in svojega.
Kupu]« In prodal
papirje itd
I>*vize, valute, vrednostne
EsHontiru: Menice, devize, vrednostne papirje itd. lzda|B: Ofki* iiskassnice in akreditive m vsa tu- in
iuofceutPka mesta D«je predujme: na vrednostne papirje in na r>l«t>„ w<f » javnih skladiščih. Daje trirovake '»e (><>d najugodnejšimi uogoji
'rtvtema i
kulantneje
Borzna naročila in jih igvršuje naj
Brzojavni naslov: Jadranska.
Telefon st. 257.