Državni zbor. Dnnaj, 3. februarja 1903. Nova Tojna postava. Vojni odsek se poavetuje že celi teden o načrtu nove vojne postave, katero je, kakor znano, vlada predložila državnemu zboru. V tem trenutku, ko to pišemo, se Se ne ve, ali bo večina vojnega odseka za spreiem te postave. Deželni brambovski minister sicer obeta primerne olajšave v zadevi vojaških bremen, toda poslanci mu ranogo ne verjamejo. Ker }e pa novačeaje že blizu in se mudi, da bi se postava sprejela, bi bilo mogoče, da bo vlada državni zbor za nekaj časa odgodila, da zamore potem s pomočjo znanega § 14 sama uveljaviti nov vojaški zakon. Sprememba opravilnega reda. Cela dva dni in sicer 4. in 6. febr. se je poslanska zbornica pečala s prvim čitanjem predloga krščanakih socialcev in nemSke katoliške stranke, da ae spremeni opravilni red poslanske zbornice. Vse stranke in strančice državne zbornice so pri tej priložnosti po svojih zastopnikib izjavile svoje mnenje o tem predlogu. Nekatere stranke so naravnoat rekle, da ne marajo za nobeno spremembo. >Slov. zveza« je po svojem načelniku dr. Šusteršiču izjavila, da 8e naj vpelje v zbornici poslovni red, vsled katerega bo rea mogoče delati vprid ljudstva, nikakor pa jie morejo zaatopniki »Slov. zveze« glaaovati za tak opravilni red, po katerem bi zamogle večje stranke še nadalje uganjati obstrukcijo, medtem ko bi se manjšim strankam zamašila usta. V imenu Čehov sta govorila dr. Kramar in dr. Stransky, katera sta se posebno upirala zabtevi nemških strank, da bi Slovani ne smeli v zbornici govoriti v svojem jeziku. Dr. Stransky je v tem svojem govoru zahteval od nemških strank, naj privolijo v pravico vsem drugim narodom, pa bo mir v zbornici. Njegovim besedam so pritrjevali in ploskali celo katoliški Nemci. Izmed krščanskih aocialcev je prav zmerno govonl dr. Pattai in priznal pravico aiovanskih poslancev, da smejo govoriti tudi v svojem jeziku. Vsled tega ga je pa v imenu pruskih Nemcev strastno napadel poslanec Iro, rekoč, da je izdajalec nemškega naroda. Sklenilo ae je slednjič, da se v torek, 10. februarja, izvoli odsek 48 udov, kateri ima prej ko mogoče zbornici podati nov poslovni red. Sprememba državnih zadolžnic. Naša država je dolžna nekaj nad tri miljarde kron (1 nailjarda je 1000 milijonov), v takih zadolžnicah, od katenh plačuje po 42/10°/0 ali od 100 K 4.20 K na leto obresti. Zdajšnjemu finančnemu ministru pa se dozdeva, da so te obresti previsoke. Predložil je torej zbornici načrt postave, da se te državne zadolžnice apremenijo v pove, po katerih se bo plačevalo samo po 4% obresli. Pri zadolžnici 100 K bo tedaj država profitirala 20 v. Vsega skupaj bo vlada pri plačevanju teh obrestih imela mnogo milijonov dobička, ker se bodo obresti znižale. Zgubo bodo trpeli Iastniki dozdajšnih 4 2/,0 % zadolžnic n. pr. dežele, občine, župmje, cerkve, razne ustanove in drugi, ki jih imajo v svoji posesti. Nekateri poslanci predlagajo. naj se obrestna mera še bolj zniža na primer na 3s/io°/o a'i ce^° 3Va% Brez dvoma se bo v kratkem zdajSna obreatna mera s 4 2/10 % znižala na 4%. Vojska? Grozovitosti, katere počenjajo Turki v Makedoniji, so strahovite. Rusija in Avatrija so se zjedinile v tem, ker ao zahtevale, da se mora konec atoriti tem groznim moritvam kristijanov. Turčija pa noče o tem nič slišati. Veliko vefi se naznanja iz Garigrada, da mora 240 tisoč turških vojakov odriniti v Makedonijo. Mogoče bi torej že bilo, da Avstrija in Rusija ne boata mirno gledali, kako Turki neusmiljeno koljejo kriatijane. Mladočehi. Mladočehi so sklenili, da za zdaj opustijo obstrukeijo, dokler se ne reSi nova vojna postava, nov opravilni red za zbornico in sprememba državnih zadolžnic. Tudi med seboj so se zopet pogodili in postavili poprejšnjega svojega načelnika dr. Pacaka na njegovo prejšnje mesto. Sprememba čržavnih 4'2°/o obveznic. V torek, dne 10. februarja se je vrSilo prvo čilanje vladnega predloga zastran te spretnembe. Oglasile so se k besedi razne atranke, izmed Slovencev dr. P1 o j. Odločno je pobijal ta predlog Dalmatinec Bianchini rekoč, da bodo pri tem silno škodo trpeli tamošnji dobrodelni zavodi, cerkve in občine. Djal je, da vae postave, katere se na Dunaju kujejo za Dalmacijo, so v škodo njihovi deželi. Treba, da se Hrvati postavijo na lastne noge. Osobito bi moral se upirati nakani, 6e se obresti od teh državnih zadolžnic znižajo pod 4%. Finančni minister je še zagovarjal vladni načrt, ki se je izročil proračunskemu odseku.