Leto IX. (Vol. IX.) 16. JUNA 1917. Štev. (No. ia.) "Ave Maria" izhaja vsako prvo in tretjo so boto v mesecu s prilogo "Slovenska /ena EUKRATIDA, K. o. f. m. (Dalje.) A LOSTNI so bili časi za celo velikansko rimsko državo zadnja leta I )ioklecijanovega vladanja. Vsa najgrozovitej-ša preganjanja kristjanov niso mogla uniči-ll -s>U'. katero ima krščanstvo in njegov v2višeni nank na čloeško srce. Vsa kri '"učencev, vsi ostri meči in sekire rabelj-lll»v, kakor tudi vsa grozovitost in krutost l)(,ganstva ni mogla omejiti krščanstva, l'i se ne bilo občudovanja vredne hitro sirilo po'celi državi. I Dioklecijanovo preganjanje kristjanov J1' bilo najgrozovitejše, kar jih pomni svetovna zgodovina. Stotisoči naj zvestej-S1'1 'n najboljših državljanov je bilo neusmiljeno poklanih. Da, s potoki krščan-S's<' krvi je bil poškropljen cesarski prestol groznega trinoga. ^ St! to pa, da bi se trhljeno poganstvo V2(lržalo na površju. Toda, zastonj je bilo! Tam n:ul Bethle-hemskein hlevčkom je vzšlo novo Solno , Sobice pravice in resnice, na gori Kalva-rijski je zmagal junak, ki je premagal temo in prižgal človeškemu razumu novo luč, ki je z nadčloveško silo širila svoje ogrevajoče žarke od dežele do dežele, od mesta do mesta, od vasi do vasi, da, od srca do srca. O, Dioklecijan, zastonj divjaš! Zaston vsi potoki krvi! Zastonj vsa tvoja gn / vitost .Resnica je močnejša kot la/, me nejša kot zmota. Meči se bodo skrhali, r beljnove roke se bodo utrudile, ti bodeš padel v grob, kakor skozi tri sto let veliko tvojih prednikov — krščanstvo bode pa zmagalo. I11 res! Poganski templji so se pr.v.nili Poganski prazniki pozabljali, poganska nesramnost se studila, podzemske votline — katakombe, kamor se je skrila re mica krščanstva, — so se pa polnile. Truma za trumo teh junakov, otrok, deklic in dečkov, fantov in deklet, mož in /.ena, starčekov in staric je bilo poklanih, pa za njimi so vstajale vedno nove in še večje trume. Kri mučeneev je bila samo seme nove še večje žetve. Kaj čuda, da je to strašno preganjanje imelo vpljiv na celo javno življenje. Vzbujal se je na eni strani že naravni človeški čut sočutja s trpečimi, in tako ponedolž-nem preganjanimi spoznavavci Križanega Nazarejca. Skupaj s tem sočutjem vzbujala se je tudi nejevolja do vlade, objed-nem pa tudi stud do poganstva, ki je zmožno roditi tako ostudne zverinske sadove. Na drugi strani je pa ta mučeniška kri vzbujala še večji srd proti krščanstvu, srd trme, napuha. Poganstvo se je videlo popolnoma premagani) in uničeno, se je videlo tako ponižano in osramočeno. Da je to potem naravno gojilo fanatizem,nestrpnost in se večje sovraštvo do krščanstva, je umljivo in naravno. Kaj čuda potem, da smo videli Oteomera, dasi sam ni veroval v rimske nesramne bogove in boginje, kako je vendar tako smrtno soyrazil krščanstvo. Najbolj so se pa te razmere čutile v Rimu. In v take razmere je prišel Lupercij v Rim,- ko je zbežal i/. Prage Avguste pred Kasto vim sovraštvom. Rim je ravno slavil imenovanje Maksi-mijana, ko je prišel Lupercij v Rim. Lupercij je takoj nastopil pot v Milan, kjer je bilo stolno mesto novega sovladar-ja Maksimijana, da častita svojemu prija-ju, objednem pa, kar je za gotovo upal, da skupaj z Maksitnijanom vstaja tudi njego-va zvezda slave in časti. Maksimijan ga je sprejel z veseljem in ga pozval, da ostane pri njem v Milanu, da mu bode pomagal pri državnih poslih kot prijatelj, na katerega se lahko zanese. Seveda je l.npcrcij ostal z veseljem in se / navdušenjem lotil izročenega 11111 dela. Težki časi so se pa začeli za Marcelo, po odhodu Lupcrcijevem. Kast je začel nekoliko sumiti sestro, da je morali ovaditi Luperciju njegove na k I epe in tudi Oteomeru. Morilec, ki je bil odločen, da umori Oteomera, je namreč poročal, da sedaj Oteomero ni. •:♦> V solncu mojega življena. Mati Elizabeta. Zlate sanje je dosanjal limbar--- jutru *e je klanjal, kolih nedolžni lahno zaprl--- jutranje himne molil je vrt. 11 ip svečan ! l/tok gori, 1:1 !/eno solnce nad goro stoji . . . 1 .iMibar se zgane, kolih odpre, ljubkim pozdravom se v solnce ozre: v tebi življenje se moje pričenja, v tebi ugaša, umira in jenja: l-adidlo dehteče, blesteči ornat, ' r ne deviško deviški zaklad, ' 1'ieu mojega življenja! Ti. Jezus si stopil pred dušo, lepši kot ogenj zvezda, lepši kot ogenj zvezda. In zadonele so strune mi v roki, himno so pole v ljubezni globoki: V tebi življenje se moje pričenja, v tebi ugaša, umira in jenja: Vsaka misel, vsaka želja, biser tihega veselja, biser skritih bolečin, solza iz srca globin ; zlatih hipov zlato cvetje, mojih strun radostno potjo Solncu mojega življenja, tebi Jezili*! "AVE MARIA" 233 <1 jO C\ JO Ol Jezus, dobri pastir. ' ■ i .J^J. .;»;, .<>;. .J(J. .^f;. .J45. .v; .JJJ. .jj,-. ilo pričakovati: možato in odločno. 3116 mož in fantov Jugoslovanske Jed-note je zakričalo kakor en mož, z enim glasom: "ne!" Proč od naše dične Jednote vsi, ki ste sovražniki njenega imena! Ne, ne boste jo še dobili v svojo oblast, da bi jo zlorabljali in izkoriščali v svoje osebne namene! Jed-nota je naša, je katoliška! Če Vam ni všeč njeno ime, pojdite proč! — Tako je prav! Impozantna je ta zmaga, katero so izbojevali katoliški možje pri tej Jednoti! G. Tassotti, g. Komp, g. Virant — čast Vam! Vaša imena bodo ostala zapisana s zlatimi črkami v zgodovini Ameriškega slovenskega naroda! Čast društvu štev. 3. iz La Salle, 111. in čast društvu Sv. Petra in Pavla iz Joleta. S ponosom lahko gledate na trumo, ki se je razvrstila za Vami, kot voditelji.2237 udov večine imate za seboj. To je naravnost impozantno! Lahko ste ponosni! Srce se raduje in človek bi zavriskal veselja, da se je dosegel tako velikanski vspeh! Če je pa že pri Jugoslovanski Jednoti tolika večina udov še zvesta svojimu "K", kako mogočna je ta vojska še le, ako jo združimo z K. S. K. Jednoto! Da, "vremena Kranjcem bodo si- zjasnila" tudi tukaj v Ameriki. Se že jasni. Danica je že zasvetila. Konec bo kmalu strašne teme, strašnih let za ameriške Slovence, strašnih let rdeče suž-nosti, rdeče propalosti. — Ameriška Slo venija "že vstaja in vzdiha: Kdo kliče na dan?" Chicaško društvo štev. 104, — poraženo si! Sramotno poraženo! Poražena so društva, ki so predlog podpirala. Vidite ,zakaj ste se dali zapeljati!? Kaj i-mate sedaj? — Sramoten madež, ki Vam bode ostal. Ali čujete mogočen krik 3116 udov proti vašemu početju, ki vam doni iz cele Amerike kot protest proti vam? Možje in društva, ki ste se pa tako junaško postavili za svoje dično Jednoto, za svoje prepričanje, čast Vam ! Cel slovenski narod v Ameriki Vam je hvaležen. Slava Vam! Toda ni moder, kogar britka skušnja ne izuči. Možje, čemu je bilo treba tega prepira in sovraštva? To so naredili nasprotniki vaše vere in — vaši! — Vidite česa so smožni ti fanatiki? — Ali So pri tem kaj mislili na jednoto, na narod? Ali so kaj pomišljali povzročiti ta prepir? Ali so kaj mislili na škodo, katero bode trpela Jed-nota radi njih izzivanja? Nič! — Na nič niso mislili, na nič gledali.Njih protiverski fanatizem jim je 1 >i 1 več kot vsa skupna narodna korist, kot korist jednote, kot korist vas ubogih trpinov, udov te Jednote. Ko so že nasprotniki enkrat sprožili to vprašanje in se je tolika večina izrekla za "K", sedaj porabite to priliko in storite korak naprej v obrambo svoje Jednote. Naredite plot okrog nje z dostavki v pravilih, ki bodo zahtevali od udov, da so praktični katoliki. Zlasti pa si postavite čuvaja, ki bode sedaj bdel nad tem vašim "K" in pazil, da nasprotniki zopet ne pridejo. Možje in fantje, zahtevajte "duhovnega vodjo"! — Društvo št. 3. v La Salle lil. je sklenilo že tozadevni inicijativni predlog. Na dan ž njiin! Jugoslovanska Jednota je "katoliška" ste tako glasno zakričali proti nesrečni Chicagi in čast vam Sedaj bodite dosledni in recite, da! Katoliška je. Toda nočemo jo katoliško samo po imenu, temveč tudi v resnici, ker drugače ste hinavci, ki Minite nekaj, kar niste. Na noge, možje! La Sallčanje, prinesite sedaj 11a dom svoj inicijativni pred-log! To bode najboljše zdravilo za to rano, katero je vsekalo jednoti nesrečno društvo 104 iz Chicago s tem tako nepotrebnim bojem. Možje, velikanska je zmaga, katero ste si izbojevali. Toda ni še cela zmaga, dokler sedaj ta svoj "Ne!" ne zavarujete. Iz Slovenskih Naselbin. Dodson, W. Va. — Dne 20. maja je ed-najst otrok prvič pristopilo k mizi Gospodovi iz nedeljske šole, katero vodi slovensko dekle, Mary M. Korenčan iz Gorma-nije, W. Va. Tudi vsi ostali otroci te nedeljske šole so pristopili k mizi Gospodovi. Bilo je vseli 21. — Sedaj se pripravlja tudi 20 otrok 11a sveto birmo, ki bode po leti enkrat v Keyserju, W. Va., kamor spada naselbina v Dodson, W. Va. in tudi Gormania. — Čast tako blagemu slovenskemu dekletu, kakor je Miss Korenčan, ki se toliko žrtvuje za slovenske zapuščene otročičke po W. Virginških gozdih. Več milj vozile po železnici je iz Gorma-nije v Dodson. Pa nič ji ni preveč, nič ni pretežavno. Vse žrtvuje za svoj narod! tast in ponos tako navdušenemu dekletu! Da, koliko dobrega za Boga in bližnjega bi tudi po drugih slovenskih naselbinah lahko storila slovenska ■ dekleta, za slovenske zanemarjene otročičke, ako bi si zavzele za nje. Zlasti tam, kjer ni slovenskega duhovnika. Katekizem, katerega !>ode izdala Zveza Kat. Slovencev letos, bode kakor nalašč za take le šole. — Slovenska dekleta, na noge! Miss Korenčan pa naj bode prepričana, da ji tega truda ne bo pozabil prijatelj "trok, ki pravi: "Resnično Vam povem, karkoli storite kateremu teh mojih najmanjših, to meni storite". Zato bode on st('terni plačnik, Sheboygan, Wis. Že od velikenoči Pridno kolektajo za novo šolo, ki je že gotova stvar. — Stavba sama bode jasen od-K°vor našim rudečim nasprotnikom! Rcv- J. L. Zaplotnik, je bil za dalj časa y '-'"idil, So, Dakota na povabilo ondot- nega škofa, da je obiskoval naselbine tu in dal Slovencem in Hrvatom priliko, da so opravili svojo velikanočno dolžnost. Mineapolis, Minn. — Tukaj je umrl dne io. aprila nesrečne smrti Joe Klemene. Ta dan je šel prvikrat po dolgih mesecih zopet na delo. Toda okrog poldne, prijel ga je stroj in bil je 11a mestu mrtev. — Nagle in neprevidene smrti, reši nas, o Gospod. Za Koledar 1. 1918 vsi spisi, slike, ali kar kdo želi, da bi bilo priobčeno, naj pošlje vsaj do 1. augusta. Na pozneje poslane stvari se ne bomo mogli ozirati. Bridgeville, Pa. — V slovenski cerkvi Sv. Barbare so imeli, 6., 7. in 8. maja šti-rideseturno pobožnost. Poleg domačega župnika Rcv. A. Moder so bili še sledeči gospodje duhovniki pri nas: Rev. J. Mcr-tel, Rev. J. Vcrhunec, Rev.. J. Blažič in Rev. I'. Klemen O. M. Cap. Rev. Anton Bombač, sin rojaka g. Antona Botnbača iz Loraina, O. je dobil v Clevelandu, <). pretečeni mesec subdiako-nat in diakonat, to je prva dva predblago-slova pred mašniškim posvečenjem. — t astitemu gospodu, kakor njegovim sta-rišein, častitamo! V Pueblo, Colo. — 13. maja je sprejelo 150 otrok sveto birmo, katero jim je podelil mil. g. škof Koudelka iz Superiora, Wis. — Škof Metz je namreč nevarno bolan. Dosmrtna udnina je velika podpora našemu listu in našemu celemu podjetju. Pomisli: za $15 bodeš do smrti naročnik Ave Maria, pa če živiš tudi še 25 let ali še več. Poleg tega si ud naše tiskovne družbe in dobrotnik našega reda. Za naše dobrotnike, žive in mrtve se bere veliko svetili maš po vseh samostanih celega sveta. — Ali bi ne mogel tudi ti pristopiti v naš krog? — Dosmrtna udnina je nekaka delnica našega podjetja. Obresti od $15.00 je vsako letna naročnina, to je $1.50, toraj donaša 10 odstotkov. Ali ne misliš, da bi bila tudi tvoja dolžnost nam pomagati? — Daj, ako zmoreš! Žrtvuj za dObro stvar! — Do konec julija moramo dobiti vsaj 100 dosmrtnih udov. \li jili bomo dobili? — Ali ni med našimi skoraj 4.000 naročniki vsa j 100 takih, ki bi bili v stanu in tudi pripravljeni prinesti to žrtev? — Res ne? — Mi, pa kar mislimo, da jih imamo. Na noge, naši prijatelji. I 'oskusimo! Knjiga Večna molitev je tu v Ameriki popolnoma pošla. Vendar pa dobivamo dan na dan povpraševanje po nji. Tudi so nam nekateri čč. gospodje izrekli željo, da naj bi jo mi ponatisnili. To drage volje storimo. Vendar, mi nismo kapitalisti. Živimo i/, rok do ust, če gre, v sili beračimo. Stroški za to knjigo bi bili pa tako veliki, da bi stala v platno vezana knjiga z rdečo obrezo $1.50. Boljša vezava $2.00, v usnje s zlato obrezo, $2.25. Vse čč. gg. duhovnike, ki imajo v svojih cerkvah vpeljano glasno uro molit ve in bi želeli po več iztisov, prosimo toraj, naj nam sporoče, koliko iztisov bi potrebovali takoj. Enako prosimo tudi vse druge rojake, ki bi radi kupili to knjigo "Večna molitev", naj se nam takoj priglasijo. Ako se priglasi vsaj fxx) naročil, lotili se bomo takoj dela in v septembru bode knjiga dotiskaua. Urednik, Ave Maria. Krasni Obrednik Društva Mož in mla-deničev Najsvetejšega Imena (Holy Name Society) smo izdali. Lična žepna knjižica se bode vsem udom takoj priljubila. Cena v platno vezana je 25c. Zbolel je naš naročnik Frank Krese iz I'ittsburgha, I'a. za pljučnico in je v St. Francis llospitalu. Priporočamo ga v molitev vsem našim naročnikom. JAVNA ZAHVALA. Ne moremo in ne smemo molčati! V majevi številki smo priobčili med imeni darovalcev in dobrotnikov tudi imena slovenskih duhovnikov iz Pittsburške škofije in Loraina, O. Vsi čč. gg. kf so pomagali pri spovedo-vanju pri misijonu v Pittsburgu, so se spomnili tudi našega lista in naših podjetij iti prispevali vsaki po svoji moči. Bili so to: Rev. J. Mertel, Rev. J. Verhunec, Rev. A. Moder, Rev. Jos. Škur, Rev. J. Blažič in Rev. V. Mihelič. Ti darovi so nas zopet silno zveselili, ne radi znatne podpoVe, katero so nam čč. gg. s tem skazali, temveč nas je sililo zvese-lilo njih priznanje našega delovanja. Kakor smo že pri drugi priliki omenili, ne gre nam za kako osebno čast. Kako sodi kdo osebe, nam je vsejedno. Ni nam pa vsejedno, kako se sodi naše delovanje, zlasti smo si vsa leta vedno prizadevali, da bi ustregli čč. slovenski duhovščini, da bi njo pridobili, da bi dobili njeno Odobravanji'. Vse osebne krivice smo radi pozabili iti potrpeli. Silno nas je pa zabolela vsaka opazka, vsaka izjava ali vsak korak od te strani proti našim podjetjem. Cč. gg. darovalci, vemo, da nočete zahvale, vemo, da bi raje videli, da bi imena Vaša ostala tajna, kakor ostajajo tajna pri drugih dobrih delih, katere vršite. Vendar tn gre za dobro stvar. Tu gre, da se pokaže, da nismo osamljeni, zlasti da ni res, kakor trdijo naši nasprotniki: da je slovenska duhovščina nasprotna Ave Maria, temveč, da je skupaj z Ave Maria, da jo podpirajo, da smo edini, da gre Ave Maria — pravo pot! Zato, čč. gg., še enkrat: stokrat Vam Bog plačaj! -o- DOPISI. Rev. Father Škur, župnik Lorainski jo kakor odločen narodnjak, tako tudi odločen v borbi ziasncnje naših žalostnih raamer."Slovenski Narod", ki so toliko baha s svojim katoliškim prepričanjem, katerega lastnik je baje prostozidar, katerega urednik,dieui Zvonko Novak, jo katoličan samo na božično noč pri polnoč-nici, drugače ga pa slovenska naselbina šo ni videla v cerkvi, jo začel delovati za to, tla naj K. S. K. Jednota odpravi velikanočno spoved. Proti temu napadu je pa jako možato nastopil Rev. J. Škur. Protestiral je, kakor bi morali vsi slovenski duhovniki in vsi katoliško zavedni udje cele K. S. K. Jednote — namreč: posnemati zgled Lorainskega k. župnika Rev. Jos. Skurja.- G. župnik piše "Slovenskemu Narodu" dobesedno: "Uredništvo — Slovenski Narod:— Vaš luteranski list mi ne dopade. Vaša gonja zoper Glasila K. S. K. Jednote me žali kot člana dičnc Katoliške organizacije. Vaša navodila za črtati iz pravil glavne in edine točke, na katerih sloni in se čedaljebolj utemeljuje ona skrivna moč, ki rodi in redi pravo socijalno slogo in pravo bratsko ljubezen med tisočeri.... in tisočerimi člana-mi žali mene kot duhovnika. Zato pa "sat prata bibere. ..." več ne sme pod mojo streho tak obrekovalec. Nazaj.... Da bi se zmodrili enkrat in da bi resnično storili kdaj le količkaj vprid in korist Slovenskega Naroda! Z bratovskim pozdravom ostajam Rev. Josip Škur, župnik. Hud poper! Rojaki, zdaj veste, kaj je Vaša sveta dolžnost vočigled "Slovenskega Naroda" in njegove Zottijeve politike. — Judež je vrgel proč .1«) srebrnikov, ko se je zavedel svojega greha, m so mu farizeji rekli: "da je to cena krvi". Zvonko, kai če se vi nekega dne naenkrat zopet najdete na cesti in boste gledali nazaj v svoje sedanje delovanje in bode tudi vam klicala vest: Iluuu! liil sem . . .! Dolarčeki so bili — cena krvi, izdajalstva . . .? Hvala pa za tako veliko priznanje za naše delovanje. In nas pa toliko bolj veseli, ker nam je to dokaz, da ni samo Father Škur tako odločno "i možato nastopil, temveč tudi še več drugih, katerim vsem kličemo urnebesni "Ziviol Zavedni možje! Čast Vam!" Društvo Sv. Alojzija J. S. K. J. iz Loraina, nam je poslalo "Izjavo" kot odgovor na »loins, katerega smo priobčili v maju. "Izjavljajo", da je dopis lažujiv, da naj toraj izdamo dopisnika. Najhrže ga bode linčali, ker S1 le upal tako odkrito poročati resnico, in okrcati "švigašvageisko" politiko nekaterih 111 oz Mi smo g. Bučarju sami takoj pi-sa'i. da naj pove, kaj je laž in kako je bilo res, ker mi krivice pod nikakim Pogojem nikomur nočemo storiti. Toda Mr. "near nam ni .nič odgovoril. Pisali smo dopis "jku in mu sporočili o pismu M. Bučarja l>o-Insink pa obstoji pri dopisu, kakor ga je pisal. '•>' v toliko ga želi popravili, da Mr. Virant v svoieni možatem in odločnem nastopu ni rekel besed: "laz sem že star.... vendar bodetn '"oral izstopiti" . . . temveč, da je rekel neka-' laz sem že star, ne bom mogel izstopiti. . . svoje sinove takoj vzamem proč!" "No, to je pa lako malenkostna "laž", in na celi stvari prav nic ne spremeni. Povejte! Ali ni bil res odlo-cen boj pri društvu? Ali ni nastopil res Mr. Omahen? Ali ni res Mr. Virant odločno nastopil v obrambo? — Toraj, kaj ni res? Kaj je "laž"? — Sicer pa mi nismo bili pri seji. Hvaležni smo pa dopisniku, da ga nam je poslal in ga prosimo, da naj nam kar še naprej sporoča popolnoma naravnost in nevstrašeno take ali enake slučaje. Nasprotniki se tako surovo in besno in negentlemansko obnašajo proti vsem, ki še pošteno mislijo, se tako divje zaganjajo v vse, kar je nekaterim še svetega, mi katoliški možje naj bodemo pa božji volki in naj kimamo z glavo, tarnamo, kako je hudo, pa pustimo nekaznjevane vse mahinacfje proti nam samim. Ne. ne bomo! Če imate vi pravico napadati, imamo mi pravico braniti! Kaj je bilo treba to vprašanje spravljati na dnevni red? Ali nimamo važnejšega pisanja in delovanja, kakor se braniti proti vašim napadom? Naš dopisnik pa obstoji pri vsem, kar je spisal z zgorajšno spremembo, tako ostanemo iti-
  • ode v vsaki slovenski ty Po eeli Ameriki zopet zagorela lučika pred Sr j" dobo, v znamenje, da je oživela v naših časti xjub.f><,» rc,,el l):>. "!>i vse stvarstvo „';ii 1 "'arijo! Res nas ic navdušila letošnja šte-da si želim, da bi vsi ameriški vili. SI za maj, bilTi'"' S1 vr"'li nazaj k Mariji, kakor smo zad ' 0ir.a Marijin narod. O. koliko več sreče in qov°ljnosti bi bilo med nami! — Mary Bevc. ovenci Hespsria, Mich. — 28. maja smo imeli v svoji sredi Rev. J. Plaznika iz Jolieta, 111., da smo tako imeli priložnost opraviti svojo velikanočno dolžnost. Zbralo se nas je osem družin v naši župni cerkvi na Brunscluvicku, drugi so ostali doma iz različnih uzrokov. Res je bil deževen dan in nekateri smo bili do kože premočeni, vendar nismo bili nejevoljni radi tega, ker slovenskega duhovnika vidimo in slišimo samo enkrat v letu. Za enkrat v letu se pa že laliko nekoliko žrtvuje in potrpi. Zato smo pa iz srca hvaležni častitemu gospodu Plazniku za njegov trud in za lepe nauke, katere nam je dal. Bog 11111 naj povrne stotero. Slovenski farmerji — M. P. "Zweck heiligt die Mittel" je baje "znani" jezuitski izrek, kakor piše nek katoliški mož v Glas Naroda liani v odgovor. Od kedaj pa? — Nasprotniki katoliške cerkve trdijo, da je to ne samo jezuitski izrek,"temveč, da je to splošni katoliški izrek, da se katoliki sploh ravnamo po tem izreku. Kolikrat so to že trdili naši rdeči listi! Toda ali je pa to res katoliški, ali vsaj jezuitski "znani" izrek? Ali more res kdo dok azati, da so se jezuiti, ali da se je katoliška cerkev res kdaj posluževala tega izreka in po njem ravnala? 10 tisoč mark so jezuitje pred leti na nemškem nekemu Hoensbrecku kot nagrado obljubili, ako more dokazati, da je to res "znani jezuitski izrek". — l'o tem izreku, da pojasnimo onim, ki nemško ne razumejo, se predbaciva jezuitom in tudi celi katoliški cerkvi, da uči nauk, da "namen posvečuje sredstva", to se pravi: ako jaz hočem kaj dobrega doseči, poslužiti se smem tudi slabih sredstev. Na pr. jaz bi rad dal ubogajme, pa nimam. Ti nasprotniki vere trdijo, da uče jezuitje in cela katoliška cerkev, da je v tem slučaju dovoljeno ili krast, ker namen jc dober, če je tudi tatvina slaba, vendar ta dober namen potem naredi tatvino dovoljenjo. Ali drug slučaj: Ta ali ta človek ic nasproten veri. Ker je vera dobra, se sme tega človeka kar kratko malo umoriti, ker ic dobremu nasproten, kajti vera potem naredi tudi umor dovoljen. V dokaze za te trditve pišejo o podzemskih votlinah in strašnih ječah, kjer so baje imeli pod samostani zaprte take neljube ljudi. Strašne stvari pišejo o jezuitih, da hi dokazali, da se res ravnajo i>o tem izreku. Toda ali se mi katoliki res po tem ravnamo? Morda kak slab katoličan. Ali pa nas lo uči naša sveta vera? Ali si že kdaj slišal duhovnika, da te je tako učil? — Ali ni nasprotno res, da ravno verski iu cerkveni nasportniki lažejo in obrekujejo, da jim je vse dovoljeno, samo da hi dosegli svoj namen — škodovati veri in cerkvi?! In če toraj katoliški mož trdi, da je to "znani" jezuitski izrek, potem nimamo drugega zanj, kakor pomilovanje. — Resnica je, da ic lo samo "znani" izrek verskih sovražnikov, da pa ic strašna krivica za celi jezuitski red in za celo cerkev. "Grda laž" jc bilo govorjenje po slovenski New Yorski naselbini o nasvetu ženskemu društvu glede velikanočne spovedi. — Mr. Rems, all right I To nas veseli. Vendar pazili bomo še dalje! — Oh, say! — kaj pa s slovenskim Narodnim domom v New Yorkul Tako veliko navdušenje je bilo pred nekaj leti za to "prepotrebno" idejo. 1'obral se je tudi že denar. Nekateri naročniki so nas prosili, da bi vprašali, kje je denar. — Dom "gor!" — ali pa denar nazaj! Kar hočete raji! Steelton, Pa. — Velečastni gospodine:— Va-ši Molitveniki slovensko-amerikanski su jako lepi in krasni in vsakome se dopadaju, kojigod jih vidi. V drugoj izdaji još dodajte i litanije o l'resvetom oltarskom Sakramentu. Evo vam š,iljem slikn od naše hrvatske crkve, da vidite, k.iko izgleda, pa da znate, da i mi Hrvati imamo svoju crkvu v Steeltonu. Baš sada na Duhove bila je blagoslovljena. Hvaljen Isus i Marija! — Ivan Mogušič. Milwaukee, Wis. — Nisem še dolgo vaša na-1 očnica, toda že se mi je vaš list tako priljubil, d 1 sem vesela, kadar ga dobim. Tudi Mali Ave Maria je nekaj lepega.' Antonija Hudales. Willard, Wis.: Predlagam, da bi vsak čita-telj Ave Maria zmolil en Oče naš in Čcšeena Marija za vse tiste nesrečne naše zguhe, ki letošnje leto niso opravili svoje velikanočne dolžnosti, da bi jim mati Marija sprosila spoznanja. Zlasti bi naj to veljalo za nas slovenske žene. Da, nam ženam in materam bi se bolj spodobilo, da bi se poprijele Marije, kakor pa tiste rdeče barve, ali pa podpirati protiverske liste. Ko bi me slovenske žene bolj posnemale Mari-jin zgled, gotovo bi tudi svoje otroke lepo učile i:i 11a dobro napeljevale. Žalostno je pa res, če še žena, mati more svojega moža, otroke, svoje rojake odvračati od lega, kar jim je njih dobra mati vcepila v njih srce. Zato molimo še posebno za naše brezverske slovenske Matere. Agnes Jordan. Opomba: Prav lepo prosimo vse svoje čita-lelje, ki to bero, naj store to, kar predlaga ta naša naročnica. Lorain, O. — Prvo podlago za novo šolo se postavili naši ljubi otročički, ko so naredili $100.00 čistega dobička pri igri.Castile sestre so jih tako lepo naučile, da se mora človek čuditi, da je mogoče otroke tako lepo naučiti. Sedaj se pripravljajo že na drugo igro. — Slovenski stariši, ki delujete za Narodni nepotrebni dom, pojdite poglejte, v kakih sobah moraio živeti največje vaše dobrolnice, — uboge sestre učiteljice! Pojdite v šolske sobe svoje šole in potem v šolo katoliških otrok drugih narodnosti, pa boste videli, kako so v resnici otročički slo venskih starišev res pomilovanja vredni revče ki! Za pijance da, za rdeče klaliviteze, da za vse, za vse mora bili. Za lastne naše otročičke - niči - Sirotekil — Otročički, če ata doma pravijo da treba Narodni dom, prosite ga prav lepo: "Ata, kai pa za me nimaš nič? Atek moj, . 41 i ti nisem jaz več, kot grdi pijanci, ki bodo no reli in pijančevali v Narodnem domu? Atei, dajte raje poskrbeti za mel Pa bom še bolj priden v šoli! Pa Vas bom še raje imel". — Ej žalostno ie med nami Slovenci. Kdor pride s kako novo neumnostjo na dan, pa smo takoj za njimi Vse, samo kaj dobrega nt-! — Kakor bi bili malo zmešani — Tako imamo tu klub, v katerega spadajo fantje iu dekleta od 15. leta dalje Plese prirejajo vsako soboto. Pravilo imajo, da jih ne sme priti nihče gledat, kakor oni, kateremu pošljejo karto. — Čudno to! (Kje ste pa stariši, da kaj takega pustite? Zakaj imate pa policijo?) Res žalostno, kaj vse govore ta dekleta. — Skoda, kako bi bila za nas potrebna Marijina dekliška družba! — Skoda, da ie tudi za materino društvo mi-selj zopet zaspala! — Kako nas veseli, ko ču-jemo od drugod, kako se lepo združujejo vsi možje in fantje, žene in dekleta. Naročnik. Kansas City, Kans. — O, kako lep si bil. ti mesec majnik! Kako smo Tebe, Ti naša nebeška Mati, v naši naselbini počastili, ko smo hodili k tako lepim šmarnicam. Prvi večer, ko smo začeli šmarnice, so šli šolski otroci okrog cerkve in nesli krono naše nebeške Matere. A na vse lepo in ginljivo je pa bilo pri sklepu šmar-nic, ko je šla šolska mladina spet v procesiji in prinesli vsaki svojo cvetlico na oltar v dar naši mili materi Mariji. Kako so lepo peli Ave, Ave, Ave Marija. Naš častiti g. župnik John Perše so nani ginljivo pridigali, kako se naj priporočimo varstvu Marijinemu. Po tem smo skupno zapeli Zahvalno pesem O, lepi maj, vedno mi ostaneš v spominu! List Ave Maria mi je tako priljubljen, da bi ga težko pogrešala, posbno pa sem se zvese-lila majeve izdaje, ker je tako krasna, želela bi, da bi kmalu postal tednik. 11 koncu pozdravljam vsa dekleta New Yor-ške Marijine družbe. Posebno pa" Vas Urednik Mary Fugina. G. Math. Komp, obče priljubljen starosta La Sallske slov. naselbine, ki se ie tako možato potegnil za srečni "K" pri J. S. K. J. Barberton, Ohio. — Prvega sv. obhajila dan, tako dolgo pričakovan in tako zaželjen, je minil. Vreme nam je bilo ugodno, slovesnost se je nad vse lepo izvršila. Tega bi drugače ne po-vdarjali tako zelo, ako bi ne bila ta slovesnost prva te vrste v Barbertonu. Za Slovence namreč. Tako je pa 56 otrok bila tista privlačna sila, ki je privabila mnogoterega v cerkev, ki drugače ni imel "navade" hoditi vanjo, in nobenemu ni bilo žal. Bilo je to nekaj tako prisrčno lepega, da pač nikdo ne pozabi tega celo življenje. Kdor je videl te otročičke, kako so ganljivo molili za svoje stariše in tudi za zakrknjene grešnike, ta je moral občutiti nekaj toplega 1 >ri srcu in če bi imel še tako debele skorjo. Bilo je pa 26 dečkov in 30 deklic, katerih imena so: Anton Adamič, Mat. Centa, Frank Centa. Ludvik Debevec, Anton Grbec, Frank Grbec, Jožef (jradišar, Jožef •Grimšič, Fr. Grimšič, John Gabler, Frank Knralt, Louis Mišar, Frank Močilnikar, John Onušič, Mirko M. K. — 1. Ali je list "Chicago Examiner" protiverski časopis?— 2. Ali bi bilo meni mogoče vstopiti v Marijino družbo in opravljati dolžnosti družbe, ker sem oddaljena? — 3. Prosim naslov postaje "Rudcčega križa"iz New Yorka, kamor se lahko z glasi za sprejem bolniška po-strežnice. 1 Odgovor: t. List je, kakor so vsi ameriški dnevniki, ne verski, ne protiverski. Vse in o vsem poroča, kar se mu zdi, da 11111 bo pridobilo kakega naročnika več. J. V Marijino družbo morete biti sprejeti, tudi če daleč stanujete. Vendar za veljaven sprejem morate biti osebno navzoči, ker je poseben obred predpisani 3. American Red Cross, Nursing Center .? Kast'5<> Street, New York, N. Y. Slovensko dekle, Cleveland, O. Začela "cm misliti, da bi stopila v samostan in se v samostanu posvetila Bogu in ljubezni do bljiž-"jega. Kateri red mi svetujete? I " vam svetovati je težko. —; Vendar, ker vsi ameriški Slovenci želimo, da bi se naše sloven šolske sestre, ki so prišle i/. Maribora, ustanovile v Ameriki in so edina popolnoma slo v<'uska komuniteta, bi vam svetovali te sestre, ■'išite na Ven. S. Sebastiana O S. F. — St. Koch us School La Salle, III. Vprašanje:— Rosccman Mich. — Ako sta dva človeka poročena v cerkvi ali more dati skof "separation". Moja žena je šla od mene ln ie rekla, da ji je v Chicagi slov. duhovnik r«kel, ie ne more z menoj skupaj živeti, da naj Piše na škofa, da nas "razpiše". Imava dva o-jjočička, katera sem dal sedaj v sirotišnice, trosim pojasnila. J. Č. Pavlič, John Peček, Frank Sigmund, Louis Stanger, Anton Strle, Frank Strle, Jožef Strle. Frank Strle, Anton Skrl, Mat. Zakrajšek, Jakob 2upi, Julia Centa, Ana Centa, Antonia Grbec, Ana Grbec, Antonija Jankovic, Rose Jereb, A-malija Kuralt, Rose Klimp, Ela Kramar, Jennie Lintol, Milka Lautar, Vera Mišar, Ludmila Pužel, Frances Pužel, Julija Peček, Neža Peček, Fanny Pavlič, Slava Povh, Štefanija Sre-bot, Mary Srebot, Ana Škrl, Louise Troha, Frances Tonija, Mary Zakrajšek, Zofija Žgaj-nar, Mary Žgajnar, 'Julija Žnidaršič, Louise Znidaršič. O da bi bilo teh 56 otrok tudi toliko apostolov in priprošnjikov za slovensko župnijo v Barbertonu! Piknik prvoobhajancev je bil prav izvrsten, vreme lepo, družba velika, veselje splošno. Gotovo je bilo nad petsto prijateljev in znancev teh malih, ki so se prav zanimali za njih igro in veselje. Kotiček Odgovor:— Ko sta stala pred oltarjem pri poroki, sta drug drugemu prisegla, da se nikdar ne bosta zapustila "ne v sreči, ne v nesreči, ne v bogastvu, ne v revščini, ne v bolezni, ne v zdravju, dokler vaju smrt ne bo ločila". — Ta prisega vaju veže do smrti, kakor sla sama prisegla. Kar je Bog združil, človek ne more razvezati. Zato zakonski smrtno greše, ako ne žive skupa in ne morejo dobiti odveze toliko časa, dokler ne pridejo zopet skupaj ali dokler, ne dobe od cerkvene oblasti dovoljenja, da smejo živeti ločeno — ne razporočeno, t. j., da jima ni treba živeti skupaj pod eno streho. Seveda, ako morda žena zbeži od moža nima greha mož temveč žena, ali ako gre mož proč od žene nima žena greha, temveč samo mož. Iz velikih in tehtnih uzrokov, pa, kakor omenjeno, moreta dva zakonska živeti ločeno za krajši ali daljši čas, toda za to mora biti škofovo dovoljenje. Vsaka škofija ima posebno sodišče, kjer se ti slučaji rešujejo. Tam se vsak slučaj posebej natanjčno preišče, kdo je kriv in, ali so uzroki res tehtni dovolj, da opravičijo ločeno življenje. Poročit se gredo poročenci pred oltar zato, da objednem dajo svojo prisego tudi Bogu, da f>i tako njih prisega bila trdneja, da bi ostala trdna tudi v težavah in britkostih življenja V življenju nobenega človeka ne sije samo solnce. V nobenem stanu ne cveto samo ro žice. Vsi smo ljudje, polni raznih slabosti. Zato pa se zakonska zvežeta drug z drugim s to sveto prisego zakramenta svetega zakona, da bi kljubovala vsem tem težavam, vsem križem in poskušnjam, vsem viharjem, ki bodo prihruli nad njihovimi glavami in ostala skupaj v zvesti ljubezni. — Zatoraj je Chicaški g. župnik popolnoma prav svetoval ženi, da mora dobiti Poizvedovalni dovoljenje od škofa, ako hoče živeti ločeno od Vas. Nobeno sodišče pa ne more izreči sodbe, ne da bi se zaslišalo obe strani Toraj tudi Chi-caški nadškof ni mogel dati Vaši ženi "separe-šen", ne da bi bil zaslišal tudi Vas, kakor pišete. Res žalostno, kako more žena, mati, pustiti svoje male otročičke in oditi proč. Krvoločni tiger v Saharski puščavi brani svoje mladiče z lastnim življenjem, skrbi za nje, da sam gladu pogine raje, kakor hi pustil stradati svoje mladiče. Stariši pa, ljudje, katoliški, — in sicer — da rabimo izraz rdečkarjev: "v prosveti dvajsetega stoletja", pa more tako malomarno, pri mali težavi, pri majhnem nesporazumu z možem, kar oditi od otrok in pustiti, da so sirote pri živih stariših! — Res žalostno. Sicer pa ta slučaj ni edin. Srečujemo jih pov-sodi po slovenskih naselbinah. Živite po krajih, kjer ni nikake cerkve, kjer ne poznate ne svet-ka, ne petka, ne Boga, ne hudiča, kjer nikdar ne slišite lepega opomina, lepe besede, kjer sc nikdar ne molil Ali je čudno potem, da je tako? Kdor ni zvest svojemu Bogu, kako bode zvest svojemu možu ali svoji ženi? Človek brez vere, podivja in zgubi'tudi najnaravnejše čute človeškega srca. Vse otrpne. Kaj čuda, da tudi stariši izgube čut očetovske ali materine ljubezni in jim je prosto vživanje, pijača, vse, več, kakor lastni otročiči! Kaj čuda potem, da očetje bolj skrbe in jim je več za Narodni pijanski dom, kjer se pijančuje, kakor pa da bi mislili na svoje ljube nesrečne otročičke in za nje poskrbeli lepih šol. — Revčeki so res, ki niso krivi, da so rojeni iz slovenskih brezverskih in brezsrčnih starišev. Iz Ely, Minn, piše neki Zajec Justin v Prol., da Ave Maria dela prepir. — Mi bi tega rdečega Mr. Zajca vprašali samo to le: Ali misli, da ima katoliški list, katoliški 1110/ še toliko pra vice na svetu, da se sme braniti pred tako ostudnimi napadi, s kakoršnimi smo izzivani, katoliško zavedni Slovenci že dolga leta po vseh rdečih listih? — I)a, da, Navajeni ste bili, da se jc molče trpelo vse obrekovanje in sramote-nje, da smo katoliško zavedni možje nemo držali svoje hrbte, da ste bili po njih, kolikor ste hoteli, da smo držali svoje obraze, da ste nemoteno vanje pljuvali. Da, bilo je tako. ker katoliško zavedni možje smo miroljubni do skrajnosti. I'a upamo, da je konec te dobe, da se boste morali navaditi od časa do časa tudi na malo "kopriv iz vaših lastnih vrtov". To Vam ne bo škodilo, tudi če malo zakašljate. Če bi "jo" pa bil Mr. Zajčev prijatelj pri neki "Katoliški" družini kmalu "skupil", sc mu pa šika! Kaj se pa rudečkar meša med "ta črne". Sheboygan, Wis. Umrl je naročnik lakob Podlesnik, star ->7 let. Priporočamo ga v moli tev. Naj v miru počival Alix, Ark. — Malo sc sliši od nas, i/ tega zapuščenega Arkansasa. Veliki teden smo imeli sveti misijon. Naš Father Itlazik, rodom Nemec, so nam poskrbeli j misionarja, Nemca in Poljaka. Vsaki dan sta bile dve poljski pridigi. Misijon se je začel prvega aprila in sc je skončal 8. aprila Cerkev jc velika, vendar bila je vsaki dan dvakrat polna. Tako smo lahko tudi mi Slovenci za velikonoč. Seveda jih, je med nami veliko, ki se vsemu temu smejejo in se iz vsega svetega norčujejo. Katarina Pristopec. Pueblo, Colo. — Spretni in nadarjeni igralci in igralke so v kratkem razveseljevali naše rojake z dvema igrama, ter so tim potom nabrali lep pripomoček svoji cerkvi iti šoli. — Dne 27. majuika se je ponovila "Rokovnjači" Nabralo se ic mnogo občinstva, iti splošno se je govorilo, da so se igralci in igralke še dosti bolje postavili, kakor prvikrat. Kar naravno, zares izvrstno so izvrševali posebno glavne uloge; gospica Joliana Smerke-Polonica, g. Walter L. Predovič Ferdinand, g. John Germ Blaž. Tudi vsi drugi so bili naravnost vtoplcni v inačaj svoje dotične ulo"e. Rili so sledeči: (i. J. Ko-govšek, g, |\. Robleft, gospodične, Atia Sncdcc, Helena Perko, Franica Roje, Kristina Blatnik Katic Thomas, Rosie Sncdcc, Katic Jerman, Marija (Jregorič, Katic Geršič, Marija Zobec, Marija Princ, Rosic Pugel gg. I.. Jenko, K. Puh, A. Jer.šin, 1.. Zupančič, J. Lesar, F. Roje, Jake Papež, P. Zernce, And. Kaspet, Ton. Prijatel, Joe. Pritekel, John Anžič, J. Kral, A. Zalar, J. Kambič. Dne 3. junija so pa naše gospodične priredile ginjljivo igro "Prisegam". Menda je prenapol nena dvorana še posebno navduševala bistroumne dekleta, da so vseskozi slikale tako pravilno in zanimivo značaje svojih ulog. Ljudje so komaj čakali, da se je prikazala gosp. Joliana Smerke kot Klara, prav naravno jc nastopala gosp. Ana Sncdcc kot oblastna ga. I.udmi-la, mnogo razvedrila iu veselega smeha so vplet Ic gospodične Rcgina Skiff, Mary Zobec in Krslina Blatnik, pridno obnašanje gosp. Helene Perko, kot uboga najdenka Ivanka nam je kar solze privabilo. Fuako spretno in spodbudno jc nastopala gosp. Francika Rojk, in članice kluba, gospicc Rosie Pugel, Katic Jerman, Katie Thomas, Rosie Sncdec, Mary Grcgorič, Caric Prelesnik, Katic Geršič so izredno lepo vpletale šaljive prizore. Seveda je milo pelje pripomoglo izdatno k zaželjenemu uspehu. Po dvorani sc ic slišalo: če bi igro jutri ponovili, hi zopet prišel. "Prisegam", če igralke, kakor tukaj, umejo uprizoriti blaga in ganljiva čuvstva, in se govori razločno, tedaj so v nji vzvišeni mivki v pri kupni, zares čarovni obleki, ki nevede vtisnejo trajno, blagodejno moralo (mravnost). šolska mladina ima igre tudi v dvorani sv. Jožefa 1. junija. Mimo drugega imamo "Blejske junakinje." C. Z. Lorain, O., dne 11. junija 1017. (ilede "Izjave" društva Sv. Alojzija na moj dopis v priljubljenem našem polmcsečuiku Ave Maria štev. 7. Vam moram sledeče sporočiti. 1. Dopis ie bil v celoti resničen. j Predsednik društva ic res predlagal, da hi se društvo izreklo za črtanje črke "K". Da je bil "nepristranski" v svojem predlaganju znači dogodbica, katero je pripovedoval o nekem mladeniču, ki bi bil pristopil k našemu društvu in Jednoti, ko bi ne bila "katoliška", to znači ogorčenje brata Omahna in govor brata Vi-ranta. 3. Brat Virant je res zagovarjal katoliško ime pri dotični seji. Njegov krasni govor je bil skoraj dobesedno spriobčen v dopisu. Kar se ne strinja je samo to-le: da ni rekel, da sam izstopi, temveč, ako pride do tega, da Jcdnota ne bode več katoliška, bode tako vzel proč svoje tri sinove, kar bi bil gotovo še hujši udarec za društvo. 4. Iz zgoraj omenjenega sledi, da je ona "Izjava", podpisana od predsednika, tajnika in blagajnika, popolnoma neutemeljena, ker se hoče uradnim potem s pečatom tajiti nekaj, kar se je res razpravljalo na seji dne 18. febr. 1917. 4- Brat Virant ni nikdar preklical svojega Kovora, kar je on govoril pri eni in drugi seji, smo vsi slišali in se popolnoma vjema z dopisom. 6. Sovraštvo in hudobija nista bila, ki sta mi narekovala dopis, nisem sramotil nikogar, pač Pa ne trpim, da bi se kdo tako lahkomišljeno norčeval z vere, češ, da je vera nekaj skrajnega "1 človeku usiljenega. To je vse, kar morem reči o tej zadevi. — Kaj ne, pri nas naj vsakdo prosto zabavlja čez. yero sramoti cerkev. Vsi ti pa hočejo biti obodnem dobri katoličani. Zakaj? Zato, ker so bili, so in bodo vedno katoličani samo po ime-"n. Da, ti naj imajo pravico sramotili, braniti se pa ne sme? — "Hallo! Ali si bil pri sveti maši v nedeljo?" "Seveda, bil sem." "In tvoja žena tudi?" "Ne! Je bolna." "Le hodi, norec, le hodi v cerkev, in tvoja 'ena bode ozdravela." "a se drznite g. urednik 11111 odgovoriti in ^eei," sramota, ako tako govoriš, nisi katoli pa boste videli, da Vas bode tožil da ste ' njega razžalili in ne 011 Vas. 'elim Vam zdravja in polno naročnikov Vaš dopisnik. -o- "ZVEZA K. S." Chicago, 111. Lepšo pot niste mogli najti za Zvezo Kat. ''"vencev, da jo zanesete med slovenski narod, I' ,or "literarično". Družba Sv. .Mohorja, ko " izvedela za vaš korak, bode brezdvomno po-' 'avila to idejo, da se je tukaj v Ameriki usta nekak odsek Mohorjeve družbe. — Pre I'^'an sem, da bode tukajšna Zveza dobila obi-^ število naročnikov tudi v starem kraju, že iz I?!'"vednosti, kaj se bode tukaj pisalo. Za to bi o želeti, da priobčujetc samo spise iz.pod pe s'i ameriških pisateljev in pesnikov. — Tukaj- šna Zveza in družba Sv. Mohorja v starem kraju sta si 11a ta način lahko agitatorične druga drugi. Ta vaša ideja se mi dozdeva jako srečna. Nesrečna bi mogla biti samo v tem slučaju, če bi se stik z Mohorjevo družbo v starem kraju razdrl. Jernej Zupan. Opomba:— To se bode uredilo, po vojski. Mi za prihodnjost nismo naredili nikakih načrtov. Prišla nam je miselj in poskusili smo jo. Ako gre, gre. Ako ne, bomo nehali. — Vendar do sedaj se je izkazalo, da ni bila napačna miselj. -o- Jej, jej, jej! kako so pa hudi na nas rdeči bratci v Canonsburgu, Pa. Baje so imeli posebno sejo, kjer so sklepali, kako bi se naj-vspešneje zmaščevali proti nesrečni "Ave Maria" ki si upa resnico tako javno in tako 11a glas povedati. Zastopnik Gl. Sv. je ta korajžen mož, ki si je upal povedati kot "zastopnik" te naselbine resnico nam v obraz. Joj, kako smo se tega ustrašili! Pa bilo je seveda zopet: "ni res... res pa je..." — "Ni res... res pa je..." Ni res, da je župnik to rekel, res pa je, da je rekel in da je res tako bilo, da ni lagal" — Reveži, kako se nam smilite, da se tako svojih dejanj sramujete, ko se vam enkrat očitajo. Da, da, saj se boste še bolj sramovali sami sebe! Le počakajte, da minejo norostna leta. Marsi-kaka solzica bo zdrsnila po ovenelem licu star-čeka, ki bo za zapečkom mislil nazaj na mlada leta in 11111 bo neumisljena vest kazala "norosti rdečih mladih let!" — "Ej, norci, norci smo bili!" bo globoko vzdihnil. Mi pa že danes to trdimo in ni treba še le čakati starih zapuščenih let. Recite, kar hočete, kar še najbolje in edino pametno je živeti, kakor "farji" uče. — Našega zastopnika bi bile ženske skoraj nateple. No, pa, ker je fesi fant. so 11111 zaenkrat odpustile. Hvala jim! — -o- V šmarniški izlaji se je urinila neljuba pomola. Pesmico "Šmarniški zvonovi" ni zložila Ivana Ule, temveč (i. Oblak iz Soudan, Minn, in njeno delo je pesmica "Kraljica majnika", Maria, ti si moja Mati" je pa zložila naša isletna Frančiška Kavčič iz Trail, B. C., Canada, ki kaže veliko pesniško nadarjenost. Svetujemo ji naj le pridno bere slovenske knjige in pesmi in naj jih proučuje. Če že pri teli letih in pri tako mali izobrazbi v slovenščini zna tako lepo zlagati pesmice, potem smemo upati, ako se bode pridno učila, da bode še zelo zelo napredovala. -o- PROŠNJA. V hudi bolezni se priporočani v molitev vsem rojakom in bralcem Ave Maria. Vsaj eno Češ-čeno Marijo zmolite za me. — Pittsburgh, Pa. V. K. | ' .p I Slovenski svet. I ^ Cs Ti^j Sestra Elizabeta. h I mmiiiaeiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiimiiiiiiiifi^iif ®x ©X §x $ §x © $ $ m m m m m m m m £x m m m m m m m m m m m m m m m Kako si lep, slovenski svet, s prekrasnim plaščem si odet, kjer te poljubi solnce zlato, sto cvetk pokrije tvojo trato, vpogiblje klasje se bogato in gozd zori. Častito — sivi velikani te čuvajo — zvesto ti vdani — za davnih dni: s ponosom zro v zrcalo jasno slovanske reke, bistre Save valovi pojejo soglasno pozdrave bratskim sinom Slave. Slovenska zemlja lepa si! — Narava te je okrasila, ti venec lavorik povila, nad tvojo glavo ga drži. A več kot to na tvojih tleh sv zre oko. Na desno levo, vsepovsod se dviga križ v oblake jasne. Komu je stavil hiše krasne na tvojih tleh še zre oko. Mariji, ki je stvarstva cvet, njen dom je ves slovenski svet. Na sivi skalnati pečini oznanja zvon Kraljice čast, med zlatim poljem tam v dolini je dom Marijin — njena last. Se več! Pobožna mati Slava, otroke si rodila ti, Marijo da tvoj sin časti, njo kot kraljico pripoznava, za njo naj dela, se bori; krasi naj ga svetinja bela, ti sama si 11111 jo pripela. Tudi Brezmadežna zastava je krasno delo tvojih rok; zato te blagoslavlja Bog. Na tvojih tleh, slovenski svet, je vse Mariji posvečeno, tajnostim jo pozdravlja cvet, in slavček pesem zna le eno: " M arija !" tih< > mil je spev, "Marija!" rajsko čist odmev. Mariji solnce vence vije, ko na slovensko zemljo sije. Moj dom, ponosen si lahko, zavest te sladka osrečuje, da te Brezmadežna varuje, da njeno čuva te 1 >ko. Da, mili moj slovenski kraj, z lepoto dal si tisoč sreč, z Marijo dal si mi še več, postal si zemeljski mi raj. Zato te ljubim iu te bom Slovenski svet — Marijin dom! € m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m c C $ C m j** j/rft illii^illillMiailllSifllillfflllliiiiilliail Da hi omamili narod, clrže mu pred očmi bliščeče ime delavskih koristi in delavskih interesov. "Mi hočemo stanje delavskega stanu zboljšati!" Toda kako ga bodo zboljšali, tega ne povedo. Ali bode bolje, ako bodo zmagali v politiki možje, kakor Kristan, Konda in drugi rdečkarji, kakor pa je sedaj, ko je Wilson, ni težko povedati. Kar pa je najžalostnejši pojav med nami je pa propad našega ženstva- Mož je okužil še ženo. Ze nekaj časa sem se oglašajo iz naselbin v grdih listih tudi žene in sicer z grdimi, jako grdimi članki, v katerih se poživlja slovenske žene, naj vržejo od sebe vsa čutila, katere imenuje cel človeški rod "plemenitejša", kakor je verski čut, čut ljubezni do otročičkov, čut sramežljivosti i. t. d. Z vso silo se deljuje za odpravo materinstva. "Vsaka žena je nespametna, je nezavedna, je zarukana, katera ima otroke!" pišejo. Grozno! I)a more ženska tako nizko pasti, kdo bi si to mislil. (), kaj je nežnejšega in slajšega, kakor je sladka vez ljubezni med maternim in detetovim srcem. Kako ljubi prava mati svoji- dete! Kako se žrtvuje zanj! Nobena noč ji ni predolga, nobena žrtev prevelika, nobena ura prepozna, nobena pot pre dolga, vse, vse samo za ljubljeno dete! "Ne! Mati ti si "zarukana", ako ljubiš to detice!" kriče "zavedne " žene. Detice ti je v breme! v nadlego! Ti joka! Ga treba snažiti! Ti nagajal Ti je na poti, da ne moreš na plese, na zabave, da ne moreš celi dan sedeti v "rocking chairu" i. t. d. In ta krivi nauk se zajeda globje in glo-bje v naše ženstvo. In konec — kakšen bo? Ubogi slovenski revčeki, ki imate take slovenske matere! Vi boste čutili grenkobo tega konca! Divji lev, krvoločen tiger, krviželen ris, da, zveri ljubijo svoje mladiče, slovcn- ALOSTN() J1' 1"' naAih aJE/^'*'^ jjJ slovenskih naselbinah, jfRf \ žalostno. Kdor ima le še Li K// malo smisla za napre-ipfcfV^^ ffli dek, kdor ima le malo narodnega čuta, ljubez-ll v\/ "^tII ni do Hoga in naroda, le ''•Kdo poštenja pa gleda vse to, se gotovo ne bo mogel zdržati solz, ko proučeva razbere med nami. Da. greh, grdo življenje zmaguje! Ilu-dobija kraljuje! Kolikor pokvarjenejši je kdo, kolikor grših besedi je, .toliko več ""a veljave med narodom. Kolikor kdo '">lj hvali in proslavlja svobodo inesene-1'oželjenja, svobodo nizkih živaljskih strasti v človeku, toliko prisrčnejc ga popravlja narod kot odrešenika i/, sužnosti Veyskih zapovedi in — Hoga. Vživaj! Vži-V:ij življenje! Zato ga imaš! Duhovnik, ki svari pred divjimi strast-"j1, je sovražnik človeškega roda. Rdeči l):ir. ki zapeljuje narod, je pa prijatelj naroda. MATERINA DRUŠTVA - ČEMU ? ska mati, krščanska mati, v dvajsetem stoletju, ako je enkrat postala "Zavedna" "svobodomiseljna" — 011a pa smatra deti-ce — za breme! "Matere, ne imejte otrok", kriče te zavedne Slovenke. Ako je pa enkrat med naše ženstvo zašlo tako-le prepričanje, ako so naše žene, naše matere in gospodinje padle tako globoko, povejte, ali je čudno, da je med nami tako? Ne! Mati podpira tri vogale pri hiši. Toraj celo družinsko življenje sloni največ na materi. Pa če je mati tako slaba? če je mati takega prepričanja? Kdo bode držal ženo, da bode držala svetost zakona! Kdo jo bode bodril, da bode lepo učila in skrbela za otročičke? da bode dobra mati, žena, gospodinja? Nihče! - Ne, ne! Mati zanič, vse zanič! Sv. Monika zgled krščanskim materam. P. B. S- (Dalje.) REČNA lastnost človeškega srca je, da pozabi vse bridkosti in naj bi bile še tolike, kakor hitro spozna, da se mu pričenja vračati ljubezen od človeka, kateri mu jih je povzročil. Tako se je godilo tudi v srcu sv. Monike, ko je po sedemnajstletnem hudem trpljenju, katero ji je napravljal njen mož Patricij.naposljed se vendar uklonil milosti božji ter se dal krstiti. Veliko je zanj molila, veliko solz pretočila, veliko pretrpela — pa pozabila je vse hudo, katero je minulo. Nepopisna tolažba je napolnovala njeno srce na srečni dan, po katerem je toliko hrepenela, za katerega je zaupno in neprenehoma molila.Neizrekljivo je bilo njeno dušno veselje, ko je videla svojega ljubega moža tako skesanega, ko ji' bila navzoča pri srečnem trenotku njegovega krsta. Kakor je bila duša njenega moža v tistem trenotku očiščena vseh grehov v kopeli vode in z bese do zveličanja, tako je bilo tudi srce sv. Monike naenkrat oproščeno vsega trplje nja ter napolnjeno rajskega veselja in ne beške tolažbe. Pač prelepo plačilo, katero je sv. Monika prejela že na tem svetu o. f. m. Srečno življenje ob strani svojega spreo-brnjenega moža, ne več pogana, ampak skesanega kristjana, je pa trajalo le malo časa. Kmalu namreč mu je zatisnila oči za zmirom — mej čustvi žalosti in radosti. Žalostna je bila, ker ga je izgubila po tako kratkem času mirnega, srečnega življenja; vesela, ker ga bo kmalu zopet našla kjer ne bo več ne žalosti ne ločitve. Pripravila mu je dostojen grob in poleg njegovega pripravila prostor tudi zase; kajti želela je počivati poleg njega, čegar vsljed svoje zaupne in stanovitne molitve, dušo je poklicala v življenje Prvo delo sv. Monike je bilo končano, delo dolgih sedemnajst let. Zdaj je Monika kot vdova živela le za Boga. Njen sin sv. Auguštin popisuje tako-le njeno življenje: "Ti veš, o moj Bog, kakšna je bila moja mati — čista in trezna vdova, polna ljubezni do ubogih in polna češče-nja do tvojih svetnikov. Ni opustila niti en dan sv. maše, cele ure je zjutraj in zve-čer s teboj govorila v cerkvi v tihoti.v premišljevanju in molitvi. Ni zapravljala dragega časa s poslušanjem vsakdanjih novic, ampak ga je obračala, da je občevala s teboj, o Bog —in poslušala tebe." Tako je potekalo njeno življenje v ved-ni molitvi in dobrih delih, prav kakor po- )isuje apostol Pavel, kako naj živi vdova. Kaj pa njen sin Avguštin? Pretresla ga je sicer smrt očetova — toda, da bi stri grešne vezi in odločno nastopil pot sv. vere — za to je bil preslab* Sam piše o tem : "C), kako sem želel odtrgati sebe od posvetnih stvari i h sc povrniti k tebi, o moj Bog", toda--držal ga je nazaj njegov napuh, vklenjen je bil v razuzdano življenje, njegovo srce je ljubilo le svet in to, kar je na njem. Za skrbno ljubečo mater sv. Moniko je bil zdaj Avguštin glavni predmet in vzrok njenih molitev, njenih solz, njene spokor-nosti, pa tudi veselega upanja. Na sv. Moniki vidiš, krščanska žena, mati, kaj stori molitev, kolika je njena moč. Molitev, dobro in vsakdanjo molitev priporočam nujno tudi tebi kot prepo-tivbno in prekoristno tvojo dolžnost. Z molitvijo namreč kažeš, če ljubiš Boga. Glej tvoje dete, ki te ljubi rado s teboj govori; vse ti pride pravit, karkoli ima "a srcu in ono ti s tem napravlja veliko veselje. I)a, to, da dete svojim starišem rado razodeva, kar ima na srcu, to, vidiš že pri malem otročičku, ki še govoriti ne more. I )cte v zibelki •see svojo mater z očmi takoj, ko se zbudi in ko jo zagleda, pokaže svoje veselje nad tem z ljubkim smehljajem, o-'lo že govori v svoji ljubezni z materjo še prcdno more izgovoriti kako besedo. Njegovo ljubeče srce je sili k temu. Enako ji' s teboj krščanska mati, ako res ljubiš Bo-1'voje srce te sili, da ž njim govoriš, da moliš. Molitev je torej naravna potreba tvojega srca, k molitvi te priganja tvoja ljubezen do Boga. Molitev stori človeka plemenitega, Vzvišenega nad vsemi stvarmi, ki ne 1110-,('J" moliti. Človek namreč, kadar moli go-V(,ri z Bogom, občuje ž njim, ki ji' neskončno popolno bitje. Bog pa razsvetljuje 111 prešinja njegovo dušo s svojo mi-°stjo, odtegne jo nekako od svetnih reči 1,1 povzdigne k sebi, da hoče in ljubi to, k'lr je njemu ljubo in drago in s tem jo st'"' plemenito, vzvišeno. Ze pregovor 1'i'avi; l'yvej mi s kom občuješ, in jaz ti bom povedal, kdo si. Podobno govori tudi psalmist o duši, ki rada moli, da bo njeno spoznanje vedno večje, njena volja vedno bogatejša, pravi namreč vsem: "Približajte te mu in bodete razsvetljeni." Molitev krepi in osrčuje krščansko ženo, kajti po molitvi ji prihaja moč od Boga- Kdor namreč prav moli, ta se naslanja na Boga, zavedajoč se svoje slabosti in zato dobiva moč do njega, da more govoriti z apostolom: "Vse premorem v njem, ki me močnega dela." Kako boš pač mogla ostati stanovitna, kako boš mogla spolnovati težke dolžno-ti, ki jili imaš kot žena in mati brez blagoslova molitve? Le žena, ki moli, bo mogla obvarovati svojo družino pred strupom posvetnega duha. Le žena, ki moli, bo svojemu možu v vseh razmerah življenja trdna opora in krepka pomočnica. Le mati, ki moli bo že v nežno srce svojega otro-čiča vsadila lepe čednosti, bo učila sklepati njegove male ročice k molitvi, ga učila varovati se greha in ljubiti Boga. Mati pa, ki ne moli, nima za vse to nobenega smisla, nima za vzvišeno službo prave vzgoje potrebne požrtvovalnosti. Zato je neizmerna nesreča za družino, posebno pa za otroke, ako nima mati duha molitve, ako mati več ne moli. Molitev slednjič tolaži iii razveseljuje krščansko ženo. Ce v vročem poletnem dnevu solnce silno pripeka, povesijo cvetlice svoje trudne glavice. Ko pa napoči večer in pade dobrodejna rosa na osušeno zemljo, se narava zopet oživi in cevtlice zopet veselo povzdignejo svoje cvetke. A-li ne zadenejo tudi krščansko ženo in mater bridke ure, da se ji godi kot vbogi cvetlici v vročem poletnem dnevu? Ali nema ravno srce žene in matere več kot polovico vsega gorja 11a svetu prenašati? Če pride nad družino velik križ, če nastane sovraštvo, ako ti napravlja bridke skrbi tvoj ljubljeni otrok, ako so očitni dokazi o nezvestobi moževi — kolika bol prevzame tedaj srce žene in matere? Ali se ti ne godi tedaj hujše kot oveli cvetlici, katero nevsmiljeno žgo solnčni žarki v poletni vročini? Kaj te naj tolaži, osrečuje? Glej, to je nebeška rosa, katero ti pošilja tvoja goreča molitev. Glej, ako ti krščanska žena v taki bridki uri bodisi v cerkvi pred tabernakelj bodisi v hiši pred križ poklekneš in potožiš Bogu svojo stisko in ga prosiš pomoči ter združiš svojo molitev z molitvijo na vrtu Getzemani molečega Zveličarja bodi zagotovljena, da boš pre- jela tudi ti moč in tolažbo iz nebes. Spol-nilo se bo tudi nad teboj, kar ti je obljubil Gospod po psalmistu: "Kliči me na pomoč ob stiski, rešil te bom, in ti me boš hvalil.' In če tudi morebiti ne bo Gospod popolnoma ti odvzel križa, bo pa storil, da ti bo v vir sreče za čas in večnost. (Dajle prih.) Stariši varujte nedolžnost svojih otrok. K. o. f. m. A J dragocena reč je lepo se lesketajoči biser. Kdo si ga ne želi. Kdo se ne ponaša ž njim, ako ga ima! Toda če najdeš tak dragocen biser neobrušen, ne bode se ti zdel tako lep in drag. Saj je še ves robat in umazan. Daj ga pa v roke zlatarju, ali onemu, ki se nanj razume, ki pozna njegovo ceno, kako se ga bode /.veselil, če je tudi nczbrtišen- Pozna njegovo ceno, pozno njegovo vrednost in tudi njegovo lepoto, ako se bode enkrat zbrusil. Tak neobrušen, robat biser je otrokovo srce, je otrokova duša. Nekaj krasnega in dragocenega je! Prebivališče sv. Duha je po svetem krstu. O, kako se odsvita v njem posvečujoča milost! (>, kako lepo sije iz nedolžnih očij sveta nedolžnost, ki jo krasi! Vse čednosti so začrtane na tem presrečnem bitju. Toda neizbrušen biser je! Te čednosti, to lepoto treba nazunaj še le razviti, otroka treba vzgojiti. Mati, tudi tvoje nedolžno detice, ki sedi na tvojem naročju tako veselo, tako srečno, ki pri nikomur ne najde tolike radosti, kakor pri tebi, ki tako milo joka in steguje svoje ročiče proti tebi, ako te ni, katerega nihče ne pomiri, kakor samo tvoj mili obraz, katerega ono tako ljubi, da, to detice je tak dragocen biser! O, mati, poglej ga, kako se ti smehlja nasproti iz zibelke, kako žare nedolžna očka, ko te zagleda, kako upira svoj pogled vate, kako se steguje,-da bi prišel čim preje k tebi! Mati, ali se ti ne taja srce radosti in ljubezni, ko gledaš t<> malo stva-rico, to nedolžno tvoje detice, ki te tolikanj ljubi ? Toda, mati neobrušen biser je še to detice. Hog ti ga je izročil, da ga /.brusiš, da se pokažejo na njem vse krasne barve krščanskih čednosti, da bode krasen, zbrušen biser, ki naj razveseljuje svojega Hoga v nebesih, kateri ga je tako lepega vstvaril, ki naj bode v srečo sebi, v ponos tebi, in v radost vsem, ki bodo prišli blji-zu njega. Da, blagor človeku, ki ji' imel skrbno mater, ki ga je dobro vzgojila, ki ga je dobro /.brusila.Kakor dragocen biser je! Izmed vseli krasot tega bisera, pa se najlepše svetlika na otroškem srcu iu na srcu vsakega človeka angcljska nedolžnost, sv. čistost. Dokler ima otrok ta biser, to krasoto na sebi, kako ga imamo radi ! Kako radi upremo svoje oči v njegove oči in skušamo predreti te očki, da bi videli globoko doli v srčeku to čisto lepo nedolžno dušo njegovo. Kako nam je pa ostuden otrok, na katerem opazimo sledove nečistosti, pokvarjenosti! Kako ga vsakdo pomilovalno pogleda! Kako malo kdo ga ima rad! Kako nesrečen je! Krščanska mati, dragocen biser, ange-lja, ti je izročil Hog, ko ti je dal tvoje dete! (Dalje.) MARIJA ME JE OZDRAVILA. Cleveland, O. — Vem, da sem že prepozna s tem mojim dopisom. Vendar vseeno priobčite ob prvi priliki. Saj je list Ave Maria ne samo sedaj ta mesec maj, ampak vsakikrat Marijin list. To je resnična zgodbica iz mojega življenja in mi ne da vest miru, da bi je ne zapisala za Ave Maria. Bila sem deklica stara 13 let, ko sem t e v torek po velikinoči zelo prehladila. Čutila sem se jako slabo. Vendar nisem niko-Mu o tem omenila. Na belo nedeljo sem. sla k sveti maši ob 10. uri v St. Jernej na Dolenskem. Pred sveto mašo sem s svojo sestro in prijateljicami malo postala, ko Sem kakor mrtva omedlela in padla. Bila Sem brez zave: ti več ur. Sprejela sem sveto poslednje olje. Od tedaj sem bila tako čudno bolna, da ni nihče vedel, kaj mi je Nekati •ri so rekli, da imam božjast, drugi ?'°pet kaj drugega. Prišel je zdravnik i/. Novega mesta in se izjavil, da te bolezni ne more ozdraviti. Bila sem pripravljena tla snirt in se nisem bala tako smrti, kakor sem se bolezni — božjasti, če bi imela biti revica do smrti. Posebno se ji- tega žela !J*da tudi moja mamica. Zaobljubila me je na Brezje, k Mariji pomagaj. Kes se mi je Z;ieelo boljšati od tedaj. Toda noge so mi Načele zelo otekati. Prav takrat so se za Ct'li zbirati romarji, da bodo šli na Brezje s Posebnim vlakom. Tako sem šla tudi jaz. ' ežko sem šla zlasti z < )toč dalje. Solze so me zalivale, ko sem lezla za drugimi romarji. Večkrat so se morali vsi vstaviti in čakati 11a me. Vendar zaupanje me je gnalo naprej. O kako zaupno in jokajoče sem pela pesmico: Marija, k tebi vboge reve, mi zapuščeni vpijemo, Objokani otroci Eve . . . Ko smo prišli do vrha, bila sem smrtno utrujena. Mislila sem, da bom omedlela. Toda videla sem belo zidovje doma moje nebeške Matere Marije. Napela sem vse svoje moči in poživila sem svoje zaupanje. Nekaj mi je reklo, "Zaupaj, otrok! Marija ti more pomagati. I11 Marija ti tudi bo pomagala !"In res, kolikor bližje smo bili cerkvi, toliko lažje sem hodila. Ko smo prišli v cerkev, se mi je že zdelo, kakor bi bile padle težke verege z nog in od tedaj — setn zdrava. — "Za njeno bolezen, nimamo zdravil", je rekel Dr. De Frances-clii iz Novega mesta, Marija jih je pa imela in me tudi ozdravila. O, kako sem ji še danes hvaležna, ker sem še vedno zdrava. Moje bolezni in mojega ozdravljenj;! je bilo veliko priča, ki še žive. Zato se pa podpišem z mojim prej šli i 111 in sedanjim imenom. Mogoče bodo prišle te vilice v roke kakemu čitatelju lista Ave Maria, ki je bil priča tega dogodka. Agncs Hrastar, sedaj Leovech. 1141 E. 66. St. 3m V Brooklynu hodi- dni- 17. junija ustanovitev ':"eritieKa društva /. M II. Ziutrai oh 7. ho ^ "Pno sv obhajilo popoldne oh 1 uri pa slo-si-ii cerkven »prejem in potem shod v drušl 1 8°hi. Vse matere sc uljudno vabijo! Slje priglasilo do sedaj -m, mož ic bilo • '»rcjctili pa .>6. Žene. ali sc boste dale možem °sramotiti? Predsednica: Mrs Ko/.alija Bojanec. Tajnica: Mrs. Barbara Cvetic. Blagajnica: Mrs. Ague:; (jorišek. Prihodnji društveni shod bode 2|. junija ob pol treh popoldne. Prosimo imena odbornic društev še iz druži h naselbin. m.:tcrinih pjJ?a.t-'rino društvo v Cerkvi Mat.-re božje v utnburgh, Pu. — Voditelj: Rev. J Mcrtel, Vstanavljajte Materina društva! Brooklynska priloga. USTANOVNI SHOD slovenske cerkvene občine v Brooklyn, N. Y. Precejšne število mož iu mladeničev se je zbralo na binkoštno nedeljo popoludne, dne 2y. maja v malo šolsko dvorano cerkve Žalostne Matere Božje na Morgan Ave in Harrison Place. Bilo bi jih lahko seveda še nekoliko več, vendar za prvi shod je bilo število jako lepo. Shod je otvoril Rev. Kazimir Zakrajšek z molitvijo. Potem je pozdravil navzoče može in fante in v daljšem govoru pojasnjeval pomen današnjega shoda in njega namen. Službe božje se precej lepo število Slovencev udeležuje vsako nedeljo. Ko bi bilo mogoče imeti še rano sv. mašo, bi še več Slovencev prihajalo sem v to cerkev redno vsako nedeljo. Kratka zgodovina slovenske službe božje bi bila ta. Ker je sedanji naš duhovni pastir v času dolgoletnega svojega delovanja v New Yorku vedno bolj uvideval, da mora bili v Brooklynu precejšne število Slovencev, za katere se pa ne ve. Zato ie priredil že za lanski post celotedenjski misijon. Udeležba je bila izvanredno velika. Od tedaj se se pa začeli Brookl.ynski Slovenci sami zanimali za to. da bi dobili lastno službo božjo. Sedanji naš duhovni pastir se je zato lani od povedal slovaški župniji na (ireenpoiutu, da je mogel ustreči Brooklynskim Slovencem. Brooklvnski škof ie prošnji za lastno službo božjo za Brooklynske Slovence rad ustregel in določil nemško cerkev Žalostne Matere Božje na Morgan Ave in Harrison Place v ta namen Ta cerkev se prazni od dne do dne. Tako se ne ve, kaj se bode s lo cerkvijo zgodilo. Slovensko službo božjo smo začeli na božični dan. Od tedaj imamo vsako soboto večer od 7. do M. spoved, vsako nedeljo ob pol 11, slovensko sv. mašo in popoldne ob 4. litauijc. Sv. maše se udeležuje povprečno nekako 200 do 250 ljudi. Nedeljskih dohodkov je povpreč 110 toliko, da se pokrivajo tekoči stroški. Naje mine za cerkev plačamo vsako nedeljo $10.00 in za čiščenje $2.50. Za oskrbovanje cerkvenega slovenskega pe tja se je vstanovilo pevsko društvo "Danica", ki že jako lepo napreduje. Pevovodja je g. Ig. Hude. Ker naša občina še ni popolna župnija, temveč je šele nekak poskus, če se bo dalo kaj narediti in je naš duhovnk tudi misijonar, katerega kličejo za misijone tudi druge slovenske in slovaške naselbine zato smo bili tega pol leta nekaj nedelj tudi brez slovenske pridige. Rojaki ne smejo in ne morejo tega zameriti, ker se pač drugače ne da pomagati iu radi ene ali dve nedelji brez slovenske pridige naselbina še ne bode propadla. Pri tem shodu, ko se je to vprašanje sprožilo, je nas duhovnik obljubil da bode skušal malo iti na misijone, toda pod pogojem, da se bodo Brooklvnski Slovenci pridno udeleževali nedeljskih služb božjih, da se bode videlo, da jih je dovolj, in da se zanimajo za svojo občino. Seveda, ako bi se pokazalo, da ui dovolj zanimali ia, ali dovolj udeležbe, potem ne smejo pričakovati, da se bode kdo za to zanimal, ako se sami ne. Zato je dolžnost vseli Slovencev, da se začno sami zanimati za svojo službo božjo, drug drugega vabijo, da nas bode vedno več. Želeti bi bilo, da bi se tudi vedno bolj selili okrog cerkve, kjer je rent primeroma najcenejši v celi okolici. Pri volitvi so, bili v cerkveni odbor izvoljeni sledeč možje: Trustee ja: Anton Podgornik in Jožef Skra-be. Pomožni odbor: P"r. (i. Tassotti, Jožef Zidar, Karol Lustik, John Kljun, George Bauer in Jos. Ranch. . Letni prispevki morajo biti kakor so v New Yorku: vsaka družina plača letno $10.00 kolekte. Družina, ki ima otroke v kaki katoliški šoli, plača le $5.00, ker mora podpirati tudi katoliško šolo, kamor hodijo otroci. vsak posameznik, ki dela. plača letnih $6.00. Takoj sedaj bode obiskal g. župnik vse slovenske družine, jih popisal in pobiral mesečne doneske. Pozneje se bodo mesečni prispevki pobirali vsako prvo nedeljo v mesecu pred iu po do-poldaujski službi božji. (i. Fr. (i. Tassotti bode pri vhodu v cerkev ali v cerkveni dvorani pobiral te prispevke. 1'iidi se je sklenilo, da se bode vsakemu dalo na prostovoljo, kam želi spadati v New York ali v Brooklyn. Katero cerkev kilo podpira v tisto spada, tja se mora v vseh verskih potrebah /i'' ' ti. Kdor nikamor noče spadati, tudi od nikoder nima pravice pričakovati kake usluge, ako bode kaj potreboval. Zalo je želeti, da se vsak Brooklvnski Slovenec izjavi, kam želi spadati in se tudi vsak pridruži, kateri slovenski župniji hoče. Kdor se pa ne prijavi nikjer, ta tudi nikamor tie snada. Bog blagoslovi našo novo slovensko cerkveno občino Žalostne Matere božje za Brooklyn. N. Y. VSTANOVNIKI slovenske cerkvene občine v Brooklynu: Anton Podgornik, Jožef Skrabe, Frank 0-Tassotti, Martin Curl, Karol Lustik, ložef /->* dar, J0I111 Kljun, George Bauer, Jožef Ravtar. Martin Rauch, Peter Osterman, Anton liutina. ložef Rauch, I. Zidar, Peter Pešci. Matij® Rauch, ložef Fclicijan, Anton Anžlovar, Valci'" lin Oreliek, loliu Anžlovar. ložef Vesel. I ou's Kotup. lakob Slabič, Frank lančigaj. Marti" (iergovič, ložef llndiiik Jožef Verderbar. A"' ton Obranovič, Jožef Mline, Ignac Nakrst, žef Stcrk, Tomaž lakovac. (,V). Prvo slovensko možko društvo Najsvetejše-Ra Imena se je vstanovilo v naši naselbini 10. junija. Zjutraj ob 7. uri so imeli možje skupno sv obhajilo. Popoldne ob 4. so pa prišli iz cerkvene dvorane v sprevodu v cerkev, kjer je imel k- župnik najprej kratek nagovor, v katerem je razložil pomen in namen tega društva za katoliške može vseh narodnosti po celi A-meriki, zlast pa še za nas, Ameriške Slovence. Nato so možje slovesno naredili svojo prisego, s katero so se zavezali spolnovati društvena pravila, zlasti pa z besedo, dejanjem in 2|vljenjem delovati za to, kar prosimo v prvi Prošnji Očenaša: "Posvečeno bodi Tvoje Imel" — Na to je blagoslovil g. župnik društvene trakove in znake in izročil vsakemu svojega. '-epo je bilo, ko je 26 mož prišlo pred oltar in sprejelo le znake iz rok našega duhovnega Pastirja, t ast takim možem, ki se ne sramujejo svoje vere in svojega prepričanja! Marsikak '»ož ima korajžo, ko je za baro. Tisoč h.... Pravi, da se ne boji. Da bi se pa 11a pr. v cerkvi pred par sto obrazi pokazal — 11111 pa srce v hlače pade. Kakor sveti Peter dekle, tako se vstraši samo kake male opazke kakega "pris-niodeta". — Da, ponosni smo Brooklyncanje "a te naše može in bili smo veseli, ko smo "h slišali govoriti svojo prisego zvestobe in jih videli tako možato stopiti pred oltar po društven znak. Po cerkvenem sprejemu je bil takoj društven sliod v društveni sobi pod cerkvijo. Pri volit - vali je bil izvoljen sledeči odbor: Duhovni vo- 'e'j: g. župnik. Predsednik: g. A. Podgornik. ' ajnik: g. Fr. (i. Tassotti. blagajnik: g. J. Skrabe. Maršal: g. Fr. (i. Tassotti. . delegata za centralo: g. I. Kljun, g. 1'. Pese 1. ''riliodna seja društva bode 2. nedeljo mcsc i'1. Jnlija, 1 j. H. julija, popoldne ob 4. uri. Pri J seii se bode uredilo vse potrebno glede e11 ke katoliške letne demonstracije cele Broo-j^Vnske unije, ki bode v Sayville, I- I. N Y„ '"ere se bodo letos prvikrat tudi Slovenci ude •ezili. '-a prihodnji sprejem se je priglasilo tudi e s kandidatov. 1 ravila društva ie izdala v lepi obliki Ave Maria. Slovenski možji iu mladeniči priglasite se k iu prekoristnemu in prepotrebnemu društvu! 1 Pa, lepo društvo, naš ponos in naša čast, s, " v"aj, napreduj in razširi se od tu po vseh sk—kih župnijah! Združi vse dobre sloven-nioze pod zastavo Najsvetejšega Imena in jih da ne bodo samo molili "Posvečeno " 1 tvoje Imel" temveč, da bodo tudi delovali "anien. Cl'*NZUS BROOKLYN SKI H SLOVENCEV. o sedaj sem obiskal sledeče družine: Joh'llSvab? ...........................$100° Vesel .......................... s.oo fc'v...........:................. ,.00 1Ja Cladič ......................... 1.00 Louis Rozman ..........,..........................2.00 Jožef Mline ......................................................2.00 Katarina Sneler ............................................2.00 Martin Piršič ................... Joe Nick ..........................." Airs. A. Weber ................................................5.00 Anton Anžlovar ..............................................5.00 Jožef Kump ........................... Artur Sardač ....................................................1.00 Jožef Moleč, fant ...................... Marjeta Moleč, dekle................... Peter Pešel.............................50 Matja Curl ............................ J. Kump .............................. Mary Colja ......................................................1.00 Andrew Beljan ..............................................10.00 Peter Gladič ..................................................1.00 Frank Mihelič ................................................500 J. Oster man ......................................................15.00 Vincent Zevnik ........................ Rudolf Podkrajšek ........................................5.00 Mrs. Rabič ........................................................3.00 John Majchen ................................................5.00 Jožef Sterk ......................................................1.00 Jožef Cvetkovič........................ Henrik Kotar ......................... Jožef Ozanič ...........................50 Martin ("url .......................... Ana Zelenec ....................................................1.00 Frank Stariha, fant ........................................5.00 Igm ic Nakrst ....................................................^.00 Frank Jančigaj ................................................5.00 Louis Komp ..................................................500 Stcf. Podgornik ..............................................5.00 Mary Fugina ....................................................5.00 Mrs. Mihovič ..................................................5.00 Mrs. Rom ............................. Lorence Kuclar ..............................................5.00 Frank Laknar ......................... Frank Hutar .......................... Frank Lavrič .......................... Frank Thomas ........................ Ako bi bila kak neljuba pomota bodisi v imenu ali v prispevkih, prosim, naj se naznani in dragevolje bom popravili. Cenzus bodem nadaljeval dokler ne obiščem vseli družin, Ako hi kako družino prezrl, prosim, naj se mi naznani in drage volje bom prišel. Pobiranje "cenzusa" je gotovo najtežje delo za duhovnike vendar neobhodno potrebno. Z menoj je hodi g. Jožef Skrabe, kateremu se zahvalim za trud in prijaznost. Rev. Kazimir Zakrajšek O. F. M. Krsti so vsako nedeljo ob pol 4. ure popoldne. pred večerno pobožnostjo. — Očetje naj vedno popoludne. Za botre je dovoljeno je-v nedeljo dopoludne. Za botre je dovoljeno jemali le praktične katoličane, ki so opravili, svojo velikanočno dolžnost. Poroke na i se naznanijo vsaj dve nedelji pred poroko, ker postava zahteva, da sta vsaj dva oklica. Kdor hoče imeti in važnega uzroka samo en oklic, mora plačati škofiji $5.00 kazni, kdor hoče imeti !>rez oklicov $10.00. — Sramotno je za Slovenca ili v tujo cerkev k poroki, ali nesti na krst sedaj, ko imamo svojo službo božjo. Duhovnik je v Brooklynu, v župnišču Morgan Ave in Harrison Pl. vsako soboto večer od 5.—0, 7. ure dalje in vsako nedeljo celi dan do 5. ure popoldne. Kdor želi govoriti ž njimi drugikrat, ga dobi v New Yorku 62 St. Marks PI. ali 67. li. 7. Street. Telefon je Orchard 2173. Zavccl.n in pr.m^ten Slovenec bo hodil v svojo cerkev, bo kupoval pri svojih trgovcih, bo povsodi podpiral svojega brata. Meseca julija tretjo nedeljo t. j. 15. julija bodo odborniki slovenske cerkvene občine priredili izlet ali piknik v Glendale. lirooklvnski rojaki, pokažite se ta dan! Nihče naj doma ne ostane! Skazite svoje zaupanje tem možem, da bodo vodili vašo občino. Meseca julija in augusta ne bo nobeno nedeljo popoldanjske službe božje. Za krste treba že v nedeljo zjutraj urediti čas, da ne bode zmešn jav. Slovenski otroci bodo imeli cele počitnice v.inko soboto in vsak pondc+ek zjutraj ob pol 8 uri sv .mašo in po sveti maši poduk v slovenskem čitanju in pisanju. Naši mišni strežniki so jako vestni in marljivi pod vod Uvom voditelja Louisa Rozman. Ustanovili so si svoj otroški kljub, kateremu se lahko pridružijo vsi slovenski otroci, deklice in dečki. Več o tem klubu ste čitali v Malem Ave Maria. Pevsko društvo "Danica" potrebuje še več pevcev in pevk in naš neumorni pevovodia g. Ig. Iludc ima silno veselje s podučevanjem zi četnikov. Kdor ima veselje, naj se priglasi. — Izgovor, ili ne znaš, ne velja, ker nihče ne zm, kdor se ni učil. Zato pa pridi, pa se boš naučil. JAVNA ZAHVALA. Ko sem hodil po 1'a. in Ohio kot zastopnik "Ave Maria" so mi čč. gg. slovenski duhovniki kakor tudi zlasti naši cenjeni gg. zastopniki šli s toliko liuheznjivostjo 11a roke, da se čutim dolžnega se vsakemu posebej in vsem skupaj prav iskreno in srčno zahvaliti. Bog plačaj sto krati Prosim jih pa vse, naj še nadalje krepko in junaško nastopijo za liste, katere izdaja Ave Maria in za načela, katera skuša razširjati! Bo dimo nevstrašeni! Ne bojmo sc nikogar! Z na vdušenjeni in ljubeznijo do naroda, vzlasli pa z odločnostjo v naših načelih bomo vse do segli. Z Bogom in Marijo za narod. Martin Godina, potov, zastopnik Ave Maria. Zalivala! — Za veliko milost sem si' zaupno obrnil k Mariji in sem bil 111 • t i uslišan. Prav i/ srca sc zahvaljujem svoji dobri nebeški Materi za uslišauje. J I. Cleveland O. Zahvala:— V svoji bolezni sem sc obrnila z;i upno k Mariji za pomoč in zdravje in sem obljubila, ako ozdravim, da sc bom javno zaliva lila v Ave Maria. Ozdravela sem in z veseljem s teni spolnujcm svojo obljubo. Frances Starman. Ali, Ark. (Adv.) -o--- DOSMRTNI UDJE. 19. Rev. I'". Vcrhnnc 31x11 forward Ave. Pittsburgh, Pa. jo. Mrs. Marija Klemenčič, 327 Union St., La Salle, 111. ji. Uršula Crnkovič, New Yor. j j. Jakob Turšič j63j W. jjikI St., Chicago, 111. J3. John Golobic, 6 Martha St., West Etna, Pa. 24. Jožef Muhič, 506 Summit St., Joliet, 111. DAROVI ZA MAJEVO IZDAJO. Cleveland! O.: Mrs. Frances Mervan 25c., Mrs Agnes l.covich .soc., Mr. Frank PfIan 50c., Mr. John llostar 50c., Mr. John Srebernjak soc., Mrs Agnes Schmuck $1.00, Mr. John Lev-stek 50c. Brooklyn, N Y.: Mrs. Agnes Piškur nabr.il:> $2.25. Darovali: Miss Agnes Bclan $1.00, Mr. I. Skrabc2.sc., Miss Agnes Piškur 2sc., Miss Mary Keikovič jsc., Miss Anna Cugel j.sc., Mrs. Mary Rauch .'.sc., .Helena Klajšuik 25c. New York, City: Mrs. Mary Habjan 25c.. Mary Vaupotič $2.So. La Salle, 111.: Mr. Frank Kobal $1.00, Mr. Adolf Sehal $1.50. Jolict, III.: Mrs. Ana Struna 25c. Waulccgan, 111.: Mr. Andrew Košir 50c. Chicago, III : Mr. John Werbcssan 50c. Indianapolis, Ind.: Kancian Kronovšek 2.SC. Leadville, Colo.: Rev. J. Judnič $1.75. Alix, Ark.: Mrs, Katarina Pristopec S«c. Wakefield, Mich Mrs. Ursula Osliolt 4<>c' Farrel, Pa. Mrs Anna Lumpcrt 25c. Johnstown, Pa. Anna Ljukač 25c. Pittsburgh, Pa.: Mr. Matija Majnik 25c. Mrs-Mary Tomec .toe. Rock Springs, Wyo.: Miss Apolonia Mrak $1.00. Milwaukee, Wis. Mrs, Antonia Iludalec $it>0.