д Posamezna žttvili.u Кл1 0,15 Uprava Klagenfurt, Postfach 115 / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo na dom KM 1,— (vključno RM 0,20 za donaSalce) / Odjavo naročbe tega lista za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0.06 za milimeter stolpec Stev. 35. Krainburg, 17. decembra 1941 1. leto Vojna držav trojnega pakta z Anglijo in USA Madjarska, Romunska, Slovaška, Bolgarska in Hrvaška v novi evropski ironli-Skupna borba proli plutokracijam zapatla Berlin, 16. decembra. Ko sta FUhrer in Duce iz mesece in mesece trajajočih izzivanj vojnega zločinca Roosevelta izdajala posledice in velela, da naj govori orožje proti njemu in njegovim podlim napadalnim dejanjem, ki se roga j o vsakemu mednarodnemu pravu ter se nahajata bok ob boku z Japonsko v vojni proti Angliji in Zedinjenim državam, so napovedali vojno Angliji in Zedinjenim državam tudi narodi, ki so se pridružili pogodbi treh sil. Verni duhu in določilom pogodbe treh sil so se Ogrska, Romunija, Bolgarija, Hrvaška in Slovaška odločile k odločilnemu sklepu, o katerem so že izvestile diplomatske zastopnike Zedinjenih držav. Brez oklevanja so s tem tudi te sile trojnega pakta v zgodovinski uri držala besedo. S svojim vstopom v borbo, ki pome-nja obračunavanje med dvema svetoma, so države trojnega pakta izpričale, da v tej uri ne gre več za eno deželo ali za en narod, ampak za bodočnost Evrope, njenih narodov in njene kulture in hkrati za zahtevo pv vodstvu starega sveta napram novemu svetu. Na strani Nemčije, Italije in Japonske se borijo sedaj ti narodi za boljšo bodočnost in za pravičen političen in socialni red. O vojnih napovedih držav trojnega pakta so došla sledeča poročila: Uradna bolgarska poročevalna agen-tura je sporočila: Ko sta Nemčija in Italija izjavili, da se zaradi sovražnih dejanj Zedinjenih držav severne Amerike, ki so bila Izvršena tekom zadnjih mesecev, nahajata v vojnem stanju z Ameriko, je bolgarska vlada izvajajoč obveznosti, ki se podajo iz člena 3. pogodbe treh sil, sklenila, da tudi ona prekine diplomatske odnose z Zedinjenimi državami severne Amerike, in Pela bojna ladja v Nov udarec za USA - 350.000 Tokio, 16. decembra. Kakor javja mornariški oddelek cesarskega glavnega stana, je potrejno, da je bila v bitki pri Havaju potopljena še nadaljnja severnoameriška bojna ladja »Arizona« (32.600 ton), in sicer poleg obeh že prej javljenih bojnih ladij. Potrjeno je tudi, da je bil v bitki na višini Malaje poleg bojnih ladij »Prince of Wales« in »Repulse« potopljen še nek veliki britaiteki rušilec. Vojskin oddelek cesarskega glavnega stana je objavil, da 80 japonske bojne sile 12. decembra zasedle britansko zakupno ozemlje Kaulun na zunanjem rtu polotoka Kaulun nasproti Hongkonga in s tem glavno obrambno postojanko britanske utrdbe. Tudi javljajo, da se Japonci pripravljajo za velik napad na Hongkong. Vojskin oddelek javlja tudi nadalje ,da so bile v bojih okrog Manile med tem v glavnem uničene angleške zračne sile na daljnjem vzhodu. Bojna ladja »Arizona« je bila splovljena leta 1915, vendar pozneje znatno modernizirana. Ob izpodrivu 32.600 ton vode je razvijala hitrost 21 vozlov. Oborožena je bila z dvanajst 35,6 сш topovi, dvanajst 12,7 cm topovi, osem 12,7 cm obrambnimi topovi, štirimi 4,7 cm in osem 4 cm obrambnimi topovi. Posadke je imela 1365 mož. Sovražnikove izgube na vojnih ladjah znašajo od začetka operacij že najmanj ^0.000 ton, kakor to ugotavlja »Tokio Niči Niču na podlagi kratkega pregleda. USA mornarica je izgubila šest ladij ,in sicer tri velike bojne ladje, eno matično ladjo za letala, eno podmornico in eno malo ^oj-no ladjo, med tem ko so bile najtežje poškodovane tri veliki bojne ladje, štiri kri-žarke, en rušilec ,ena podmornica in ena mala vojna ladja; to da skupaj okroglo 270.000 ton. Britanci so izgubili dve veliki bojni ladji, enega nišilca in eno тпЛо ladjo pied tem ko je bilo več manjših edinic proglasiti, da se tudi sama nahaja v vojnem stanju s to državo in njeno zaveznico Veliko Britanijo. Na seji poslanske zbornice sta predsed-nih in zunanji minister zavzela svoja stališča k temu vprašanju in poslanci so soglasno ter z vzklikom odobrili sklep bolgarske vlade. V Zagrebu je bil hrvaški ministrski svet sklican k izvanredni seji; v poteku te seje je bila odobrena izjava P o g 1 a v n i-k a. Ta izjava pravi, da ylada neodvisne Hrvaške, verna besedilu in duhu trojnega pakta priznava potrebo popolne solidarnosti in najožje povezanosti evropskih držav v boju proti anglosaksonski plutokraciji, da stopa na stran velesil trojnega pakta in izjavlja, da se neodvisna hrvaška država nahaja v vojni z Veliko Britanijo in z Zedinjenimi državami severne Amerike. Slovaški tiskovni urad objavlja sledečo izjavo; Na podlagi člena 3. pogodbe treh sil z dne 27. septembra 1940, kateremu je pristopila Slovaška dne 24. novembra 1940, izjavlja Paciiikn poloiiljena ton uničenih ali poškodovanih težko poškodovaih; to znaša skupaj okroglo 80.000 ton. * Japonski glavni stan javlja, da so izkrcane japonske čete na južni Malaji zlomile sovražnikov odpor in prodrle globoko v sovražnikove postojanke. Pri tem je bila uničena neka britanska divizija oklopnic in je bilo uplenjenih 20 tankov, 16 obrambnih topov zoper oklopnice in 60 z oklopom opremljenih avtomobilov. Naknadno do-znavajo, da so japonske čete že 10. decem-bar opoldne s svojimi oddelki za naskok v jurišu zavzele 300 metrov nad morsko gladino ležeči grič Kanshan ,ki so ga Angleži označevali za nezavzetnega. Y : ". i Na severno af r Izmenjavajo se motorji in krila — vse to so gladko opraviti tudi na afriških letališčih. slovaška vlada, da se zaradi odločbe predsednika republike nahaja slovaška republika v vojnem stnju z Zedinjenimi državami severne Amerike in Veliko Britanijo. Iz Bukarešte Je bilo uradno sporočeno : V nasledku vojnega stanja, ki je nastopilo med Zedinjenimi državami severne Amerike na eni. straui in nemško državo, Italijo in Japonsko na drugi strani, je kraljevska romunska vlada opravniku Zedinjenih držav v Bukarešti s sledečo noto priobčila, da se Romunija nahaja v vojnem stanJu z Zedinjenimi državami severne Amerike; Kraljevski romunski vladi je čast sporočiti vladi ameriških Zedinjenih držav, da se v skladu z določili pogodbe treh sil in izvršujoč v tej pogodbi predvidene solidarne obveznosti zaradi vojnega stanja ki je nastopilo med Zedinjenimi državami na eni strani ter Nemčijo, Italijo in Japonsko na drugi strani, tudi Romunija nahaja v vojnem stanju. Ogrski poročevalni urad MTJ poroča: Ministrski predsednik in zunanji minister pl. B a r d o s s y Je poslaniku Zedinjenih držav izročil sledečo noto; Kraljevska ogrska vlada smatra na podlagi 27. septembra 1940 sklenjenega pakta treh sil, da vojno stanje, ki Je bilo ugotovljeno med Zedinjenimi državami, in Japonsko, Nemčijo in Italijo, pošto ji tudi napram Ogerski. Reichslnnenmlnisler dr.Friik \ Klagenlnrtn Slovesni spre]em v prestolnici Klagenfurt, 15. decembra. Reichsminister dr. Wilhehn F r i c k, eden najstarejših in najzvestejših Fiihrer-jevih borcev, je v poznih urah ponedeljkovega popoldneva dospel v prestolnico, da uvede dr. R a i n e r j a, novega Gauleiterja za KSmten, v njegovo službo Reichastatt-halterja. Kako zelo se prebivalstvo v Klagenfurtu čuti povezanega s tem fanatičnim borcem za Adolfa Hitlerja in njegov po-kret, s tem možem, ki ga je spoznalo že v času, ko je NSDAP Se vodila trdi in neizprosni boj za edinstvo nemškega naroda in za zatiranje vsakega tujega nenemškega vpliva v državnem življenju, se je videlo najbolj iz tega, s kakšnim veseljem je okrasilo mesto in razobesilo zastave, predvsem pa iz tega, s kakšno navdušeno radostjo je na tisoče broječa množioa ljudi pozdravila Reichsministra pri njegovem dospetku v Klagenfurt. Reichsministra dr. Fricka, v kojega spremstvu so se nahajali Staatssekretar Pfundner, Ministerialdirektor pl. Oberverwaltungsgerichtsrat baron Wolff in major der Gendarmerie Ratke, je na kolodvoru Klagenfurtu v imenu prebivalstva v Gau Kam ten pozdravil Gauleiter dr, Rainer, ki gg. je pričakal tam na čelu številnih častnih gostov, med katerimi je bil nadomestujoči Gauleiter Kutschera, vladni predsednik pl. Pawlovirski in nadžupan pl. Franz. Ko je nato Reichsminister dr. Frick stopil na prostor pred kolodvorom, 80 mu zadoneli nasproti tisočeri radostni vzkliki. Vedno znova so se ponavljali iz množice klici Heil in ga je veselo pozdravljalo sto in sto dvignjenih rok. Medtem, ko je igral godbe ni vod orožja PržLsentier-marsch, je obhodil Reichsminister fronto postrojene častne stotnije varnostne policije in nato skupno z Gauleiterjem dr. Rainerjem vstopil v voz ter se podal skozi BahnhofstraBe v hotel Moeer, kjer bo stanoval za časa svojega bivanja v Klagenfurtu. Zvečer se je podal Reichsminister dr. Frick v KdF-dvorano k veliki manifestaciji, katoice središče je bil njegov goyo& i k s n s k i i T o nt i ^deh, ki jih je vzlic vsem težkočam treba (PK.-Aufnahme: Billhardt, PBZ.) Boj dveh s veto Y Dr. O. S. Krainburg, 16. december. Tačasni predsednik Zedinjenih držav severne Amerike, Franklin Delano Roosevelt, je po štiriletnem sistematičnem šču-vanju dosegel, da se bojujeta danes dva sveta: na eni strani svet mladih narodov krepkega zdravega života, ki ga predstavljajo sile trojnega pakta, na drugi strani svet trohnobe, nazadnjaških sil, ki hočejo s cokljo zavreti zgodovinski razvoj, ki jih bo čas ravno tako pohodil, kakor one, ki se postavljajo na pot stalnemu pritisku zgodovine do razmaha. Da je to vojno postaviti na konto Roosevelta, je celemu svetu , nedvomno in nepobitno dokazal FUhrer v svojem zadnjem velikem govoru pred državnim zborom, v katerem je pojasnil vlogo tega brezobraznega vojnega zločinca v letu 1939 in hkrati našteval vojna dejanja, ki bijejo v obraz vsakemu mednarodnemu pravu in ki jih je Roosevelt že več mesecev učinjal proti Nemčiji v korist Anglije. Najbolj nesramno in podlo je pa pri tem, da je Roosevelt osredotočil na vojno vsa svoja prizadevanja samo zbog tega, ker ni bil kos problemom, ki so mu jih predložili v njegovi lastni državi, ravno tako ne raznoterim vprašanjem gospodarske in socialne narave, in ker je s svojo notranjo politiko zašel v zagato, iz katere se ni mogel več izkopati. Le da mu tega ne bi bilo treba priznati, se je na bolestnem pohlepu po gospostvu bolujoči Roosevelt podal na področje zunanje politike. Roose-veltovemu brodolomu v notranjosti se ni čuditi, ako se preišče razvoj raz velikih vidikov. Kajti obdan od Židov in židovskih potomcev se gospod v Beli hiši ni mogel odtegnti načelom, ki so se tam razširili v politiki od Anglije sem in ki jih je francoska revolucija od 1789. leta poveličevala kot posvečene principe človeštva. Da pa so ta načela napačna, o tem smo si mi v Nemčiji že dolgo na jasnem, z nami pa tudi Italijani in Japonci, kajti ta načela obravnavajo individuum kot posameznika, ne pa kot člana skupnosti. Iz tega pa izvirajo nepremostljiva socialna nasprotstva tako v Angliji kakor v Ameriki, ki so hkrati izvor za notranjo neuravnanost in nered v teh državah; vsak se namreč pri njih peča po svojih lastnih metodah s svojimi posli, ker se niti najmanj ne čuti obvezanega napram skupnosti naroda, ampak povezanega le z lastno mošnjo. S tema državama se je morala nujno združiti Stalinova bolševiška Rusija, ki je na odločilnih mestih ravno tako popolnoma požidena kakor sta Anglija in Amerika, to se pravi, da vladajo v njej po temelju ista načela kakor pri zapadnih plutokra- stran 2. — Stsv 35. KARAWANKEN BOTE Sreda, 17. decembra 1911, cijah, le da ao v Rusiji domnevno zamenjali predhodna znamenja. Ta blok držav, ki se drži. še starih zablod, si je stavil nalogo, da uniči prej, nego bi prišle do razmaha, one sile, ki stremijo po novem redu v Evropi in ki hočejo svojim narodom za-sigurati prostost in golo pravico do življenja ter neobhodno potrebni življenjski prostor. Ta sklep je vodil način Roosevel-tovega delovanja v zadnjih štirih letih, in on je zopet vplival na vse one, ki so stopili v vojno proti Nemčiji. Rooseveltova krivda na sedanji vojni dveh svetov je že samo s tem nedvomno dognana. Pazljivemu čita-telju v zadnjih mcsecih ni ušlo, kako je Roosevelt s posameznimi čini hujskal amerikanski narod vedno bolj in bolj k vojni, dokler ni končno dal povelja, naj streljajo na nemške in italijanske ladje in a tem brez vsakega diplomatičnega koraka javno vstopil v vojno proti silam osi. FUh-rer je v svojem zadnjem govoru obrazložil Rocseveltu pqsamične zločine in pojasnil svetu njih pomen ter jih uvrstil v veliko zgodovinsko zvezo. Roosevelt je dosegel svoj cilj. Sedaj ima svojo vojno. Toda dobil je ne bo. Ne more je dobiti, ker so države trojnega pakta izvrševalci nujnega zgodovinskega razmaha, ki ga ni moči več zadržati. Z druge strani so tudi one faktor moči, ki se mu ne more ničesar staviti nasproti, kar bi mu bilo glede moči enakovredno ali bi ga celo prekašalo. Prvi učinki te grupacije sil so Rooseveltu in Churchillu že postali vidni. Pet njihovih največjih ladij, pet bojnih. ladij leži že na dnu pacifiškega oceana, skupno s celo vrsto nadaljnjih edi-nic, in znatno število drugih vojnih ladij je pa tako težko poškodovano, da so za dalje časa onesposobljene za boj. To je pa šele začetek. ln!{njn{i ndarci nemSkeqa zračnega brodovja Proti pripravljenim oidopnlGam in dovoznim l(olonam sovjetov iz Filhrerjevega glavnega stana, 16. decembra. VrhoVno poveljstvo oborožene sile je dne 15. decembra naznanilo: Na vzhodu so bili na več mestih fronte odhiti sovražnikovi napadi ob močnih izgubah nasprotnika. Zračno brodovje je z uspehom napadalo zbirališča sovražnika v loku Doneča in železniške cilje med Donom in Donecom. Močne sile bojnih letal in strmoglavcev so pod zaščito lovcev izvršile uničujoče udarce proti v pripravljenosti stoječim oklopnicum in dovoznim kolonam sovjetov v srednjem odseku fronte. Sovražnik je utrpel tukaj posebno občutne izgube glede težkega orožja in premikajočega se materiala. Tudi v odseku Volhova in murmanski železnici so bili uspešni napadi zračnega brodovja. Stražna vozila vojne mornarice so v Egejskem morju z vodnimi bombami poškodovale neko britansko podmornico, ki se jo mora šteti med izgubljene. V severni Afriki so bili odbiti ponovni britanski napadi. Nemške in italijanske skupine strmoglavcev so dosegle bombne zadetke težkega kalibra v sovražnikovih kolonah in topniških postojankah jugozapadno od Tobruka. Na nekem letalskem oporišču so nemška bojna letala zažgala skladišče obratne snovi. Mornariško topništvo je na atlanski obali sestrelilo dve britanski bojni letali. Obstrellevanle Sebastopola In Leningrada Iz Filhrcrj'evega glavnega stana, 16. decembra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 14. decembra naznanilo: Na vzhodu je topništvo nemške vojske z dobrim uspehom napadlo sovražne ladje ob luki Sebastopola in za vojno važne cilje " Leningradu. V ostalem pa so se bojna dejanja omejevala na obrambo krajevnih sovražnikovih napadov. Pri napadih na premikajoče se prevoze, kraje, kjer so na« stanjene čete, kolone in taborišča v barakah je zračno brodovje na vzhodni fronti prizadjalo sovražniku močne izgube tako na ljudeh, kakor na vojnem materialu. V pomorju okrog Anglije je bil nek sovraži rušilcc pri vhodu v bristolski kanal po iMvmbnih zadetkih tako težko poškodovan, da se lahko računa s tem, da je izgubljen. V noči na 14. decembra je zračno brodovje na britanski vzhodni obali z uspehom metalo bombe na vojaške cilje. Sovražnik je izgubil sedem letal, ko je poskušal prileteti na kanalsko obalo. V severni Afriki so nemško-itali-janske čete v prostoru /грзгЛпо od Tobruka odbile napade zJružroih britanskih sil in Nemška nota Zedinjenim državam Dokument svetovno zgodovinskega pomena Najvišje nemško odllkovanfe za Oshimo Berlin, 16. decembra. F U h r e r je v prisotnosti državnega ministra za zunanje posle pl. Ribbentropa povodom podpisa pogodbe, 3 katerim so se združile sile osi z Japonsko v skupno borbo do končne zmage, sprejel cesarskega japonskega poslanika v Berlinu, generala Oshima, v posebni avdijenci. Fiihrer je izročil poslaniku Oshimi v priznanje njegovih izrednih zaslug za uresničenje pogodbe treh sil najviSje' odlikovanje, ki ga podeljuje Nemčija, namreč veliki križ reda nemškega orla v zlatu. FUhrer ]e sprejel Musserta Berlin, 16. decembra. Vodja nacionalno-socialističnega pokreta na Nizozemskem, dipl. inž. A. Mussert, se je bil udeležil zadnje seje državnega zbora. Dne 12. decembra je Fiihrer v navzočnosti državnega ministra in šefa državne pisarne, dr. L a m-m e r s a, in vodje strankine pisarne, Reichs-leiterJa Bormanna, sprejel gospoda Musserta skupno z državnim komisarjem za zasedena nizozemska ozemlja, Reichsmini-stroni dr. Seyss-Inquartom. Berlin, 16. decembra. Driavni minister za zunanje posle pl. Ribbentrop je dne 11. decembra izročil opravniku Zedinjemih držav sledečo noto: Gospod opravTtik! Ko je vlada /edinjenih držav severne Amerike počenši od izbruha evropske vojne, ki jo je nakopala angleška vojna napoved Nemčiji z dne 3. septembra 1939, v vedno stopnjujoči se meri čim najbolj fla-grantno kršila vsa načela nevtralnosti in zaporedoma zakrivila najtežja izzivanja napram Nemčiji, j« kontno praetotkila k očitnim vojaškim napadalnim dejanjem. Dne 11. septembra 1941, leta je gospod predsednik ameriških Zedin jenih držav javno izrekel, da je dal ukaz ameriškemu mornariškemu in zračnemu brodovju, da mora brez nadaljnjega streljati na vsako nemško vozilo. V svojem govoru z dne 27. oktobra tega leta je znova izrecno potrdil, da je ta ukaz v veljavi. Vsled tega ukaza so od začetka septembra tega leta amerikanska vlada vozila sistematično napadala nemške pomorske sile. Tako so amerikanski rušile!, na pr. »Greer«, »Кеагпу« in »Reuben James«, po načrtih pričeli streljati na nemške podmornice. Nadalje so pomorske vojne sile ameriških Zedinjenih ukaza njihove vlade na odprtem morju protivno mednarodnemu pravu postopale z nemškimi trgovskimi ladjami kot sovražnimi ladjami in jih uplenile. Državna vlada zato ugotavlja: Akoravno se je Nemčija na svoji strani napram Zedinjenim državam Amerike ves čas sedanje vojne strogo držala predpisov mednarodnega prava, je vlada Zedinjenih ameriških držav od začetnih kršitev nevtralnosti končno prešla k odkritim vojnim dejanjem napram Nemčiji. S tem je praktično iietvurJla vo^no stanje. Državna vlada zato prekine diplomatske zveze z ameriškimi Zedinjenimi državami in izjavlja, da se ob teh po predsedniku Rooseveltu povzročenih okolnostih od danes naprej smatra v vojnem stanju. Izjava grofa Člana R i m, 16. decembra. Minister za zunanje posle, grof Ciano, je dne 11. decembra ob 14,30 v palači Chigi sprejel ©pravnika Zedinjenih ameriških flržav in mu oddal sledeče izjave: »Njegovo Veličanstvo kralj in cesar izjavlja, da smatra Italija od danes naprej, kakor da je v vojnem stanju z Zedinjenimi državami Amerike.« uničile več baterij ter enajst oklopnic. Nemški in italijanski strmoglavci so pri-zadjali težke izgube sovražnikovim motoriziranim kolonam. Lovska letala sil osi so v bojih v zraku brez lastnih izgub sestrelila 15 sovražnikovih letal. Nadalje so nemška bojna letala z dobrim uspehom bombardirala oskrbovalna taborišča, kolone sovražnikovih oklopnic in avtomobilov V prostoru pri Tobruku. Bolševiško zračno brodovje je v času od 6. do 12. decembra izgubilo skupaj 125 letal. Od teh je bilo sestreljenih 88 v bojih T zraku, 32 pa po obrambnem topništvu, ostanek je bil razdejan na tleh. V istem času smo na vzhodni fronti izgubili 7 lastnih letaL Odbiti sovražnikovi krajevni napadi Iz Fiihrerjevega 'glavnega stana, 16. decembra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 13. decembra naznanilo: Na vzhodni fronti so bili odbiti krajevni napadi sovražnika. Zračno brodovje je z dobrim uspehom napadlo v pripravljenosti stoječe čete kakor tudi železniške cilje v loku Doneča na spodnjem Donu in na severni fronti. Bombardiralo je tudi sovjetska letalska oporišča jugovzhodno od Ladoga jezera in je v pretečenl noči napadlo vojaške cilje v Moskvi. V noči na 13. decembra so sile bojnih letal odvrgle bombe na pristanišča na vzhodni in jugozapadni obali Anglije. Težišče v severni Afriki še trajajočih bojev se je premaknilo v pokrajino zapadno od Tobruka, ne da bi nasprotniku uspelo doseči odločilne uspehe. Bardia in Solium se z največjo trdovratnostjo upirata naraščajočemu nasprotnikovemu pritisku. Zaščitena po nizko ležečih oblakih so posamična sovražnikova letala na nekaterih krajih nizozemsko — nemškega obmejnega ozemlja odvrgla bombe, ki so povzročile malenkostne žrtve med civilnim prebivalstvom. Pri teh poletih in v brezuspešnih nočnih napadih na zasedena ozemlja na zapadu je nemško zračno brodovje izgubilo dva bombnika. Roosevelt je okradel Francoze ^ StocUholm. le. decemtyrii. odredil, da se že zaplenjenih ali po policiji zasedenih 12 francoskih ladij, ki ležijo v lukah USA, postavi v aktivno službo Zedinjenih držav. Med njimi se nahaja tudi >Normandie«, ponos Francije, kakor tudi »Shehezerade«, največji tanker sveta. Posadkam vseh francoskih ladij je bilo dano povelje, naj zapustijo ladje. >Normandie« bo po angleških poročilih dodeljena USA mornarici kot nosilec letal. Rooseveltovim izzivanjem napram Franciji je tako sledil njegov proataški in podli rop. Taka je torej v resnica Rooseveltova obljuba pomoči! Veriug unil D ruck: NS-Uauverlau und Uruckeiel Karnten. GmbH., Klagwfurt. - Verlagslelter: Dr Rmll Hoitjan. — Hauptschrlftlelter: Dr Otto Schedl. Zurzelt 1st AnzelRenllate Nr 1 gUItlg E. T. A. HoHmann ћајбШ ршел SUaia rOVESX 11 Mojster Straža je brez kakšnega sklepa dobil prepričanje, da neskončna sila nikakor ne more dopustiti, da bi on učakal tako grozovito nesrečo, da bi se njegov najljubši otrok vdal advokatu, torej samemu satanu. »Nekaj se bo zgodilo,« je govoril sam s seboj, »nekaj se mora zgoditi, da se ukine to nesrečno razmerje, ali pa da se Andrej iztrga krempljem pekla; bilo bi sničavo, da morda celo zlobno ter bi lf,hko učinilo ravno nasprotno, ako bi kdo poskušal z nemočno roko poeeči v veliko zagonsko kolo usode.« Skoraj ne bi verjeli, kako borne, da večkrat abotne razloge si poišče človek, da bi z njimi odvrnil bližajočo se nesrečo. Bili eo trenutki, v katerih ee Je Straža zanašal na to", da bi v vseh teh zadevščlnah, kakršne 80 bile sedaj, mogel povzročiti Izpremembo povratek divjega Boštjana, ki si ga Je predstavljal kot cvetočega, čilega, moški dobi se približajočega mladeniča. Prišla mu je na um prostaška, dasi večkrat le preveč res, nična misel, da bi Izrazita moškost ienskl toliko imponirala, da bi Ji končno ne mogla odoletl. Ko Je sonce bilo v zatonu, je monsieur Tomaž Jeternik povabil obitelj k mali za-kuflkl na svojem sosednjem vrtu. Ta vrt blagega pleskarja In pozla8evalca je bU najbolj emešen Jn iuden kontrast Stražine nove lastnine. Bil je skoraj tako majhen, da se je o njem lahko hvalilo le lepi vrh, ki je bil naložen po nizozemskem načinu, drevesa in živi plot so bili najskrb-neje, pedantično ostriženi. Zelo lično so se podajala sinja, rožasta, kakor jajce rumena in slično- barvana debla tankih sadnih dreves, stoječih v cvetličnih gredah. Jeternik jih je bil lakiral in torej naravo olepšal. Med drevesi je bilo videti tudi jabolka he-speridk. Toda iznenadenj še ni bil konec. Jeternik je naprosil dekleta, naj si naberete šopke, toda ko ste si utrgali cvetlice, ste strmeč opazili, da so stebla in listi pozlačeni. Prav čudno Je bilo tudi to, da so bili vsi listi, ki jih je Metka dobila v roke, izobličenl v srca. Zakuska, s katero Je Jeternik pogostil svoje povabljence. Je bila sestavljena iz najbolj izbranih pogač, najfinejših slaščic in starega renskega vina ter krasnega muška-telca. Metka Je bila zaradi peciva vsa iz sebe In je oaoblto zatrjevala, da slaščice, ki 80 bile deloma krasno posrebrene In pozlačene, sploh niso mogle biti narejene v Bam-bergu; tu jI Je pa monsieur Tomaž Jeternik na tihem z najslajšim muzanjem zatrjeval, da on sam umeje nekoliko pogačarstva In slaščičarstva in, da je on srečni započetnik vseh teh slaščic. Od spoštovanja in strmenja bi se bila mogla Metka spustiti pred nJim na kolena, In vendar jo je čakalo še največje presenečenje. V trdem mraku Je monsieur Tomaž Jeternik Metko prav spretno zvabil v malo utlco. Jedva Je pa bil i njo sam, že je brez vsakega obzira in čeprav »i j# bil oblekel Ш- kaste, atlasne hlače, z obema kolenoma te-lebnil v vlažno travo in ji z mnogimi čudnimi, nerazumljivimi žalostnimi glasovi, ki so bili precej podobni nočnim elegijam mucka Hinca (»v delu »Maček Mrč« od istega pisatelja), izročil veHkanski šopek cvetk, v katerega sredini se je ponašala najlepša razcvela vrtnica, kakršno se je le moglo kje videti. Metka Je storila to, kar stori vsaka, ki se ji izroči šopek, vzdignila ga je k nosku, a v tem trenutku občutila hud ubod. Prestrašena je hotela vreči šopek v stran. Toda kakšno dražestno čudo se je bilo primerilo! Mal, lepo lakiran bog ljubezni Je bil skočil iz keliha vrtnice in oberoč držal Metki plameneče srce nasproti. Iz ust pa mu je visel listič, na katerem so stale besede: »Voila le coeur de Monsieur Thomas Jeternik, que je vous offre!« (»Evo Vam srca gospoda Tomaža Jeternika, katero Vam ponudim!«) »O, Jemnasta,« Je vsa prestrašena zaklicala Metka, »jemnasta, kaj počenjate, 4ubl gospod Jeternik? Ne klečite vendar pred menoj, kakor pred kakšno prjncesinjo; lepe atlaške bodo drugače dobile madeže v vlažni travi in Vi, dragec, pa nahod; za tega je najboljši lek bezgov čaj in beli kandis.« »Ne,« se je odrezal divji ljubavnik, »ne, o Marjeta, iskreno Vas ljubeči Jeternik se ne vzdigne iz vlažne trave dotlej, dokler mu ne boste obljubili, da postanete njegova.« »Poročiti se hočete z menoj?« je rekla Metka, »no torej hajdl na noge! Govorit« ; mojim očetom, ljubi moj Jeternik, in spijte danes zvečer nekaj čaS bezgovega čaja.« Zakaj bi naklonjenega nam čitatelja Se naprej utrujali z norčavostmi Jeternika in Metke; ustvarjena drug za drugega, eta postala zaročenca in oče Straža se je tega prav hudomušno veselil. S tem, da Je postala Metka nevesta, je prišlo nekaj življenja v Stražino hišo; tudi zaljubljenca, ki na nju niso toliko pazili, sta dobila več prostosti. Zgoditi se je pa imelo nekaj posebnega, kar naj bi motilo ugodni mir, v katerem se je vse kretalo. Mladi advokat Je bil videti na poseben način raztresen in zaposlen z neko stvarjo, ki ga Je popolnoma prevzela; pričel je celo redkeje posečati Stražino hišo in zlasti iz-ostajati ob večerih, ki jih drugače nikdar ni zanemarjal. »Kaj se je pač zgodilo z našim AndreJem, čisto raztresen je in postal Je docela drugačen, kakor je bil doslej,« tako je govoril mojster Straža, če prav mu je bi vsaj po zunanjih pojavih dobro znan vzrok, ali bolje rečeno dogodek, ki je na mladega advokata tako očitno vplival. Da, ta dogodek ja smatral za volJo božJo. po kateri bi se lahko izognil veliki, vse življenje uničujoči nesreči, ki ga je po njegovem mnenju ogrožala. Pred nekaj meseci je bila namreč v Bamberg dospela neka mlada neznana dama, koJe prikazen je bila v vsem skrivnostna in nenavadna. Stanovala je pri »Belem konjičku«. Vsa njena družba sta bila že močno sivi služabnik in stara komomica. (Dulje pribodaiiS, Sreda, 17. decembra 1941. EARAWANKBNBOTB stran 3. — Stev 35. Štiri britanske ladle s 27.000 brt. potopljene Iz Ftihrerjevega glavnega stana, 16. decembra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 12. decembra naznanilo: Na vzhodni fronti so se tudi včeraj vršili krajevni bojni čini. V Atlantiku so nemške podmornice potopile štiri britanske ladje s skupno 27.000 brt., med temi tudi nekega velikega tankerja. Razen tega sta bili z zadetki torpedov težko poškodovani dve stražni vozili in nek tanker. Neučinkoviti motilni napadi britanskega zračnega brodovja so bili tekom včerajšnjega dneva naperjeni proti prostoru nemškega zaliva, v pretečeni noči pa proti severni in zapadni Nemčiji. Pri tem sta bila sestreljena dva sovražna-bombnika. V severni Afriki se boji nadaljujejo. Skupine nemškega in italijanskega zračnega brodovja so razpršile britanske kolone oklopnic in avtomobilov. V zračnih bojih, ki so se razvili, so nemški lovci sestrelili šest sovražnih letal. Nemška bojna letala so v zadnji noči bombardirala pritanišče pri To-burku in železniške cilje pri Sidi Baraniju. V času od 3. do 9. decembra je britansko zračno brodovje izgubilo 69 letal, od teh 54 t Sredozemskem morju in severni Afriki. V isti dobi smo v boju proti Veliki Britaniji izgubili 18 lastnih letal. danes za Veliko Britanijo ena najbogatejših držav na zemeljski obli. Industrija, kmetijstvo in bankarstvo v Ameriki ima danes večino zlatih zalog in svetovnega kapitala v svojih rokah. Angleški vohuni v Bolgari]! Te dni se je začela pred vojaškim sodiščem v Sofiji velika vohunska razprava. V zadevo so zapleteni bivši angleški odposlanec v Sofiji Ross, dva francoska državljana, od katerih je eden bivši tajnik francoskega poslaništva, trije judje in dva Bolgara. Angleški polkovnik Ross ter oba Francoza so pobegnili, preden so jih mogli prijeti; zato jih bodo sodili v odsotnosti. Ostale obdolžence so zaprli letos v marcu. Vsi obtoženci so bili podrejeni polkovniku Rossu ter so že dolgo vohunili za Anglijo, za bivšo Jugoslavijo in za Sovjetsko Rusijo. Organizirali so številna nasilniška sa-botažna* dejanja, nekatere se jim je posrečilo tudi izvesti. Za take zločine določa novi zakon o obrambi države smrtno kazen. Japonska nadmoč v zraku Tokio, 16 decembra. Japonski napadi na Havaju, Singapuru, Filipinah, Wake ju in Guamu niso bili naperjeni le proti angleški in severnoamerikanski mornarici, ampak so imeli tudi važni cilj: najobsežnejše uničevanje sovražnikovega zračnega brodovja. Uspeh teh napadov je ta, da se nadmoč v zraku glede Južnega prostora v Pacifiku nahaja že v rokah Japoncev. Ta moč v zračnem prostoru Je pa, kakor poudarjajo tukajšnji mornariški krogi, dragocen dobiček pri novih japonskih operacijah na kopnem in na morJu. Da se je japonskem zračnem brodovju posrečilo, da si je pridobilo go^ostvo v zraku v bojih za Filipine in Singapur, potrjujejo angleške tirade tarnanja in zaskrbljenosti zaradi nevarnega sorazmerja sil v zraku na daljnem vzhodu. V angleških mornariških krogih izjavljajo sedaj, da položaj v Pacifiku naglo postaja opasen, ako ne bodo z največjo naglico poslana tja lovska letala. Ti listi govorijo tudi o neki tekmi za nadmoč v zraku, ki se mora odločiti do božiča. Ako bodo Japonci v resnici imeli v oblasti zračni prostor v Manili, je ogrožen Singapur. Prve japonske napade iz zraka ^ na Burmo razlagajo v Londonu kot prednje I 2ete japonskega napada na burmansko cesto. V Rangoonu so že imeli prvo dveurno I zračno vzbuno. П. S A. Je kratica v angleščini za United States of America, po našem, Zedinjene države Amerike, Imenovane tudi ameriška unija, ali unija združenih držav. Je to država, ki jo Evropejci kratko nazivajo Severna Ameri-ka, aJkoravno se njeno področje ne krije s celim severnim delom ameriškega kontinenta. Gre za 49 zveznih držav, kakor Alabama, Aricona, Arkanzas, Kolorado, Kolumbija itd. USA imajo pa tudi zunanja posestva in sicer Alasko, Portoriko, Deviško otočje ter pas v Panama kanalu, ki ležijo na področju ameriškega kontinenta. V Aziji je Filipinsko otočje, v Ocea-1 niji Havajsko otočje, Guam in Samoa last Amerikancev. Zemeljska površina celokupnega ozemlja znaša 9,695.388 kvadratnih kilometrov, na kateri živi okrog 140 milijonov prebivalcev. Ljudstvo Zedinjenih držav Severne Ame-i rike BO potomci vseh mogočih, predvsem \ evropskih, pozneje tudi azijskih narodov, I ki So se po odkritju Amerike istotam naseljevali vse do najnovejšega časa. Vodilna in odločilna rasa so Anglosasi, ki govorijo angleščino, y to raso so se zlili in se še danes zlivajo skoraj vsi drugi narodi, ki živijo v USA. Zedinjene države so ustavna republika. Zakonodajno telo se imenuje kongres, ki ee sestoji iz dveh enakopravnih zbornic: iz senata ш reprezentančne zbornice. Vladi* načeluje izvoljen prezident, ki je hkrati poglavar ali predsednik republike. Gospodarstvo Zedinjenih držav Severne Amerike je izredno visoko razvito. Država, ki ima vse pogoje za gospodarstvo v svojih ogromnih nahajališčih vseh vrst surovin, nadalje vse pogoje za najboljše kmetijstvo K najboljši zemlji in primemo podnebje; je Wien. Povodom otvoritve zavoda za raziskovanje mednarodnega tiska in povodom ustanovitve unije nacionalnih časnikarskih poklicnih skupin iz Nemčije, Italije, Bolgarije, Romunije, Hrvaške, Slovaške in ■ Ogrske je Reichspressechef dn Dietrich v svojem nagovoru dal smernice. Odgovornosti polno delo nacionalnih mož tiska za blagor človeštva je stavil nasproti zločinskemu početju pisunov takozvanih demokracij. ^osifađarsRe vesti Od svetovne tonaže le več kakor en četrt na dnu morja Berlin, 16. decembra. Nek portugalsik časopis je ugotovil, da je od septembra 1939 več kakor en četrt celokupne svetovne tonaže trgovskih ladij potopljenih. V septembru 1939 je znašala tonaža trgovskih ladij na vsem svetu 68,5 milijonov ton, med tem 10,5 milijonov brt. obrežnih ladij pod 2000 brt., ki ne pridejo v požtev za prekomorski promet z Evropo in za evropski promet preko morja, tako da je za prekomorski promet v septembru 1939 na vsem svetu bilo na razpolago 58 milijonov brt. trgovskega ladijskega prostora. Nemško zračno brodovje in mornarica sta pa od septembra 1939 potopila nad 14.5 milijona brt. britanskega in v britanski službi nahajajočega se prostora trgovskih ladij. Ze ta številka glede potopitve sama tvori skoraj eno četrtino prekomorske tonaže. K tem 14,5 milijonov pridejo še potopitve v iznosu več milijonov brt., opravljene po italijanskem zračnem in mornariškem brodovju, nadalje izgube, ki so jih utrpelge ostale vojskujoče se države, zlasti torej Francija, sovjetska Rusija, Grčija, Srbija itd. ' Četudi se prišteje tonažo, ki je bila od septembra' 1939 nanovo zgrajena, pa se mora vendar računati s tem, da je bilo potopljenega najmanj en četrt svetovne ladijske tonaže. Poudariti je zlasti, da se tiče 14,5 milijonov po Reichu potoplejne tonaže predvsem Britancev in njihovih pomožnih narodov. Ti pa so imeli v septembru 1939 največ 55 milijonov brt. trgovskega ladijskega prostora v posesti, tako da so izgubili že več kakor polovico. JHate ćospodarsfte novice Gospodarstvo z gumljem za avtomobile na Hrvaškem. Vsi posestniki gumijevih obročev na Hrvaškem so dolžni, da oddajo v njihovi posesti nahajajoči se zunanji in notranji gumi tvrdki Bata v Borovem po ceni 15 kun za kilogram. Ta tvrdka zbira te predmete in zaloge razdeli po navodilih trgovinskega ministra. Ta ukrep se nanaša na vse lastnike avtomobilov ,samo vojska je izvzeta. Vsak nadaljnji nakup ali prodaja gumijastih obročev brez dovoljenja trgovinskega ministra je v bodoče prepovedana. Znižane carine v Srbiji. V Srbiji so ali popolnoma ukinjli ali znatno znižali carino na življenjsko važno blago, ki se mora uvažati. Ukinjena je carina za govedo, koze, ovce, jagnjeta, svinje, rjavi premog, lignit, pšenico, ječmen, koruzo, riž, fižol, meso (izvzemši perutnino), slanino, mesne izdelke, jajca, divjačino, svinjsko mast, moko, olja, sirovo maslo in sir. Znatno znižane so bile carine na cement, stavbeni les, kemične proizvode, železo in jeklo, pločevino, žice, kmetijska orodja, emajlirano posodo, železne soide, cink in različne vrste! električnih elementoK, F iihr e I je govoril v posebni seji velikonemSkega driavnega zbora — Pogled na loSo diplomatov. Le. J .* . f Ж hI. ' '• %' USA matičnaladjaletal »L a n g 1 e yoi je potopljena USA bojna ladja -»ATizona^ je potolj ena » yf? R ■* , ^ ^ i ^ \ . ' ' »tv* 4»%......«« .т,.Ут:*т?4^ 4и Novi pomorski izvidnik BV 138 Tvornice letal pl. Blohm Уом so izgotovile novi trimotorni letalski Soln BV 138 ki je oborožene izvide in nadzorovanje velikih pomorskih pro.. (Scherl, Stocker, Z.) rm /. t / . * Dogovor o skupnem voiskov aniu Nemčije, Italije in Japonske Državni minister za zunanje posle pl. Ribbentrop z italiianskim poslanikom AUierijem m japonskim poslanikom Oshimo pri podpisu dogovora dne 11. decembra r ministrstvu za zunanja posle. ^РЕеаав Hof&oanij, iS^der Multigle*-«.); stran 4. — gtev. 35. KABAWANEEN-60TE Sreda, 17. decembra 1941. Nemško filmsko delo v Sndkarntnn Vsi kinematografi so polno zasedeni - Kakšne filme je videlo prebivalstvo lugoslovanske države Nemški film je danes eno najvažnejših propagandnih sredstev, ki jih ima vodstvo na razpolago. Z ustanovitvijo Gaufilmstel-len pridejo najboljše nemške filmske ustvaritve in predvsem nemški tedenski pregledi tudi v najoddaljenejSe pokrajine in so tako pristopne vsakemu rojaku. Zato je naravno, da se tudi KVB v ozemlju, ki ga on upravr Ija v narodno političnem oziru, v MieBtalu in v SUdk&rntnu, ni mogel odreči temu prosvetnemu sredstvu, ki mu je moglo biti v dalekoseino podporo. Začetlcom junija tega leta je zato BundesfUhrer Schick pozval vodjo Gaufilmstelle Kilrnten, Brzinerja, v zasedeno ozemlje in mu poveril izgraditev nemških kinematografov v MieBtalu in SUd-k&mtnu. Prej so se predvajali v glavnem ameriški, angleški in francoski filmi Izsledki Pg. Breinerja so značilni za propagandno in kulturno dzlo bivše jugoslovanske države. Navedena ozemlja so imela skupno 14 kinematografov, ki so bili večidel nastanjeni v političnih domovih in ki jim glede razporeda sedežev ni bilo ničesar oporekati. Toda na eni strani so bila platnena prizorišča popolnoma zamazana, kar je seveda vplivalo tudi na sliko, na drugi strani 80 bile aparature zvočnih filmov popolnoma zastareli in po večini neuporabne. To sicer dalje tudi ni imelo posebnega pomena, ker sami niso proizvajali filmov, in so ameriškim, angleškim In francoskim filmom, ki so jih po večini predvajali, podložili slovensko besedilo, tako da glas nI bil važen. Slnkronlzacije besedila (prenosa dvogovorov iz izvirnega jezika v drug jezik) v slovenskem jeziku tudi nI bilo. Čeprav torej niso polagali posebne važnosti na filme, ki so bili kaj vredni, so v nekem oziru vendar šli svojo določeno pot. Velika nemška filmska dela in nemški tedenski pregledi 80 namreč pod srbsko vlado v filmskih programih teh kinematografov popolnoma manjkali in nemški film se je predvajal kvečjemu enkrat; zato so pa hoteli z omenjenim predvajanjem po večini ameriških, angleških in francoskih filmov prebivalstvo tudi na tem polju popolnoma potisniti v plovno vodo zapadnlh demokracij. Posebnega zanimanja pa prebivalstvo do teh filmskih proizvodov ni kazalo. Kajti čeravno so vsi kinematografi v MieBtalu in SUd-k&mtnu pred zasedbo imela predvajanja samo v sobotah in nedeljah, vendar dvorane nikdar niso bile polno zasedene. Ustanovljeni so trije novi kinematografi To je postalo sedaj drugače. Ko je bil Pg. Brelner pri vseh obstoječih kinih postavil zaupnike, je že v sredi junija od 14 kinematografov osem povzelo obrat, kjer so se odslej predvajali najboljši nemški filmi in predvsem nemški tedenski pregledi. Sedaj se je pa tudi pokazalo, da ima prebivalstvo za film veliko zanimanje, kajti od vsega začetka so bile vse predstave razprodane, tako da sb v večjih krajih mogli pričeti z uvedbo dnevnega obrata v kinu, pa so vzlic temu imeli polne dvorane. Ravno nemški tedenski pregled vzbuja največje zanimanje celokupnega prebivalstva. Cesto stojijo ljudje po predstavah v gručah in se raz-govafjajo o tem, kar so videli; pri tem pa večkrat nemščine vešči ljudje razlagajo* onim, ki ne govorijo nemški, to tudi večkrat med predvajanji samimi. Začetkom junija je Allgemeine Fllmtreu-hand-G. m. Јз. H. prevzela filmska podjetja v zasedenih ozemljih in pričela potem tudi z obratovanjem ostalih kinematografov v SUdkftmtnu, ki jih je opremila в platnenim prizoriščem in aparaturami. Najbolj zanemarjena so bila v ostalem filmska podjetja v MleBalu, vsega skupaj tri, in sicer v Gutenstelnu, Pr&vali in Schwarzenbachu. Vsa tri so sedaj v prezidavi In bodo opremljena z novimi napravami. 3 kinematografi bodo nastali, seveda že v obstoječih poslopjih, v Unterdrauburgu, Radmannsdorfu in Wocheiner-Feistritzu. Filmtreuhandgesellschaft vodi kinematografe, dokler ne bodo oddani, zakar pridejo v poštev v prvi vrsti vojaki. Veliko strmenje zaradi vozov z zvočnimi filmi S samim prlčetkom obratovanja v Se obstoječih kinih pa seveda ni bilo storjeno vse, akp se jo hotelo, kakor v starih pokrajinah, zajeti vse prebivalstvo. Zato so preizkusili 85 krajev zasedenega ozemlja, ki so bili brez kina, da 11 so sposobni za filmska predvajanja in so tako glede prostornih razmer kakor tudi glede električnega toka ugotovili pretežno najboljše predpogoje. Skeptični ugovori županov glede tozadevnega nedostajanja zanimanja prebivalstva in si. 80 bili docela ovrženi že. po prvih predstavah, pri katerih se je prebivalstvo naravnost gnetlo. Tudi tukaj je bil v prvi vrsti z navdušenjem sprejet nemški tedenski pregled. Tisoči obiskovalcev doslej še niti niso videli filma, kaj šele zvočni film. Posebno so zelo strmeli zaradi dobro reprodukcije slik in glasu Iz voza z zvočnim filmom. Povsod so Izražali zelo razumljivo željo, naj jih ta potovalni film obišče ne samo enkrat na mesec, ampak vsak teden. Po načrtu 80 bili postavljeni v službo v juliju eden, v avgustu dva in v septembru že trije potovalni filmi. Da bi se zadostilo vsem željam prebivalstva, bi pa bilo treba najmanj Sest vozov. Ker je bilo sedem vozov z zvočnimi filmi odposlanih na vzhodno bo-jiSče, sta se morala tudi iz SUdk^rntna dva voza vrniti. Veliko razumevanje za nemške velefilme Da postane vsebina filmov laže razumljiva tudi onemu delu prebivalstva, ki ne govori nemški, so dejanje prestavili v slovenščino, prestavo sami razmnožili na majhnih listih in te razdelili pred predstavo. S tem je bilo vzbujeno razumevanje težkih filmov, ki jih dandanes upoznavajo z največjim odobravanjem. Tako je tudi bilo mogoče spoznati prebivalstvo z globokim pomenom velikih nemških filmskih del in jim s filmi, kakor Ohm-Kriiger ali Jud-siiss itd, za katere so se gledalci prav živo zanimali, prikazati pravo lice onih, ki so njihove države spravili v propad. Tukaj je torej za narodnostno delo še široko polje, katerega skrbno obdelovanje bo pripomoglo, da se bo prebivalstvo Slid-karntna zopet vzgojevalo v onem duhu, ki mu je določen po njegovi nemški krvi. —igg RadmannsdorI |e pozdravil Ganfranenscfaaflsleiicrln Velika udeležba pri prvem ženskem apela Okrajno mesto Radmannsdorf je imelo radostno priliko, da Je moglo pozdraviti Gaufrauenschaftaleiterin Grete pl. M i t -terwallner na prvem ženskem popoldanskem zborovanju. Sprejem je bil kaj prisrčen. BundesfrauenfUhrerin in Ortsfrau-enfUhrerin ste x vsem svojim štabom lo-trudnic pričakovali gosta pri vlaku. Pred kolodvorskim poslopjem so se pod vodstvom Pgn. D laske zbrala šolska dekleta in Gaufrauenschaftaleiterln pozdravila s pesmijo. V hotelu Mestni dvor je župan mesta Radmannsdorf prišel k pozdravu. Ze veliko pred napovedanim časom je bila zborovalna dvorana nagnečena. Prinesli so vse klopi in stole, ki bo jih mogli dobiti, kajti prisqtne niso bile le žene iz Radmanns-dorfa, ampak prišle so peš tudi one iz Stein-bichla in Vigauna, da slišijo Gaufrauen-schaftsleiterin. Na žalost je moralo več žen oditi, ker v dvorani vse niso imele prostora. Ortsfrauenf iihrerin Beata B a b n i k je v dvorani, ki so ga iene skrbno окгааЦвг v Imenu vseh žena pozdravila Gaufrauen- schaftaleiterin, katero ste spremljali Gau-sachbearbeiterin za godbo Pgn. Gartner in Bundeafrauenfiihrerin Pgn. G o r i t s c h-nig. V svrho gojitve skupnosti so se pod vodstvom Pgn. Gartnerjeve naučile koroške pesmi, ki so Jo žene v presenetljivo kratkem času pele v dvospevu. Mlado društvo je pazljivo poslušalo govor Gaufrauenschaftslei-terin, ki je s priprostimi, a jasnimi in toplimi besedami ženam razložila sodobna dogajanja. Pozvala je žene, naj se spomnijo njihove nemške krvi, ker bodo zopet privedene nazaj v nJihovo staro nemško domovino, na katero so lahko ponosne. Da so pa to doživele, zato se imajo zahvaliti edino našemu FUhrerJu Adolfu Hitlerju, največjemu vojskovodji in državniku, ki mu naklonimo vso našo vero in našo globoko zaupanje. Ortsfrauenf iihrerin je v imenu vseh žen obljubila zvestobo in pripravljenost do dela. ■ Ta »aftblluba je bUa podkrepljena ■ pozdravom na FUlirerJa. IVasveli za izbiro polilica Indi v Siidks domovine Veldee. (Poprava dveh skaka 1-n i C.- Na južni strani jezera v Veldesu leži lepa in tiha dolina Zaka, ki jo sedaj oživlja mladina KVB. Prizadevne roke so sedaj tam na delu, da dovedejo zopet športnim svrham obe skakalnici, ki jih že osem let niso uporabljali. 2e tri tedne dela mladina KVB prostovoljno na obeh skakalnicah in dela bodo kmaluu zaključena. Pri 80 meterskl skakalnici so bila potrebna večja talna dela pri zaletu in izteku, pri 40 meterskl skakalnici je bila napravljena nova miza. Ravno tako je postavljen nov stolp za razsodnike, tako da se lahko vršijo tudi večje prireditve, ki so nameravane za januar in februar. Želeti bi pač bilo, da dolina Zaka, ki ima vse špoitne predpogoje za špoitnl stadion, ne ostane pozabljena. Veldee. (Delovanje Wehrmann-s C haft.) Wehnnannschaft Veldee je pridno na delu. Tekom zimskih mesecev м temeljito izobražujejo UnterfUhrerji. Ta čas se izoblikuje en oddelek Wehrmanner za smučarske tekme, ki se bodo vršile po zimi. Neumarktl. (Ustanovitev športnega društva.) Preteklega tedna so v veselje Vseh športašev v prisotnosti Orts-gruppenfUhrerja KVB Pg. dr. P u z a ustanovili krajevno športno društvo. Zborovanja, ki ga je vodil vodja krajevnega športnega društva, T a d e 1, se je udeležilo na«-WJo lOrtivntii epoirtiUiev.-1Bt)ortira-«iru- štvo obsega predvsem devet strokovnih oddelkov. Najmočnejši strokovni oddelek je smučarski; ta oddelek ima člane, ki so se udeležili mednarodnih smučarskih tekem. Vodja krajevnega športnega društva je naznanil, da se bo pripravila skakalnica St. Josef in smučarska proga na severnem pobočju Kokovnice. Wocheiner-Feletritz. (Tovariški sestanek carinske obmejne straže). Možje, ki tedne in tedne niso videli ničesar drugega nego divjino gor in gozdov, so se nedavno zbrali k tovariškemu sestanku, da bi preživeli nekaj veselih ur. Uvo* doma je Postenfiihrer Eberle pozdravil Ste* vllne častne goste, na čelu vladnega svetnika dr. Radkeja, predstojnika glavne ca* rlnamice In okrajnega carinskega komisarja Frischmanna iz Veldesa in poudaril potem, da so možje carinske obmejne straže tiho in zavedajoč se dolžnosti izvrševali njihove naloge. Pevski krožek iz Veldena, ki se je bil odzval vabilu carinske obmejne straže, je s svojimi lepimi koroškimi pesmir mi priredil zelo prijetno zabavo. Tudi vladni svetnik dr. Radke je nagovoril tovariše in izrazil Bvoje veselje, da je ta večer tako dobro uspel, kar je zasluga vodstva in dobrega vzornega tovarištva obmejne nadzorne Staniče Wocheiner-Feistritz. Ob tej priliki je moštvo tudi opozoril, da mora izvrševati svojo službo vedno z notranjim veseljem. Wochebier-Fetotritz. (Miklavž Je ***" daroval 30 revnih otrok.) T« dni je obmejna nadzorna stanlca Wocheiner Felstritz povabila k sebi 30 šolskih otrok k Miklavževi obdaritvi. Po južini je vsak otrok dobil tudi zavojček e Miklavževim darilom. Vsi srečni so se otroci zahvalili za darla z nemško pesmijo in tekli naravnost domov; večinoma so morali že med potjo povedati, kaj jim je prinesel »Miklavž carinske obmejne straže«. Četudi je vsak otrok dobil le malenkost, je vendar ta po-klonitev dokaz za pravo razumevanje ljud« (Nadaljevanje na strani 5.) Z,um Wefhnacfifsfesf M' Modern« Augengldfcr ' C. KrentuB ишмшгмии Sreda, 17. decembra 1911. KARAWANUENBOTB Stran 5. — Stev. 35. Dr. F. J. Lukas Izrežite! Hranite! Qte^mHna metodimj^ in џткИте ^Deiitijeh metkadhjph and ршкШек 32. LEKCIJA L5sung der Aufgabe: I. 1. Wird Bind Arbeiter. 2. In dieeen Schachteln sind FUllfedern. 3. Wir haben unsere Fleischkarten vergessen, 4. Habt Ihr Eure Bezugsscheine echon geholt? 5. Das sind Briefumchlage. 6. Was wollt ihr mit diesen Schachteln? 7. Verkaufen sie ilire Schreibmaschi-nen? 8. Wir mlissen auf dieae Um-schlage die Adressen schreiben. 9. Ihr wollt nicht zu ims kommen. 10. Wir miissen zu Euch gehen. П. 1. Dieser alte Herr. 2. Diese alte Dame. 3. Dieses schone Buch. 4. Diese gute Freundin. 5. Diese zarte Hand. 6. Dieses kleine Haus. 7. Dieser starke Mann. 8. Dieses schfine Tal. Ш. 1. dieses. 2. diese. 3. diese. 4. dieeem. 5. diesen. 6. diesen. 7. dieses. 8. dieser. 9. dieser. 10. dieser. 11. diese. 12. die-sen. IV. 1. Poetrelček nese zavoje na pošto. Kam nese postreaček zavoje? 2. Vržem pisma in razglednice v poštni nabiralnik na oglu. 3. Kako je bilo ime odpošiljatelju tega brzojava? 4. Poznate li natančnejši naslov gospoda Holcerja? 5. Ce greste v mesto, prosim kupite dvoje ravnil, 3 radirke, rdeč strojepisni trak za pisalni stroj in tucat risalnikov. Wie melde Ich edncn alpinen Unfall? Wichtige Verhaltungsmaflregeln fUr den Ernstfall. Erffthrt jemand von einem alpinen Unfall, 30 sind folgende Richtlinien ein-zuhalten, damit den Verletzten moglichst ras C h Hilfe gebracht werden kann; Sind mehrere Bergsteiger an der Unfall-stelle, so sollen dies« versuchen, den Ver-letzten sclbsf zu Tal zu bringen. 1st dies unmoglich, so bleiben ein bis zwei Berg-gefahrton bei dam Verletzten, w&hrend der dritte entweiJer die Meldung auf einer Alpenvereins-Schutzhiitte oder im Tale bei der Gendarmerie oder der Ortstelle dee Alpenvereins macht. Dort wird dann alles unternommen, um moglichst rasch Hllfe zu bringen. Das Melden alpiner Unfalle bei verschiedenen Stellen wie Polizei, Gendarmerie, Deut.sch^s Rotes Kreuz, Parteifor-mationen, erschwert die richtige Durch-fUhning der Hilfe. Zur Hilfe aind Bergflihrer und Schilehrer gesctt^Iich verpflichtet: bei groBeren Un-fiillen iat die Gendermarie zu crsuchen, sich der Rettungsmannschaft anzuschlies-sen. Aus dem (lerirhlFsaal. Drei junge Fahrraddiebe. Der Haupttater erhielt 18 Monate schwe-ren Kerker. Josef Lanj^fin^pr. ein 22jahriger Land-arbeiter wohnhaft Klagenfurt, Bohmen-stralJe 47, hal sich auf Diebstahl von Fahr-r&dern »spezialisiert«. Vorerst stahl er allein, dann fand er zwei gleichgesinnte Spiefigesellen; den 19j&hrigen Brotaustri-ger Kari Nimmschnell, derzeit in der Um-gebung von Volkermarkt wohnend, und den 20.1ahrigen Tischlerlehrling Franz Fiirchte-gott, der zuletzt in Treffelsdorf beschaftigt war.Innerhalb einer Woche ist den Burschen eine Reihe von Fahrriidern zum Opfer ge-fallen. Die gestohlenen Rader wurden in ihre Teile zerlegt und verschiedene Be-standteile verwechselt, um die R&ier un-kenntlich zu machen. Die Diebstaten aber blieben nich ungesiihnt. Langfinger und Nimmschnell standen dieser Tage von dem. Strafgericht des Landgerichtes in Klagenfurt und wurden des Verbrechens des Diebstahls fiir schuldig erkannt. Langfin-Ser erhielt eine Kerkerstrafe von 18 Mo-ii&ten, Nimmschnell eine solche von vier Monaten. Gegen den dritten Angeklagten Franz Furchtegott wurde daa Verfahren ausgeschieden. weil er nicht erschienen war; er wird sich noch in einer besonderer Verhandlung zu verantworten haben. Aufgabe Beantworten Sie folgende Fragen: 1. Was sollen Bergsteiger an der Unfall-stelle zuex'ol versuchen? 2. Wenn dies nicht moglich ist, wo soil von dem Unfall Meldung gemacht werden ? 3. Was hat zu unterbleiben ? 4. Warum? 5. Wozu wurde Josef Langfinger ver-urteilt? 6. Welchen Beruf Ubte Karl Ninunschnell aus? 7. Was machten die Diebe mit den gestohlenen RKdem? 8. Warum? 9. Wer erhielt 4 Monate Kerker? 10. Warum wurde gegen den dritten Angeklagten daa Verfahren ausgeechie-den? WBrter allein — sam, -a, -o; edini, -a, -o; adv. затб Alpenverein (m) — planinsko društvo alpin — planinski, -a, -o anschlieflen (sich) — pridružiti (se) Berggefahrte (m) — gorski (planinski) tovariš Bergsteiger (m) — hribolazec beschaftigt sein — zaposlen biti Bestandteil (m) — sestavina Brotaustrager (m) — raznaSalec kruha Bursche (m) — fant, deček damit — s tem; da bi derzeit — ta čaa; sedaj Diebstahl (m) — tavina, kraja Diebstat (w) — tatinsko dejanje, tatba, tatbina DurchfUhrung (w) — izvršitev einhalten (Richtlinien) — držati se smernic erfahren (etwaa), ich erfuhr, ich habe er fahren — zvedeti, zvedel, -a, -o sem erhalten (etwaa), ich erhielt, ich habe er- halten — dobiti, dobil, -a, -o sem Ernstfall (m) — zaresen primerek erscheinen, ich erschien, ich bin erschienen — prikazati se, prikazal, -a, -o sem; pojaviti ae; zdeti ee; priti erachweren — otežiti ersuchen (jemanden) — prositi (koga za kaj) folgender- -e, -es — sledeč, -a, -« Gendarmerie (w) — žandarmerija, orožni-Stvo Gerichtssaal (m) — sodna dvorana geeetzlioh — zakonit gleichgesinnt — enakega mišljenja Haupttater (m) — glavni krivec (storilec) innerhalb — v, med; innerhalb eines Jahres — v enem letu Kerker (m) — ječa Kerkerstrafe (w) — kazen ječe Landarbeiter (m) — kmečki delavec Landesgebiet (s) — pokrajina, ozemlje Lehrling (m) — vajenec mehrere (z. B. Leute) — več (n. pr. ljudi) melden — javiti Meldung (w) — poročilo, naznanilo moglichst rasch — v najkrajšem času zuletzt (in der letzten Zeit) — v zadnjem času Ortsstelle (w) — krajevni urad Parteiformation (w) — strankina formacija rasch — hiter -a, -o; uren, -a, -o Rettungsmanschaft (w) — reševalno moštvo Richtlinie (w) — smernica richtig — pravilen, -a, -o Rotes Kreuz — Rdeči križ Schilehrer (m) — smučarski učitelj Schutzhlitte (w) — zavetna (planinska) koča selbst — sam, -a, -o solcher, -e, -es — tak, -a, -o; takšen, -a, -o spezialisieren (sich auf etwas — specializirati (se na kaj) SpieUgeselle (m) — malopridni tovariš stehlen, ich stahl, ich "habe gestohlen — krasti, kradel, -a, -o sem Stelle (w) — mesto, kraj Strafgericht (s) — kazensko sodišče Unfall (m) — nezgoda Unfallstelle (w) — kraj nezgode ungesiihnt — nekaznovan, -a, -o unkennlich — nepoznaten, -a, -o unterbleiben — izostati untemehmen (etwas), ich unternahm, ich habe unternommen — podvzeti, pod-vzel, -a, -o sem verantworten sich — zagovarjati se, opravičiti se Verhandlung (w) — razprava VerhaltungsmaUregel (w) — pravilo o vedenju I Зж domovine (Nadaljivanjs s 4. strani.) зке skupnosti, katere duh se že prav živo pojavlja tudi v SUdkarntnu. Vigaun. (Zopet 500 članov K VB.) Pred kratkim so bile 500 članom KVB izdane članske izkaznice Karntner Volks-bunda. Polland bei Laak. (S m r t veterana.) Dne 8. decembra je umrl v Mitteldorfu najstarejši član tukajšnje Ortsgruppe Anton Koschierv visoki starosti 82 let. Kot vojak je služil pri C. in kr. 17. regimentu. !V letu 1882. je bil poslan v Dalmacijo, ko je ondi pretila vstaja. Leto pozneje je bil na Hrvaškem. Stari mož je v zadnjih letih večkrat izrazil nado, da bo njegova domovina prišla pod Nemčijo. Domschale. (Slovo) V pretečenih dneh se je vršil poslovilni večer za orožni-škega Hauptwachtmeistra Franca H o 1 -1 e i s a, ki je bil premeščen v Steiner-Feist-ritz. Orožniški Abteilungsfiihrer iz Domschale je v kratkih besedah ocenil zasluge odhajajočega tovariša. Posebno je imenil njegovo pripravljenost za službo in njegovo vzorno gojitev tovariške zamisli. Tovariši in prebivalstvo iz Domschale se le neradi ločijo od Franca Holleisa. Najboljše želje ga spremljajo v kraj njegovega novega delovanja. Domschale. (Nezgoda.) Strojar Alojz M a h n i č se je pred nekaj dnevi težko poškodoval na levi roki s tem, da se Je pri strojarskih delih iz neprevidnosti s strojarskim nožem globoko vrezal na roki. Morautsch. (Nemški tečaji.) Posebno se zanimamo za nemško šolo ter se lekcij učimo" kar na pamet. Mnogi obiskujejo nemške tečaje, ki se vršijo v večernih urah. Prav dovzetna za nemščino pa .i« šolska mladina. Otroci vseh razredov že skoro gladko čitajo in prepevajo nemške pesmi. Morftutsch. (N ev a r e n p a s j i u g ri z.) Posestnikovo hčer Marijo R e m c iz Pre-kernitz je napadel in ugrizel pes, ki mu je doma prinesla hrano. Dobila je močno krvaveče rane na levi podlehti in na meči leve noge. Poškodba na levi podlehti je tako težka, da je moralo dekle poiskati pomoč zdravnika, ki ji je rano sešil. Glogowitz. (Predavanja za kmetovalce.) Na sestanku kmetovalcev je govoril inž. Reich o kmetijskih delih in o obdelovanju zemlje. Publika je bila predavatelju zelo hvaležna in je njegovim izvajanjem sledila do konca z največjim zanimanjem. Razmotrivali so se zelo koristni in tukaj še nepoznani načini dela. Udeleženci se nadejajo, da bodo kmalu zopet slišali tako predavanje. Krakecn. (Regulacija hudournika je končana.) V pretečenem tednu je bila končana v naši občini regulacija hudournika. Ob tem povodu se je v prisotnosti predstavnikov oblasti vršil tova-riški sestanek, pri katerem Je imel župan kraja Kraxen kratek nagovor. St.Veit an der Save. (Razno.) Orts-gruppenfiihrer je pred kratkim pozval vodje celic in blokov k apelu, pri katerem je bilo razmotrivano nadaljnje delo KVB. — Izvaja se organizacija Frauengruppe. Z vodstvom je poverjena gospa Klara T r e o. — Dosedanji načelnik železniške postaje St. Veit an der Save, Richard Wolf, je bil premeščen v Hermagpr; na njegovo mesto pride inšpektor Alfred T o r m a. spori in telovadba Naravni In umetni slog pri telesnih valah Akoravno sta šport in telovadba v naj' tesnejšem medsebojnem sorodstvu, je med njima vendar ta razlika, da gre pri športnih vajah le za to, da na pr. smučamo ali plavamo čim hitrejše, dočim gledamo pri telovadbi na orodju predvsem na lepo držo in izvedbo. V prvem primeru govorimo o naravnem ali svoboidnem slogu, v drugem pa o umetnem ali stiliziranem slogu telesne vzgoje. Prvotno te razlike ni bilo in v današnjih dneh opažamo, kal:o postaja telovadba zopet naravnejša in športu bližja, kakor je bila v svojem začetku. 130 let je od tega, ko ata dva velika moža začela propagirati in organizirati ljudsko telesno vzgojo. To sta bila Friderik Jahn, »oče nemške telovadbe« in Per Ling, ustanovitelj švedske gimnastike. Na prvem telovadišču v Hasenheide pri B?r-linu je vadil Jahn svoje fante v plezanju, skakanju, metanju in podobno. Gojil je vse vaje, o katerih je mislil, da so koristne za predvojaško vzgojo. Zlasti je stremel za tem, da bi bila moška mladina urna in spretna pri hitri hoji v naravi in pri hitrem obvladanju naravnih zaprek. Cez potoke so skakali Jahnovi telovadci s pomočjo dolgih palic, pri preskokih čez nizke zidove so ae vadili v odbočkah, plezajoč po drevesh pa 80 si krepili roke in razvijali čut ravnovesja. V dneh, ko so ostali na telovadišču, so se vadili v predvajah za terensko skakanje, jahanje in slično. Tako je nastal skok s palico, mesto žive veje na drevesu so si postavili »stabilno vejo« — drog, mesto živega konja lesenega in podobno. Tako se Je začelo v začetku 19. stoletja razvijati telovadno orodje, ki je služilo prvotno le kot pomožno sredstvo za pred-vaje. Tudi način Izvedbe vaj je bil svoboden. Potem pa je izšla leta 1820 splošna prepoved telovadbe. Nemške turnerje so osu-Miili političnega u^ejstvovanja in so jim prepovedali vse javna vaje in nastope. Revolucionarni telovadci so umaknili v Bobe in kleti in so začeli telovaditi v zaprtih prostorih. Zasilne prostore so preuredili in tako so nastale prve telovadnice. Dejstvo, da so se preselili s svobodnih igrišč v tesne pokrite prostore, kjer so se vadili dolgo vrsto let, je imelo velik vpliv ria sipremembo telovadnega stila. Telovadba na orodju je izgubila svoj prvotni značaj pripravljalnih vaj in se je razvila v samostojno panogo telesne vzgoje. Na umetni stil orodne telovadbe so vplivale v veliki meri tudi tekme, pri katerih ocenjujejo poleg težke sestav« tudi način izvedbe. V novejšem času zahajajo tudi športniki radi v telovadnice, kjer imajo svoje zimske treninge. Športnikom služI telovadno orodje le kot pomagalo, slično kakor Jah-novlm telovadcem 1. 1881. Tudi pri sodobni orodni telovadbi prihaja vedno bolj do izraza stremljenje po svobodnejšem stilu in izbiri naravnejših vaj. Vedno tesnejši stiki med športniki in telovadci bodo le v obojestransko korist. Športniki se bodo navzeli vsaj smisla za forme, telovadci pa več razumevanja za one vrst* telesne vzgoje, katerih ne ocenjujemo samo po lepi drži in izvedbi, temveč po resničnih uspehih, izraženih v metrih, minutah in kilogramih. Tudi tukaj velja pravilo o »zlati sredini«. Rim, Po uradnem poročilu se je v Turinu vršil razgovor med italijanskim zunanjim ministrom grofom-C i an o m in namestnikom ministrskega predsednika ter zunanjim ministrom francoske vlade, admiralom D a r 1 a n o m. Bern. Švicarski zvezni zbor je v sredo popoldne izvolil zveznega svetnika drja. E 11 e r j a, šefa zavezniškega departemen-ta za notranje zadeve, za zveznega predsednika v bodočem letu. Verfahren (s) — postopanje Verletzte (m. und w.) — ponesrečenec; po- nesrečenka verpflichtet sein — dolžan biti verschieden — raznovrsten, -a, -o; različen -a, -o versuchen skusiti verurteilen (zu etwas) — obsoditi (na kaj) verwechseln — zamenjati vorerst — najprej, pred vsem wohnhaft — stanujoč, -a, -e zerlegen — razdejati, razstaviti zuerst — najprej Redewendungen jemandem Hllfe bringen — pomagati komu zu Tal bringen — v dolino spraviti Meldung machen — naznaniti, javiti schweren KertCvi erhalten — kaznovan biti s težko ječo 22jahrig (22 Jahre alt) — dvaindvajeetle- ten, -a, -o (22 let star, -a, -o) zum Opfer fallen — žrtev postati ungesiihnt bleiben — nekaznovan ostati, ostati brez osvete vor Gericht stehen — pred ^sodiščem se zagovarjati > einer Sache fiir schuldig, erkannt werden —za krivega spoznan biti (česa) ein Verfahren ausscheiden — postopanje izločiti sich zu verantworten haben — zagovarjati se etwas hat zu unterbleiben (etwas soli un-terbleiben) — to mora izostati einen Beruf ansUben — poklic opravljati stran в. — Stev. 35. EARAWANKEN-BOTB Sreda, 17. decembra 1941. F ZOMM DOMSCHALE FABRIK FOR ROFFERU.LEDERWARE Bauunfernehmung €)R IBIUDDWC Baumeisfer - Krainburg, Oeyergasse 6 Ftrnrul 148 AUGUST KLABUS, ASSLING EISENHANDLUNG Telefon Nr. 639 Eisenwaren* Kildien^er&tet Farben u. Lacice Franz Kregar Mdbel-Tisdilerei Wisdimarje St. Veil a. d. Save Maria Ar h ar Gemlsdiiwarcn-handlun^ SL Veil a. d. save Izdelovanje damsklh torbic in kovdegov -Lederwaren M. ŠIpic Krainburg iMukaite v „Karawanken-Bote" In uspeli bosfe/ DIE BEKANNTE W E LTM A R K E Schonsfe Festgescbenkel Bb'CHERI Romom#, KrlegsbOdier, NS.-Sdirifffum in groficr Auswahl NS-GAUVERLAGu.DRUCKEREl Biuk'uJlafUettuuMuH^ НшнАш^ KrAHterkuratn . haban mU 12 Jahran b»*f* Hatlerfolge gufzuwelian. Vartangtn SI# h«ut« noch di# AufklaningsidirHi't „D« КпцЛ HIHI dl# Buedow'schi bwikhN)- kostenlos ond unverblndHch durch den HerJelleri Frle«9r. Ilastreiter Е;'Лпс"еп % Herstellung folgćnder Gerbstoffe: UfABRlK "» " c _ CC Sp, Fiditenrindenexlraki, Ке-0. M. В. H. - IWISCHEHWSSSERN moian TF u. TC, Summach dz. Laufender Einkauf Jedes Quanta m s FIdiienrinde иШшноШен BEIEUCHTUHGSKORPER • nstallationen von F. Czerbowsky ;ieirtrom«is)«r - Klaqenluit ESSIO • SENF FABRIK (. WENGER KUGENFURT ■Л UEMW У RASCM UHO SAUSM RABITSCH SIVEITAASAVE ЈШатс ' , , , АнаенксмМш> - W.GOERNER rabrnc: Kiagenffuft, FeiaKirchner str. зт »4 li!»felwarein Kiwcierw.'r^^iew Kindsrbetten GRONER Klagenturt, Bahnhofstr. ANTON STEFE. SCHVHFABRIK — TOVARNA ČEVLJEV KRAINBURG TtoOWIEl KRAINBURG 1.1Р01ашм LEDERWAREN eRMERN Nr. 16 POST BISCHOFLAAK SPEDITIONSHAUS /L KDNSIl« SCHNE SpeđiiioMCH a££e\ Clti KLAGENFURT Rosentaler Sir. 6 Bokaiuitinadiung Im Vollzug der Umsiedlung Siidtirol ist es erforderlich, da& sich folgende Personen unverziiglich mit der Deutsđien Gruppe der deutsch-italienisdien Wertfestsetzungskonnnission in Bozen, Posianschrift: Innsbruck I, Postfađi 262, in Ver-bindung setzen, sofern sie in Siidtirol Vermogen besitzen. 1.1 Volksdeutsche und Angehorige des ehemaligen ju-goslawischen, jetzt zum Deutsdien Reidi gehorenden jugo-slawischen pebretes. 2.1 Volksdcutsdie aus der Provinz Laibadi, die auf Grund des Abkommens iiber die Umsiedlung der deutsdien Staatsangehorigen und Volksdeutsdien aus der Provinz Laibadi nunmehr umsiedeln und die deutsdie Staalsange-horigkeit erwerben. Der Relchskommlssar lilr die Fesiisuns deulschen Volkstums Oeldes