i
V Gorici, 1. junija 1878
„So5a" izhaja ?sak Setrtek in velja ¦ poSto prejemana ali v Gorici na dom poSiljana:
Vseleto   .   .   f  .   .   f. 4.50
Pol leta.....„ 2.30
detTrt leta   ,„.   .   .   .   „ 1.20 Pri oznanilih in pra? tako pri njpo-itankah" seplaLujezanatradao tristop-Bfryrrta:
8 kr. t« se tiska 1 krat 7   „   „   „    n   2   „ 6   „   n   ,,    »   3   „ Za ftU &k» po prottorn.
TeSaj Vlll.
Posamezoe Stevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici y tpbakarnici y go-Bposki ulici blizo „treh kron". —' v Trstu v tobakaraici „Via dclla ca-senna 60".
Dopisi naj se blagovoljno poSiliaio urednigtvu „Soce" v Gorici Via del Mil-nicipiov Kaliatrovi hiSilll. nadstr. naroS-nina pa opravniStvu „So5ew y Gorici „Via scuolo" h, atv. 429, II. nadstr,
Rokopiei se ne vraiajo; dopisi naj so blagovoljno frankujejo. — Deklcem m drugim nepremoipim se narofinia* auiza, akose oglase pri urednisttu,
Glasilo slovcnskega polUicncga druStva goriSkcga za brainbo narodnih pravic.
jmxr.raraoni
Oprurnistru nat'ipi lista prur hp) poyfrar- j Ija   vse  p. n. narci'tuh .   /:/ ztiufttajnin z nam- j mm,   in- se jbn  Mjulju'.hhj&r  priporota,   u;r Vfth't zah'uj.
Dopisi.
V Gorici, :J1, maja. 01 inmtgih s-tram so mini do*U pomfili. kttkojc ^.ifVi'U.'l.o pubival-t^i di mu-im bregu ^SoiV-4 pu\s«l z vi'lil.o ladoi-rjo -ptejf|!»_rd-govor Nj. V«-h«'at!tt\.» na >h .'.litso4- adivso. V Jbljani, v Mi'dani in v V«=diija!iu iincli >o v ta muiien uze v pnitcklciii tednu prav dnstojm* !-l<»ve*wisti. \maj pa se je u/!.' r.a vr»' zg«'rdaj odrm-val groin topi<\v in po fiirni gorhkijavmni *e je r.i/Ie^alo virgin zvononje iz Podgore in &»«\t nana, ila hi $•* hum irestjani zaf-u-dew> prasdi: kaj par to itior«> bill. >aj wndar ni ztiiino. ila bi sevdotunih kiaiili kak jn.elnu iira/nik oMwjutV In vi'tiflur >•• j»«: i-a z-u k.'ko !-l»iV«'.-uu! V lMiifioii h» haron Hitt»,r-jt,vi"|i:»i«inii»'o niimvaM1. \m? hi-M' six I ili- v nvsti-rhkih. 'h/jhtih in >lovau>kih /a-stavah, ljufl*tvi> *-.»* ]«• r.»-katn (»•/ in\a«!«'.» iira/uit'-nu zbiralft in jjatilo |<r«»ii n-rk\i. tr/i-k:i iiiiiforniirana goilha j«» svirala v»'-<'U» koiuadc. tvoinimi po/urni Btra^niki ,*-o vuja^ko vrrdjcni {mrado ilolali. ilvnrni svt-tovalfC. baron KoKhbacli. mkuli l)an»:» Uitter in njegova rodbtiia k\s«uii uuufniki> lV*i|^»re in Strac-in'v in lMiogo druge Oillu"i;i' gosin/iit' *o jc dclt'/iio sijajnc 8lovt'.»no?ti. ki sc jo v ta narcn'n \r»i!a v cprkvi in zvunaj, k«it'T je ilrzi'lni j.os'riLfC p)Si»o<i Ainlroj Korjanrir jivno prof-ital |*i?ino Nj. Kkscrlcnciji*, gospwda cc>ai>kfga iiftuicstiiika baron a Pi no-a obsegajnC cwarjcv odgovor na adre.-o. O^roiuna Ijiul-Eka mnoiica je na to t navilusrnim; zivioklici r-a/drav-Ijala prebv. cesirju. ig^govi HK^ofia ruiibini ia .staro-slavni skupid domovini Avstriji. Pa so zopi«t zagro-nieli topifi — je zasviraia jrodba rcsarska hinmo in daijp: zivijo! in zivijo brtz kniica \u kraja. .Ssnv»'.s:;o?-t je ^Klenila javna starfMj^tVfr.a M-ja. \\x\ katt-ri <o ob-tinski ;a>topr.;ki v pohu-n: >u-\\\u /brani -klf.niii. iz-ret i iiaji>kn.'tHj.;o zahvalv za t-i^arjcw t^Uhhw be.-^di*, v kat^iih jc zaslavlj«'t.o najv*!javriij*c poio.-tvo. da se noben ilt-1 nait: lepe grotijf po nik.ikc-m ne oJ-stypi Bosednemu kraljestvu. Tudi Nj. E. j:y^p. cerai>kraiu namei-tniku. dalje odboru dttfetva .SIog«" in deputa-ciji. ki je adr-Su i>;rorila, hott-lo be je stau-sin^.tvo spodobnu zah\aliti. ker w m\ k tt-ntu pripumwgli. da Be je pravo ljulsko roisljenje in navdn».e:?je pred vsem svetoni objavilo in posvbno, da jo o njem i>o najza-Dealjtvejf-fiu potu po?videio tali Nj. Veli*an>tyo.
Zvecer je gore' nad St. Mavrcm velikanski kres in tudi od tod je groir.enje topiCev ra/gla&alo med svet, da tuiivi neoinabljivo zveat, slovansko-avatrijski narod.
Vrli istevcrjanci tudi niso hoteli zaostau za svo-jimi sosedi. Ob 8. iiri zjutraj je privabilo veselo na-bivanje zvonov in strt-ljanje z moznarji v»e oeete sta-reMne in k-po nraozico ljud&tva v obiinsko svedUie — v Steverjan. Na cerkvenem stolpu, na lipi in drogod po oliiin&keni trgu so vibrate veto in manjsC narudue in dr2avne za>tave. — Staresinstvo je v javni seji stoje posluJalo branje namestnikovega pi&ma ter je i odkritosrcuo hvaleznostjo sprejelo vladarjevo zagotovilo najvisega dopadajenja zarad adreso ter navdusenega srca nazdravljalo Avstriji in mogoLni Habsburski rod-bini. KviSLanska narodna godba je zasvirala ces. himno, topUi so zagromeli inokoli obfiinske hi§e zbrano ljud-Btvo je zagnalo krepke giasove v gromoviti: Zivijo!
Po koneaui seji, je g. tajnik povabljen po gosp. Jupanu na javnem trgu prebral eesarsko pismo in v primernem govoru razlozil njega velevazen pomeu. Na to zopet neprenebljivi zivijokiiei, ces. himna, pokauje topifiev in veselo nabivanje zvonov. Slovesna sv. ma§a, katere so se deleiili vsi oWinski zastopniki z 2upa-aom na Celu, sklenila je patrijoti^no slovesnost; gro-penje topifiev se je pa §e celt popoldae odmevalo od
Sabotina m km.^kili sten. kakor wakrat, kcdar piaz-nuje Steverjan eesaijev dan.
Tako so^lavili slovi-nski Urici vladarjev odgovor na adreso; - iz S-jeke doline nenianio o tern Se no-benega poroeila, a gotovi smo, da je tudi med ta;n-kaj^njim prebivaNtvom obi'na velika radost wsled naj-viM'u'a priznanja Ijudske /vt^tobe in zarad zagotovila, da (Jnrisko nikakor ne liode raztrgano v korist po-zeljivini italijanskim susedtim.
Kaj pa praiijo naW goriSki Halijanriri, rapiv-zentov.mi po J/ Isonztr in ^11 (joriziano" k vseinu tomn y Nir! 0 Najvi^esn skblpu ml ?), maja t. 1., s katerim je. Nj. V. blago\oli!o izraziti Svoje dupada-jenjc zarad jidrese ter naivteitj g. ininNtni, da pujasni, da govorire o'i odstopu <b»!a (inrfcki'ga prihajajo lo od zanieijivegn, skrivnega snovanja re-volueijonarnili elenientov italijaiuske mi-rodnosJi n vsem tnu nista verla kmnpana ^rli-iiila niti iiesedice ne. I'csarsko pi.sum, kiilero jo ?. navdiiMMiim veseijem navdalo ngromno veeino pre-bivait'ev na deHieni lueini S:)«ve, pa je nir.ftin razve-M'lilo ttidi \m' ili-uge de/tlane razun pe^'-iee gori-.^kili ].»lioin>v to velevazno pi.smu ni initio prostora v organili insih libeialn-kili uasprotnikov, bi |hc bilo tndi zeM .slabo podalo ziavi-ti onega uniazanega perila (dtHiiaf-ih ptvpirov), s katerim oba lista dan za dnem stud in nejevuljo vzbujala i»ed vsvmi po.stenimi me-M\mi in de/.elani. Oteni bi „•• pai1 po praviei pra^ili: Pis ! • tanto runiore- o vasib kvantahV Po Vajineui y\'y pa tudi po vajiuein molLanji vaju poznamo tieka !
Sii.-inio, da so P-idgorei prosili g. mestnega in-pana. naj bi jim dovolil mcstno bando za vfcraj&njo slovesnost —¦ j»a da jo jc hotel le s tern pogojem do-voliti, da piidejo gode.i k slovesnosti v civilni opravi — a nikakor ne v unifoni.i, &»?ar pa Podgorci niso hoteli sprejeti. Trziski mestni zupan je pa radovoljno dovolil j.vojo prav okusno ojiravljeno bando, katcraje nekda ixvistuo vstrezala. , Priobcujemo to vest brez vscga komentara; saj si ga lahko vaak za se narcdi.
Iz Solkana **. maja {I/v. dop.) Zadnje poro-4ilo iz Sulkana, Katero gov»ri o uekein tepezu mej f>oIkai».«-kimi fatiti, ni po vsem resnieaio. Le to je res, da >o se nekateri fautje v krcmi pozno v nofi mej seboj zbcstdili,—-tepeza ni bilo in tako tudi daljnih nemirov ne po vasi.—-
Narodna zabava na vrtu pred postno gostilno se ni pteteklo nedeijo po.>ebno obae.-la, Cesar je bilo ne-frUuuvitno vreme krivo; tern zivahuej^a pa je posta-jala proti veceru v znotraigih prostorili, kteri so 83 bili prav lepo napolnili z domacmii rodoljubi in go-riskimi go*ti. Goii&ki in domaci pevci so nas z lepim, vbranim petjem prav prijetuo zabavali in vines so avi-gale razne napitnice veselega in resuega zadr^aja, kakor zaieee iskre iz 2ivega plainena. Tako smo se po dolgem i"asu zopet enkrat, sker bo!j po doniaCe, pa tern zhahnejSe radovali.
Zvcdcli &mo, da bode v prih. ncdeljo^o pfiliki fii-talnicoega obfiuega zboia enaka zabava pri Mozetifi-u. Diubtveuo zivenje treba vzbujeno ohraniti—in to se naj-laze in najceneje doseic po takih domaCih zaliavt.h. Ko-likor j ill poznam, se nam nasi goriski rodoljubi pri takih prilikah kaj radi pridruzujejo. Kaj bi ne? Saj je bil Sol-kan naSim Goriianomod nckdaj priljubljena vas: lahko bi skoro rekel, da je bil tu zacetek pravcga narodncga gi-banja na Goriakem—zakaj bi v tem duhu ne vstrajali,t.em vec, ko vidimo, da si zdaj tudi v manjSih krajih snu-jejo druStva za zabavo in poduk, katera budijo in vtr-jujejo med ljudstvom narodno zavest.
Solkanci! uaSa zastava je leta 1848 pozdravljala mlado zoro svobode; na§a citalnica pa, katera je to zastavo prevzela, uze 11 let zni in dela, dasi ne vselej z enakim pogumom in z enako zivalmostjo. Vaa-kakor se je ohranila in zdru2ujo Se veduo vse pogoje nadaljnega cvrstega obstanka. Na nas je, da te pogoje spolnimo. Hajd tedaj: za na§o zastavo v duhn prave svobode: Naprejl
IZ za Svete gore,«. maja (I«v,dop.) Na taboro v Sempasu in v Drdih smo vai gorifiki Slovoncl na-vduSeno tirjali zdrulenjo vsoh Slovencev v jedno Bkupi-no. No] k«> bi bila takrat nlavna vlada pravicniglas naroda posluSala, bi mar no imela sodaj moCno bran proti italijanskim poLeljivostim? A Za\ 1 podpirala je italijatiHki iiivelj, Slovence zanemarjala. Po cesarskih uradih neprenehoma gospodari italijanski jezik, nekoj nemakej'a je vines, h slovcnnki lo hlapCuje. Kaj 6»da, ako itnlijauski pieimpete^i kriLo, da Pdmorje je ita-lijanska pokrnjina? Ponosno smemo reLi, da ne mi Slovend, ampak na9i naHprotniki, katcri zasodajo de-lomi va?<na mesta v driavni upravi, so mnogo zakrl-vili, daseunstrau mejeintudi na tej strain—u2e tako nepiikrito govori o ^'rinli orientale" kot itall-jamiki piovineiji, kakor bi ho imela di^ola, ki se 8 tem imenom krtiti —u*n dunes ali jutri vteleBltl vbla-^eno Italijo, /adr-ji ftia ka^is da slavna vlada vbo to spozuavtt; to spoznanjo pa num dajo vchgIo nado, da bo po lioljscm Kpoznanji tndi delala, ter bo poprijela potrebuili sreilstev v okrep6injo avstrijaiiHkoga douio-Ijubja. To pa more doscci le, ako podpira slovansko narodnost, Treba bo, da ob meji prevaga Slovan-stvo, ako kofic Avstrija biti varna prod prljaznim pri-jateljem ,,alla je^ in lisica". Toroj incnda smemo upati, da dandanes tie bo vlada nam nasprotovala, ako tirjamo zdruKenje Primorja 8 Kvanjsko.
Ljubljanski H81ovenecH je nasvctoval shod Pri-morskih in kianjskili narodnih voditeljev, da bi 0 zdru-2enji Primorja s Kranjsko potrebno dogovorili in ukre-nili. Prcudarimo 1
wSlovenija", zdrulenje vseh Slovencev je svrha narodnega programa. Ako so zdruzi Primorje 8 Kranjsko, smo storili vclik korak k zdruzenju vseh Slovencev.
Scdanje politicne razmere Tiam dajo dobro upa-nje, pak nas tudi silijo, da seoklenemo sosednih Slovencev, ako se hoCcmo uspcSno braniti italijanske po-2eljivosti. No, ker nas k tej zvezi kranjski bratje po-zivljajo, ali sc jih ne borno veselo okleniii? Gotovoi Z nami bi morali ;ti tudi Furlanci, in ali se bodo bra-niliV Ni mogoCel Vsaj Jioficjo sami ostati Avstrijani; to pa zaraorejo najla^e, ako se nas oklenejo. Toraj zdru^imo so v staroslavno Ilirijo, vsaj nam je ta Se v dobrem spominu.                ,
2 Berij nad Rifenbergom. 21. maja (izv.
dop.) (DmStvo Sloga.—f Ivan Fiirloni.—Tatvina.— Letina.) Uio je nekaj casa minolo, od karsmo v „Slo-venskem Narodu" citali dopis z Vipavekega, v kojem govori pisatclj tudi o ustanovi brai. druStva „Slogert na Berjah. Takrat nijsmo vedeli so, pri dem smo, kajtl praviia so se bila stoprv visokemuc. k. namestniStvu predlo^ila, kar je pisatelj v svojem dopisu tudi ome-njal. A glejte, kako ve^elje, kaka radost nas je do-letelal Visoko naaestniStvo nam je pravila potrdiloin nam tako dalo pravico tudi javno o naSej »Slogia go-voriti in pisati. V slogi je raofi! Lepe besede, a Se JepSe za na§e Brejce, kateri so razumeli njih pravi pomen, kar so pokazali z ustanovo svoje »Sloge"; s tem so pokazali, da se tudi mej raztreSenimi in od; dabjenimi vasmi lehko vzdr^uje braluo druStvo; pokazali so, da tudi oni «e vzbujajo in hoCejo v duhu Casa napredovati in vspeSno' z zdru2enimi mo5mi de-lati za domaco reL. Veselja in navduseno&ti je dosta! To se je videlo u2e v zaCetku, ko se je komaj raise! 0 ustanovi „Slogea sprozila.—DruStvo Steje u2e blizo 40 udov in upamo, da se jih kmalo Se vec pridruSi.— V kratkein se odpre slovcsno bralna soba, povabijo se udje, pravila se Se enkrat preberejo, da se bo vsak vestno po njih ravnal in slednjid se bodo Se nekateri nagovori vrSili.—Vrlim Brejcem pa polagamo Se enkrat na sree: bodite trdni v svojej jako pomen^jivi ustanovi in driite se lepega pomena, ki jo v besedl „SIoga". Naj tudi Vam veljajo besede starega Atting-hausna: BBodite sloini—slo^ni—slo5nila
Komaj je zacelo druStvo ravnokar ustanovljene „Slog3u iiveti, uie nam je nemilaamrtpobrala enega najbolj marljivib udov, Pobrala nam je odbomika Iv««
da Farlani-ja in pofofila ga vzgodnji grob; pobra-]a nam je meia, Id bi HI amegft koriatil drastim m je varoval propada; pobxala naraje iznasega srcdiS*a I van a, jako eenjenega in obfe spoStovanega moza. Da je ranjki imel aaupaoje in mnogo prijateljev, po-kazalo se je pri njegovem sprevodu. Ogromna mno-fica izbliinUiindaynihkiajevzbranihpruateyev^aBan-cev in sosedov skazala mu je aadnjo east Sprevod je bil krasen; lehko si ga bodestarost in nrtadosUa-pomnila, kajti na deieli so taki spjreyodi redta. Nav-ioSnoje bilo cdo staresinstvo Rifenberske zupantfe, ker nmerli je bil tadi ud staresinstva. Za omiko m napredek je bil ameromvnei. On je pripomogel svoje dni tadi k ustanovi Brejake Sole; ladi tega ga ja pa tadi kvaleina Solska mtedina apwwOjala k aadnjemu potitkn. Predolgo bi aat^gnil «voj«&«*&>> *° »i hotel tie natanjko popisati. Le toliko naj se omenta, da jt Ml ranjki sploh prijjubh,ena osoba po cetera Vipavakem. Vaako droitvo ga je poraalo in vsako tu5v svoj delokrog vaelo; bil je toraj ud vefi dru- j *te?. Kraetflstvo je Jjubi! in vsled tega je tudi pod- ] piral kroetuska draitva. Pri svojem pohtttvu je bil Wrad^ ddatee ta «tt tse sL^                    To
sta dokazala govoraika na gomili. Prvi, castiti g. in* poik, jeobrisal njegotamladostnakakor tudi poznejsa lata, in hvalil ajegovo delovanje. Drugt govornik,, pn-jatelj iz Gorice, je oawnH,da ranjkij* b«M druStve-lo iivenje in gibanje. 2 njim je zgubila tudi gonska -Sloga« vrlega in dobrega uda, slovanska hpa, krepko, nevpogMi?o Tejo.—Bodi mu aemljica lahkal
V noii 17, t m. so pokradli po naSib vaseh ne- j Id klateii mnogo reCi. V neki hisi so pobrali  skozi ] okna precej obleke in potem so pridrli v hram in so j pro kakor domacuu v njem gospodarili.   Iz treh soda? so vino pokuSati, najboljsega so se napili in tudi preeej litrov za iejo saboj odnesli. Po vefch hisah so hndo rogovilib. Taki ljudje v resnici ne zasluzijo dru-zega kakor, da bi se na dolg post obsodili  in k do-bremu plafilu prisiliti.   Morda jim pridejo  po casi na sled.
Latins, hvala Bogu, kaze prav dobro. Ce vse tako ostane. se nam je nadejati lepih pridelkov. •— Pa je tadi cas, da pride eokrat uze tistih sedem debelih krav, ker drugace boboben pel naSim kmetom, da bo gorje! (Pozvedeli smo, da je 21. zvecer toca tudina nekaterih mestih v Brejski obcini mnogo skode nare- ; dila. Op. ured,)
IZ kObariike doline 26. maja. (Izv. dop.). Kar nas ne tarejo zadosta slabe letine in druge nadloge, pripravlja nas se zivinska bolezen v velik strah in v se veto skodo. Huda bolezen .Smerkelj" se je med konji y Iderskem vnela. Ncbeden ni vedel, kaj je in od kod prihaja; gospod Alojzij Strekelj, vodja c. kr. zrebake postaje ? Kobaridu, je prvi po nakljucbi za-pazil na 4 letni kobili nevarno to "bolezen in je koj preskrbel, da je zupanstvo zival kontumaciralo. Ob enem je naznanil stvar c. kr. okrajnemu glavarStvu v Tolminu, katero je telegraficno pozvalo g. okr. zivi-nozdravnika Perko-ta, ki je hitro priSel, bolezen spo-«nal ter dal kobilo ubiti. Ker je pa bolezen po Iderskem uze jako zatroSena, prisli so pretekli teden gg. okrajni glavar in dva zivinozdravnika, pri kateri pri-Jiki so veleli 3 bolne konje ubiti. Da se ni nevarna bolezen le Se huje razSirila terraztegnila tudi po dru-gih vaseli, zahvaliti se imamo le g. atrekelj-u, kateri je bolezen hitro spoznal in naznanil, drugace bi Mi morda vsi konji pod zemljo, ker se ta bolezen na pasi veliko nagleje siri, kakor vhlevn, kder so konji sami. 2a to smo vsi prav hvalezni g. Strekejj-u, da nam je to ljubav storil; obvaroval nas jes tern velike skode. Le take gospode naj nam slavna c. kr. komanda po-Silja, ki znajo kmetu z dobrim svetom in naukompo-magat, ne pa, kakor po navadi, kake zaljubljene gi-zdaliCne.—Vas je zdaj. zaprta, nasi konji ne smejo ni-kamor skozi 14 dni, dokler ae be komisya Bpoznala, da so vsi konji zdravi;—a bati se je, da jib. bo treba fie dosti pobiti.   Bog pomagaj!
_____________                         F,
IZ Trsta, 29. maja. (Izv. dop.) (Nekaj politike. — Okupacija Bosne. — Dopolnitne volitve v mestno stareSinstvo. — 2^oy kolodvor. — Podporno drustvo za porotnike. — Citabuca v novih prostorih. — Po-milostenje.) Na naSo borso je vest o kongresu se precej nplivala, valnte so moCno padle, in vrednostni papirji so se nekaj popraviii; tudi cene blaga so pri-merno niie postale; pa na vse to nij dosti verjeti, aeka reserva je potrebna; akopram jaz §e zmerom o-stanem pri svojem trdenji, da vojne ne bode za zdaj. Tesko pa sebode orijentalno pitanje po kongresu tako temeljito re§Ho, da bi bil mir za dolgo casa gotov.
Na§a vlada posilja velikanBke mnozine 2iveia, 8treljiva, kanonov in drnzega vojnega orodja v Dal-macijo; oCividno se delajo priprave zakako zasedanje in tnk. oficirji govore o zasedanji Bosne, kakor o uze dognani zadevi. VCeraj popolndne je do§el z Lloydovim parnikom vojvoda Crnogorski Petrovich v Tratinseje
-----?j naprej pe^jai na Dunaj. Vaini dogovori nekda
yo po dratn mej Dunajem in Cetinjem.
PreSIi teden bo se vrSile y Trsta dopomitne volitve 7 mestni 2bor, volili so se 3 novi stareSiae, na-
mesto treh odstoplih; izvoljeni so bili dr. Benco, dr. de Bin in pa odstopli poStenjak Pitlen; zadnji pa se je v drugo odpovedal, ker note po nobenem nacinu sedeti v sedanjem mestnem zastopu, katerega on sraa-tra kot zastop svojati in —
Novi kolodvor, ki je eden najveiih v Evropi, od-prl se bode prihedaji mesec z veliko slavnostjo; nova Inka je nie tudi toliko dodeiana, da skoro popolnoma sluii svojemn namena; Lez eno leto dovrseno bode popolnoma velikansko delo, ki stane ttz 100 miljonov goldinariev.
V Tretu se napravi podporno dru5tvo porotmkov; vsak, kedor je v listi za porotnike, lehko pristopi k temu drnStvu in pladuje gld. 1 na leto; iz fonda, kateri se tako napravi, dobivalt bodo porotniki primerne dnine vse tisie dneve, ko bodo morali sedeti v Tr>tu na klopeb porotnikov. Taka dru^tvi se sama po sebt priporocajo, ker {estokrat gre rodbtnam prevee v kri, ie mora porotoik porwtofati ob svojem. Kakor vTr.stu in morda §e bolj, bi bilo pri»ikr»o tako drustvo v Gorki, kder m je menda tudi uie zaMo agtfirati v knn zrai^lu
Mnogih triaSkih Siovanov lelja hodi* v krat-kem spolnjena: na§a *itahika sp avgusta nieseca preseli v lqio hiio na v^Hkem kanalu. kder j« Irpa in prostorna dvorana. IJpati je, da zaft»tr v novih prostorih tudtvnovo, {ivaltnrjse iivenje.
Mori ha Strekclja u (Jorjunsk* ga, o kabnm sem Yam porofal, da je bil na smrt uh-<ujfn, pomilu-itil je cesar; zdaj pride v (indite za #> I«'t. Zaniiuivo pri tej refi ji? to, da j*» UMaa dcklka, Virginja Funzari, Solarira Ijudske Sob*, v posolmi protaji obrnila *** do cesarja, da pomilosti morilca in *? Vh>Ij zauimivo j*v da je ona iolarira dobila od tuk. okruzne hbduije n.t-zoanje, da je bil:* unli-tana, in da je w*sr pomtkutil Strekelja. ix> zdaj j« ta korak unicam v z^odovini avstrijskega pravoawlja.
IZ Trsta, X>. maja. (1/v. dop.) (lW.«ifc Xa-brrgoj. - Taka Trh'shira, Kdiunst ftdnik. -Ileseda v rojanski ¦/•italniri. - • Naivit o uj r-italnici. — Pogreb sir. Mt-itzl-a. -- Ba/fttava roi. — Xt*[»o-trebni stro.'ki. ¦- I'udua prik»/tkn. ¦ Vrt*mt»» Xa* drzavni pohlancc Xabergoj j«' u/.«« /op^t ({ov'ttril v drzavitern zboru jako tt'hten govor v iatrr«"<ii svujih volilcev zarad tega, da OHtaue v Tr.^tu »u okolit-t i^i* dA hianrga davka pri starem pauAalncm \thti\\i <a\rr.-*uiu> in da se ne vpidje nova postava ta davck m-ifvaj*:-X-». Omenil je tudi pri tt*j pnliki, katio vlada zanfinarja intercse prvega trgovkega twsta v Av^trijt po n-gi-ranji dobrih promethjh zvt'/ in V» napaftiih itttrriia* cijonalnih pogodbah i»J da v>!t>d me take- po^odk* nam Tr2aLanvm italijanaki ribt'i prcd nosom vs*« ribe polov6 in tako odnesejo lop del za^Iti/ka na^im oko-lidanom. Bes tudno je, ko Clovek villi, da imajo valni ribolov in pa ribotrUvo v Trstu v rokah skoro u-kljufljivo tako zvani ..t'hio/zutr. To pac nij varstvo domaCega dela, domaLe obrtno^ti. XaA Xabcrgnj v.-»e dobro opazuje in porabi vsako ugodno priliko, da s*prav-lja na dan enake uapake na»e vlade ter zagov.trja ko-risti svojifa volilcev. Smemo tonj naS^ga Xabergoja v izgled stavitt mnogim na»im slovrnskim poslancem visocega izobrazenja in dokaz je zopet to, da pri po-slancu velja vec poSteno, svoj narod ljubefie sree, nego pa vsi diplomi.
BTriesterca" porofevaje ol Uvrstnera zadnjpm govoru g. Xabergoja, imenuje ga: nBitter von Xa-bergoj"; ne vem, alt se je to zgodilo iz pomote, ali pa se hoie Saliti, kajti predobro poznajo uredniki tega lista g. Xabergoja in njegove razmere. To pa n;6*m» da je Nabergoj gotovo bolj vitez ali .Bitter* nego pa vsi oni „Bitter von Jeitelesa in nFeittiles", katere Steje BTriestercatt mej svoje privr. ence. Ljud^tvo ima tudi svoje viteze, ti so borilci za njegove svete pra-vice in ti vitezi so gotovo plemenitejSi od onih, ki iz nage Cestiiakomnosti za odbkovanje beraeijo, katerih zaslngc! je treba iskati z mtkroskopom, ali pa na nekem mestt;
.......   To sem hotel le tako za salo povedati,  co
kedo najde v tem   tudi kaj morale, toliko boljse.
Da ima naia trzaska nemska tetka eno uho tudi pri policiji, dokaz je sledeca dogodba. Uredtiik .E ii-nosti" razposlal je nekda te dni neko okroznico do rodoljubov, katere okroinice do danes nij prijelo niti predsednistvo politidnega druStva ^Edinosti4; se le po „Triesterci" zvedeli so mnogi o eksistenciji te tajne okroinice; a prednc je doila ona okro2mca, biia je nz> v »Triesterci* vest, da je ureduistvo FEdinosti* razposlalo do narodnjakov okroznico, v kateri toil, da bode moral list s 1. julijem prenehati, fe rodoljubje hitro ne priskoCijo s podporami. Ker okroznica nij bita do istih dob znana nobenemu, nego uredniku samemu. pa policiji, ker pa urednik gotovo nij Tricsterci poslal oklica, ergo je prista cotica od policije. Take zveze so sicer dobre, pa skrivne morajo ostati — torej bi svetoval jaz na§i tetki veC previdnosti. Xek prijateij pa mi je pokazal ono okroznico in preprical sem se, da je policijski porodevalec rec pretiral. Urednistvo „Edinosti* ne prosi v njej podpore za list, kakorSen je sedaj, aropak vabi rodoljube, da bi pripomogii k temu, da list „Edinost* postane tednik. „Ja Bautr, das iBt ja ganz was anderes"! To nij znamenje propada, nad katerim se „Triestercft* ikodoieljco veseli,
ampak to je napredek in prav lahko se zgodi, da „Edinost- namesto propasti, postane dober tednik in Ce mora potem „Triestercaa, prinese zopet lokalno vest o „EdinostiB, pa bodo to vest Litatelji primerjali s poprejSnjo — ali ne bodo rekli, da je bila tetka trzaska mistificirana po svoji prijateljici?— „Edinost" vtegne postati tednik, ce ne precej, pa s casoma, a v za5etku je treba uze paziti na zdruzenje moLi, treba je take taktike, da se potegne po mogoCosti dosti mott v skupni delokrog; po tem bo Slo in morda ce!6 dobro Slo. Vendar pa bi bilo moje malo merodajno mneDje, da letos to >e ne ide in bi bilo morda prenagljeno. Badoveden sem, kaj,porccete vi GoriCani k temu!
Kojanska (italnica imela je zopet v nedeljo krasno veselico. Predstavljale ste se 2 vescloigri: „Servus peteiiniek" in rpo?tena deklica*. Igri sti za priprosto oWinstvo jako prtmerni in igralci, mej njimi posebno gg. Wolf in Abram in gospodiCna Hackcljeva, so svoje nalose izvrstno re*ili. Tudi deklamovalka, gospod if na fierinekovaiz Verdelja, je pri prveni nastopu jiokazala U'[w zf.MM/jiosti za oder. fez vse pa j«« zaslu2il ta vrfer puhvalf- uev>ki zbor zdru2e»ih barkolanskih in tria^kih pf>vc«*v, coz 40 osob niofan pod vodstvom pridncga g. Bartelja. Stopaj Banovri in pa Hribarjevo B\oC tihotna" so pevci ikoro dovrseno peli; iz t;<niga zbor?, zagotovljam, da se napraviti kaj izvanredhega in hvahzni rnoramo biti iitladeuiu, simpatif tit mu pe-vovtjfiju. kt*r razumi tako ediniti moH v zmisltt „Pri-moi>kega Siavca-. Xa* general imel bo v kratkem v g. B. dubrega adjutanta. Po ofkijaini veselici bila je na I'itaf/jKkem vrtu .se l«p-a. piiprosta vesrlica in nt'ira se rW-i. da je bilo \m* tako lletno. kakor malo-kdn »lrug!iil taka. Mm-uje je, da bi .se rojanska Oi-t:\Uiun prt'.st'liia blize^v nn'Sto in postala motna de-iiutkratifna t'italnica. Ce se poinisli, da je Bujan blizo menta in tla Btijaufianuv je komaj en par v tej Cital-otti. potem he zamore .skoro odobravati ta misel. Ta ritalmra naj pride v t<re«Ii>ei« in v njej se lehko zbi-rajo vr-i okolit-ani hi tudi tr/a>ki Slovene!. S tem se bode morda d-.ibro uplivalo na bliznjo nkolico. v kateri je. bilo pof-rej pftlno fitaluic Inez pravega kvasa in temelja. Vsi roiloljubje bli/nje okolice in pa nie.sta pa bodo am suno, dobro o-?»iovano ljuihko fttalnico v Tr»tu tak« ziir/evalt, da ptistane bi^er hlov. naroda in rnorda f* r;i-t»tn.i ceb> kvas> za toliko zazeljen uarodni ttoiiL To mi-ei naj torej rodoljubje v Trstu in okolict dobro fircvd.trjajn in, kar je »e vee, mi tr/.i>ki Slo-veuci potrebtijemo v Tr.-«tu zbirali>ia z uarodno go* stilno: vie to pa ,^e da t^ko b-po spojiti.
V zadnji ..SoiV btc naznunili vest o smrii ime-nitne^a in mlade^a zdravnika dr. Meuzla; naj dodam tej vt^ti. tla hi) trupio ranjeega iz Uerlina pripeljali v Tr»t, in tukaj je bil vecraj p(.*poludue velikainki pogreb, katerega se ji» vdelezil ves takozvani ^high life" na^e^a me»ta. X.» raki je bilo 2J krasnih vencev, mej katertmt tudi eden od nentske cesarice.
Tuk. vrtnar Maron je napravil v lastnent vrtu krasno raz.-t-.ivo cvetlic, posebno pa ra&; to pogledati jo reswinio vretino, napredek v hortikultun jepacve-likan«ki. in Trst se odlikuje v tem obziru pred vsenri avatrij>kimi mesti.
Akopram je vroce, vendar na>a gledi^a Se precej delajo; v nTodramatic'neni gledi-ei predstavlja ono druStvo, ki je bilo v Ljubljani, Kri^tovo trpljenje v zivih podobah. kar se more imenovati dovrSeuo v tej stroki.
Tuk. trg. zbornica nabira darove, da poslje kakih 20 trza.^kih mk^Ieteev na parisko raz^tavo. Xe bi so morda dal ont denar boljse porabiti V
3iiietnega kmeta Jakopa Krizmana iz Tubelja blizo Matenje, je te dni domov gre.l**iz vvj/ifieni zadela streia: ?gore!a je htpoma na njemu vsa obleka, a njega »amo malo ranila, na&It so nazega in odpeljaii v bolnUaico, kder bo gotovo ozdravii. Xij \\ to eudez ?
Po hudi vroCini, imeli smo 2 dni jako viharno vreme, zvecer to stvi oblaki prepreievali obnebje in v nekaterih krajih na Kra^u je telo toca padala.
VS. ,Trie.->terca" sejeuie blamir«la. Danes nam-rec prinaSa vest: HBezugnehmend auf die von uns ilber das slov. Blatt ^Edinost" gebrachte Xottz, theilt uns die Redaction dieses Blattes mtt, dass ^der** Edi-nost vieileicht schon demnachst als Wochenblatt er-scheinen werde."
XB. RDer Edinost8.
Iz Benetk 21. maja (Izv. dop.) Akopram so v sedanjem kriticneni casa vseh oci obrnjene proti izto-ku. se vendar tu mnogi vrocekrvni prenapetezi ne na-velteaio prazne slame miatiti vnemajoC javno mnenje za pridruienje Trentinskega, Goriskega, Trsta in I^tre. k iudijan»kcmu kraljestvu. Tem razgretim glavam bi ne bil po ntkakem godu miren izid orijentalskega vpra-Sanja, ampak bi {preradi videli Rusijo pohojeno od plasnega John Bulla. Tudi jim gre za to, da se Av-strija gotovo vmesa v orijentalsko zapletko ter zasede Bosno in Hercegovino. Avstrijska neutialnost bi Ita-liji nikakor ne ugajala, ako pa avstrijska vojska po-mariira v Bosno in Hercegovino, vstreze jej na dve strani: PrviC bi Avstrija pretrgala zvezo mej Serbijo in Cernogoro in po tem takem zavirala razvoj mater-jalnih in moralnih moSi in naposled zedinjenje obeh.
knjezevin, na cemur je Italiji najvec" leiece, ker se bo- I ji, da bi kedaj slovanski element ob Adriji ne prev- ' ladal nad romanskim. Drugifi pa—in to ima za Italijo tudi veliko vaSnost — izvila bi iz avstrijske okupacije omenjenih knjezevin—uzrok zahtevati, da se jej od-stopijo jugo-avstrijske delete v ilirskem Primorji in v Tirolu, Se§, da bi se tako ohranilo evropsko politico enakotezje. — To je edini pot, po katerera upa priti italijanska akcijska stranka do svoje svrhe, do Jta-lia corapiuta",—v zvesti si, da bibilastvar izgub-ljena, ako pride do vojne z Avstrijo.—
Da se pa navduSenje za osvobojenje bratov, ki jeCijo pod tujim jarinom (?), ne ohladi, za to skrbe razni fanatiki in placasi agentje, ki so nekdaj v Av-striji za isto stvar delali, a od tarn spojeni, pri vsaki priliki ljuditvo drazijo zoper Avstrijo ter je navdusu-jejo za idejo dopolnjene Italije. Tako so se tudi ne davuo, ko je tola v cerkvi Sv, Marka tuftia slovesnost po ranjkem Viktorju Kraanuelu, mej gnjetetim se Ijud-btvoui na tigu pred cerkvijo posamczui rognvileii ogla-sali z „Viva Trentino", a njih glas se je 1c slabo od-uieval in mnoiicaje vecinoina iaraievala svojo neroljo, da se slovesnoat skmni s tako neprilienimi demon-stracijami.
Take in enake demon*tracije iinajo pa6 malo po* mena in da si je mej italijan&im ljudstvom prav mno-go takib fleineutov, in skoro bi rekel, da prevagujojo, ki se uavdii&ujejo za nove pridobitve, je vendar tudi lepo Stevilo /.niernih in trezuo inislecih, kateri uplivajo tudi na vcie ljudgke kroge ter razja.snujojo stvari iz pravega staliSia. Ko so se Italijani bojevali za zje-diujeuoat in svobodo, bilo je navduM'nje KpIoAno, — zdaj so ju s tujo pomocjo in se zmagaud ncntikega yrozja ptidobili — k«*do bi jih zarudi toga zavidal? Navdusuuost pa za tako Italijo, katvra bi se dopolnila s pridobitvami slo'vangke zemlje in v« iino ma s I o v a n s k e g a p r «• b i v a 11 * v a - - m» more vklj ub naj • siluej^' utnetne kurjave nigdar prav spiosna postati, Sicer pa nam dukazujcjo adts.se gotiskih Furlanov in Se bolje one, ki *n> jih sklepali na VaSih tnbnrjih, -da iii ss» vtegnila Italija budo opeii, ako bi btegiiila pozcljive roke <vz Idiijo.
Tu je bila zadnjc dni ziva agitarija int»j «.modt*» ratr in ..progm-r^ti1* zaradi /mage oucga obeli kan-didatov v Kovigu /a parkuueiit. I/.vu|jen jo kandidat ..piDgtvM-fuv' „Sani-, kar tudi d»ik.i/iiji\ da ima ta htraf»ka, ki je ob esr.'m „partito d'a/mntt". vettun m geboj. Tit Win tew pa naj si vaSi Italijanclfi ne obetajo zlatih gora- maiivee naj berejo cesarski od-g'Hor na „»Sloguio" adreso, da si zvedre mozjane in ohlade prevroco kii.
Politifiiii pregled.
V drzavncni zboru nadaljuje Le vedno razprava o uagodbcnih postavali in sicer se je zaduje dni prctresovala postava o povrnitvab dav-kov in o kvoti.
Kongres se gotovo snide, a do zdaj «e niso rasposlana vabila, tudi kraj in dan se nista dotoCena. Ali bode v Berlinu ali ne} o tern ima item^ka vlada odloeiti. XemSki ccsar je zastran kongresa odlo^il sveje potovanjc v Ems.
A v s t r i j a je prva prelomila sanstefansko pogodbo ter je po mnogih letili zopet enkrat ne-koliko tuje zemlje pridobila. Turki so prosto* voijno izpraznili otok in trdnjavo Adakale, leieeo v reki Dunavi blizo Orsove in avstrijski vojaki polka Sok^evicevega so koj po tem otok zase-ii. Ta trdnjava bi se bila iinela po sanstefanki pogodbi podreti—a zdaj jo je na^a vojska spri-voljenjem velevlasti ^asela. Mcnda je to zacetek nadaljne okupacije Bosne in Hercegovine.
Grof Andrassy je obema delegacijama razlozil, kako namer&va porabiti kredit 60 mi-Ijonov. Monarhija, je rskcK ne sme priti v ino-ralieno odvisnost od drugih drzav, ampak mora pripravljena biti kot enako vreden faktor. Mo-gofe je, da pridcjo vsled posebnih dogodkov tudi pri kacem sporazumljenji dr^avni interesi v ne-varnost. Najprej se namerava pomnoziti vojska v I)r«lmaciji in na Sedmogra^kem. Vladino sta* lisea je, za mir delati in drzavne interese varo-vati. Avstrijska delegacija je nekda Andrassy-jevo razlozbo pray hladno sprejela.
V zvunanji politiki so se razburjeni valovi se precej polegli. Zdi se, da je Suva-lov z dobrim uspebom posredoral med Anglijo in Rusijo, a javno mnenje na Ruskem ni6 kaj ne odobrnje velike popustljivosti ruske dipioma-cije, katera, Ce se vresnicyo po raznih listih raznesene vesti, uze presega vse meje zmago-TaKeve dostojnosti.   Bulgarija naj bi ue segal*
Lez Balkan, Srbija in Crnogora naj bi se zado-dovoljili z malimi pridobitvami, posebno bi mo-rala zadnja popustiti Skader, Bar in Ulicinj; to zaliteva tudi Avstrija, katera ne mara pripu-stiti Crnogori drugc zveze z morjem, nego preko Bojana; luko Spic bi smela imeti le, Le se po-stavi pod kontrolo Avstrije itd.
Kljubu precej pomirljivim pcrofiilom, vendar ne nebajo velevlasti oboro^evati. Turfiija, Rusija, Anglija, Italija, Avstrija Srbija in druge hoCejo za vsak slufiaj pripravijene biti.
V Carigradu so turski uporniki zaigali vladna poslopja. Skode je veliko; samo v de-narjih je zgorelo blizo 3 miljone goldinarjev, ka-tere so imeli razui pravdarji tarn spravljene.
XcMiiski pari anient ni hotel odobriti postarc zoper sodjalne demokrate. Zdaj sc je raziei in tudi ministri so vecinoma na poCitnicah.
Bolezen v St. Andrejfci,
v PeCi, Rupi, Mirnu in drugod okoli Goriee, o kateri sera 17, t. m. deloma v „Sodi", 23, in 24. t m. pa tudi v ital, listu „I1 Gotiziano8 pisal, vStevii jo med sicer nalezljive, pa nenevarne ko^ne bolezni pod ime» nom Erythema exsudativum, je tu pa tam ule precej ponehala, drugod se pa Se sni, vsled «esar m ljud-stvo mo^no straSi, misle, da so vsi, ki zdaj umirajo, samo nje Jrtve. To pa ni r.ikakor res, ker ta bolezen sama na sebi boluika, ki sedobro zadt^uje, ne union, vomlar pa k smrti Jeliko pripomore, ako se jej pri-druzijo fie druge boleiiiii, kakor tifua, mrzlica (ki se pri priineriH vrofiiii, posebno v njima ugoduih, moft-virnih legah, kakor deloma v gomuji in dolanji Ver-tojbi, v Hiljah, Ilukovici, sem ter tija po llenCah, v Vipavi, Musi, Kobaridu in sploh v blizini stojefiih voda kaj radi vncmiti) mocan zclodefini ali 6'evesni katar ali nbicnc bolezni, katcre zdaj rade Cloveka napadnjo bodi zaradi velike vrorine, all prevelikega truila, ali ker ;.t,;,eb:io uboinejfie ljudstvo u>dva vecuioma sadje in druge, zelenjadi, ki cloveka le slabo rede.
Ta bolezen tudi ni enaka oni, ki je leta U80 med Turki na otoku Hodos siluo razsajala, ki je 1. 11S0. 1.308. 1518 iu 1528 na Ahgleskem, 1529 na Nizozemskem, IfiJil spet na Angleftkem ljudi budo inorila in jih v 17. stolctji na srednjem Nemskem, v is. stoletji pa na Frano-oskcm in v gorenji Italiji de-i;i..,i:.ua in je bila od ta&isnih ondotir'i zdravnikov pud imenom „anglei»kega znoja" nmorbu- miliaria" etc. popisana. Bolezni nmiliaristt, kakorfinazdaj po misli drugih tod ljudi niori, s e ua s v e t u n i in je ni bilo. Dunajska Sola, ki je do zdaj Se vedno prva, to bolezni kot take ne pozna. Profesorji Hebra, Kaposi in Neumann na Dunaji, ki se pefojo osobito le 8 koznimi boleznimi, je ne priznavajo za samostalno (als einen selbststandigen Krankheitstypus), temvefi tide, da so bili oni kozni cpahki le prltikline ali zna-menja (Mitlaufer od. Symptome) drugih notranjih bolezni, ki so tacas ljudi morile, pa jih takratni zdrav-niki niso spoznali, ampak so ona vidna znamenja na ko2i [kakor pri kozah, vroCici (skarlatini), osepnicab (plehih)] za Mnttno bolezen smatrali in jo kot tako popisavali, kar je bilo prav lahko mogofie, ako se po-miidi, da so se studije o koznih bolcznih Se le 1.1870 in to posebno po prof. H e b r i in po dunajski Soli povzdignile do prave znanosti. (Die Dermatologie bat erst 1870 angefangen eine Wissenschaft zu werden.) Naslanjajc se na izjave onih slavnih strokovnjakov, do katerih sem se zaradi vece zanesljivosti v obfino ko-rist obrnil in ki so mi radostno odgovorili, in pa pre-pri^an po dobrem izidu bolezni pri raznih bolnikih, katere sem sam zdravil, zamorem tukajSnje meSCane in nnh- ;-,imbke goste smelo zagotoviti, da se jim ni bati tako zvane morilne miliarije, za katero nema Gorica, kakor sploh ne za kuzne in nalezljive bolezni, pospesujoCe lege.
NaSim okolifianom pa bodi priporoceno, da se ravuajo, dokler ni zdravniske pomoCi, pii vsaki, posebno pa pri tej bolezni, po sledeCih vodilih: S o b a bolnikova naj je, ako le raogoCe, od tal, svitla in taka, da se lahko zracl Postelja ima bitinatakeiu kraji, da ni na prepihu, kedar se soba zraci. Ona naj je tudi od tal in slamnik napolnjen s Cistim perjem (tur-si^nim lubjem) ali s Cisto slamo in nigdar ne se staro, od potu ali drugih izme^kov preSinjeno slamo. Blazina, ki ni neobhodno potrebna, je bolje, da je zdaj z z"imo napolnjena, kakor z volno ali kurjim perjem, ker taka preveS greje, da ne recem pece. Obieka in odeja naj bode tudi cista, posebno srajce in ponjave (rjuhe, pre-strala) iu naj bode toliko pripravljene, da lahko za-dostuje vsaki bolnikcvi potrebi. Glavo naj ima bol-nik vedno razkrito, saj jej zadostujejo lasje. Pokrit naj bode bolnik po celera Sivotu enakomerno in sicer toliko, kolikor zivot zahteva, pane toliko, kolikor je bil v zdravem stanji, ali kolikor mu kak mazac* ali kdor koli vcleva. Ako se pa vendar spoti, dasi je bil morda samo s ponjavo odet, naj so kedar, potenjo jenja, pri zaprtih okaih in vrateb nreoblc^e lUj *ko
mogoce, vdrugo posteljo prelo2i. Ako ga pri pozorni izmenjavi srajce ali odeje vendar aekoliko inraz spre-letava, kar se navadno tudi v zaprti sobi godi, le jo. ko2a se od znoja mofino mokra, naj nikar neverjame, da mu bolezen „notri udari" ali da se ne prikaiSe, ako; mu ima res priti. Bodite gotovi, da potenje bolniku ravno toliko Skoduje, kakor mraz in da se naj bolj pri mo&i ohrani ter bolezen najhitrejeiin brezslabihnasledkoy pre^ene, 6e ohrani 2ivotu ugajajofio, primerno gorkoto; Mnogi delajo clsto narobe: kedar truplo gori in pece,. je Se bolj pokrivajo in z vro&imi pijafiami nalivajo; s tern presilijo sree in pljufia, posebuo Le je v sobi tudi slab zrak — in umor6 bolnika, (Erscblafung des Herzen$ und der Lunge durcb unnOthige Ueberanstrengnng mit cousecutiver Verfettung des ersteren nnd Odein dej Lunge) kar sem imel letos na mnogih krajih priliko konstatirati.
J e d. Vsak Slovek 2ivi od kisleca (Sauerstoff), ki ga dihaje dobiva iz Cistega zraka ter ga pljuCa pre-bavljajo in pa od jedih, trdih ali tekotib, katere pro-bavlja zelodec in Lreva. Bolniku, posebno v hudi bolezni, ne teknejo trdo jedi, ker jih zelodec in CrevA ne morejo prcbavljati; on Livi tedaj s pomocjo ciatega zraka, ki ga neprenehoma v sebe diha, po tem od vefi ali inanj redilnih tekoain in od lastnega trupla, katero postane Cedaljo la^ej in bolnik oslabi all zmedll polagoma tako, da ga ni na vse zadnje, kakor so pravi, nego „kost in koza". Torej diet zrak mora bolnik imeti, dokler diha in dobiva ga s tem, "da se njegova soba zracl Kaj se pa godi, ako je soba vedno zaprta? Tacas silite bolnika, da diha ven in notri isti zrak, kar je enako — Cesar pa ne vidite — kakor bi ga silili, neprenehoma piti in jesti svoje izmefijee.
P i t i dajajto bolniku le, k°dar praSa in sicer malo in mrzle vodo, in rajSo vecii.mt, kedar je mocno iejen, sem ter tija tudi mrzle juho, all z vodo pome-sanoga mleka. Kedar pa ne gori in ga zcja tako ne nadleguje, takrat dajajte mu morne, pa ne gorke juhe, ali mleka, ali jecmenovo kavo z mlekom, — dokler ne pride zdravnik, ki vas natanfineje podu6i — Zdravil pa ne dajajte bolniku nigdar bres zdrav* nika, tudi cistilnih ne, ker b tem se bolnik vefikrat po nepotrebnem tako oslabi, da no more bolezni pre-mugati. Sumo zdravnik je za to, sama on moro pro-vzeti odgovornost za zdravila, ne pa mazafil ali ma-za6ke, kateri bolnika navadno tako dolgo leftijo ali prav za prav kvarijo, da dozori za gtob — po tem pa naj bi vzadnji silt poklican zdravnik cudcze delal 1
()bLinskim poglavarjem pa moram tudi povedati, da je pri takih okolnostih njihova dol2nost, kar nur-hitreje mogoce, pozvati zdravnika, katerega pozimjo, pa imajo zaupanje vanj. S tem si pridobe tudi veliko zaslugo, ako prcvidno skrbe za dobre zdravstvene raz-merc v obCini.                        Dr. A. R. Rojic, l.r.
Razne vesti.'
Danadnja Stevilka se jenenavadno zakesnila, ker smo Se le vceraj o poldne prejeli g. dr. Rojifiev danek o tstandrc§ki bolezni, pa smo ga hotel! v in-teresu doti^nih obem naglo piiobfiiti. Saj vendar ue bo velike zamere, ko gre za javni blagor 1
Dopolnitvene volitve za mestni zastop go-riSki, ki so se te dni vr&le, ojaCileso dosedanjo magistrate) svojat.
Stranka, katero je glede te volitve zagovarjal „Il Goriziano1*, pokazala se je straSno okorno in je za to tudi maloslavno propala. Bobuati, pa niC delati— kaj se more s tem doseCi?-—k veCemu, dasi razumni ljudje u§csa mage. „L' Iaonzo" bo pa po ialostinkah zarad volitve za trgovsko zbornico—zopet enkrat lahko z oblajenim sreera nglorioa zapel, ter se na lavd-rikah, ki si jih je priboril pri mestnih volitvah—ort-dahnil. Prosit I                                                    ,
Toda 21. t. m., o kateri smo zadnjtf porofiali, je najhujse zadela oWine, le2eLe med Locnikom in Palmonovo v naSi Furlaniji. Potolkla je Cisto vse, kar je na polji in v vinogradu obetalo bogato jesen. Z d a j je vse golo; ubogl kraetje orjejo zopet za turSico, svilne Service so moral?, vecinoma zavreii, ker jih ne-majo 8 6im rediti. Kaj bo?—Deielni odbor je dovo-lil najhuje zadetim obfiinam 6000 gl. podpore, katera se smatra za posojilo, ako je dezelni zbor v prihodnji sesiji ne spremeni v dar.
„L' Isonzo" se v svojem vderajSnjem dopisa iz Solkana prav debelo la2e, kakor je njegova na-vada.
Milodar 0 priliki svefonosti, katero popisuje-mo v danasnjem dopisu iz Goriee, so podarili gg. baron Riter 50 gl., vitez Bdckmann 50 gh in grof S. Attems 10 gld. za dobrodelne namene v PodgOri. Kakor siiSimo pridejo ti visokoduSni darpvi posebno ubogi solski mladini v prid.
Na§a kmetijska Sola. Te dni jebfl r;.floiJcl gospod dvorni svetovalec vitez Br. Lorenz z punaja, ki se je z merodajnimi krogi, z gospodom delelnyn glavarjem itd. posvetoval o cameravani in po ranj. prof. Hsberiwdu nwTOtowni reformi traty tote "ifelikop
g ¦XtfB.jJgiJf.J^.w'"^., ^
smo zveidi, je ^osL, mtfoister volje, dase ta reforma izpelje ia da se ioiiefokfl v^enilar enkrat ta zavod tako mredi, da posting z^leftcii. in veljfcvea a cela Primor-sko, nuiaieiS, da bi potcin ae bile* treba za Istro in Tfcst uapravlSati jo^ath kmetijskih Sol, aovpak da bi *is. miniswr&tvo potSelito % fcterslce afcace Stipendije, ki bi potero *st*$ili tCr^rl^okmet. §clo, ker soktumc-tijske, jOTijofe ift po^ae^ne rafcmere sfeoro popolnonm enake. Mi sjno lite si*rej^li v bvoj list obSime raz-prave o tej tcfotmi ia -fctat izja-^li, da. bi bilo jako dobro, da, bi odlSfoUi gosp-odaiji tudi razodeli svoje mnenje o ten. in da \m.a «*dostno sprejcmali v svoj list dopise o tej pre^iii stvari. 2d&j jft Se lias o tern izraziti ntaeaja, jihUd p% oikar *e tokafe* zadnjegatre-nutka. Sice*- p% UNenissaa, da, ako se pravidno in te-meljito vse ttredj, bic fcaSetsu imetijstvn s to refornio ˇelik© pomagane^a.—r^ta smo birali te <ini v „Sloven-ikem Karod*" <5.opi=s iz doM^ga Xrasa, ki naej drugim it obetft xoliko iorist Qd tc r^forme in nicnimo z vso pravico, kcr Je fcako. t>» ponduk, vsisstrauisk, vsem ko-riateu postal* i^e mor^mo pa 2at»ol6ati» da bi gosp. dopisovatec fcarHl p*>potiiC8satotijski«ga poduka bolje •toriU k<> tt se olirxiil <|o list* „So6atf ali naravnost do kmctij. dvuS^a. L«!«>* smo jozvedeb, namemva g. prof. P, v^tre^i iara^cni 2e|ji in misli prifci v Ko-BtanjeTico, dm bf> gtjvoril c* umni trtoreji. Torej naj izrazijo piija-telji fcmetjjgki svoje mnenje javno, ker vredaa ja stear javtie ra&p*jave.
B&Spi«&i*ji ^ta ^iva Stipeadija po 60 for. za a&nce, ki bi ho>teli obtskovyati svUorejski karz, kateri se pritoe IT, t. io. Pr^So^e s« innajo vloiiti do 10. t. w. pri c. ir. Siu^tij^keni d*u§t\u v ftorici.
Ba^st^v^i i*d&ll«rv bratov^clne jresv. It. T., namenjeaili r«vaim certain, bila je t>d 2 a - 20. raaja v hisi dtustsei^e pfciedscd^icft gtofiaje ^latilde Coroni-ni-jeve. Hazstav*a tt.i bi]a *avno l>ogata, a videl se je korak ftaboljc (os^lnc^ gl«d6 perila. Frav mohio je ieleti, da bi ^o «ucsto ^ose^laj navadnihalb uvcdlc jako praktiiae, i«pe in v cerkvcuem duliu izdelanc albe, kakftiSne so* bilo ixe^re pri razstavi videti. Spice iu riuteia (!) potilnga p*ri ^Ibali naj bi se popolnoma opustil«, ker se lcpo In ioristna nadomestiti da s tambaiirano crn^m&ntil^o. §plo>h je zelcti, da bratov-Wina izdelujfe po*poltioiaa r cerkveucm dulm vse, kar se rabi p*i sli^bi l>^ji, tudi unutirSka stran se ne sme prezreti. (K<lor iicli ^ppg*^ c^rkvene-ga perila si narociti, mu cpr^vaiStv^o nSoee" F»rav rado pove, kje in po kaki c^?ni.Z> Tnji df«gi tzdelki so bili primcruo Cedni; s pcs^iio zadovoljnostjo s& mora opoiiuiiti, da Beje pri maSnil* pUS^l «opustilo» volneno blago in nadomestHo se srvilaatitu, r*aYft<> ta^ko tudi, da so svil-nate bortc s^cdrnnile lt«os)se.
Lepo n«bo za Biiealjerg lcupljeno, antipendij, kojega so izdelale tt.smi)jeft« sestre za zensko bolniS-nico in aa r^zst^vi pokazale, «n tudee in ea vijolcast ma§oi plaSi (ol&$ E*criU so bili t>«]j§i izdclki. Tudi palme za altaur s« bale ^ia <ogle<l posta^ljene, narejene iz grozdja. ia^ p§^ni6«iiii kla^ov, kaiorsne H morale po altarjih biti in sjoijiniti stedaj na.\adno «?,ro.
Obdaroxan^ so bile sleclete ceikve s pristav-ijenimi re^mi, P ob er^ob oblajilna bursa, ~0evin plaSe za cibo»i-jj, bn^sa, alb« ict drobn© perilo, — K o-8tanj evi ca ra^efi ma^ni^la§«3, — Fl eana velum, — Gradno veluin^ — Os«ek -yijaifi, ma§ni plas<5, — Aj-dovSiifta bel mia§iiiE*]a§S, — Rutt ars dve dalma-tiki,—KI an* nj ^ itola in <irob>no perilo, — S t P e t e r na SoCi tri rokete, — S^ar^inaano vijolO. masni plage in altarni blaaini^ -- Ro* je ioket, — Ste t^i s6 e md. maSni plaSli, — *onit -ye roket in korporale, — P e-dine albain dr^bao^rii^-r—Vol6e d\aroketa — Spodnj a P ribu& a alba in obbajilaa §tola, — Ver-tojbai5erntiia5*iip.l85&, —Zgoraju. TribuSa tem mafini plaSJ, - Kronloer-g ioket in dve Stoli,— SdranSina b^l xn&*a\ p!a§€,—Lorn rndei5 masni pla§6, — Sreelnjft Jem ina^ni pla§^ m korporale, — BanjSice alb*.—•fl^potolpxegirinjalo za attar,— Kapela Jm mSLca jat avv- Gcwici perilo,, — Sv\ Anton v Gorici perila,—S^brdj e perilo,—Rib en-berg vijol. *uasV,ji B^—b T8nica obbajilna Stola, plaS6 zaciboarij, - StijabtzelenHiaSiiiplaSc, — |ma-rje zeleiamMai pla^ii,—S kexbina aemmaSni plage.
Soliansfca Sitajni^a. V nedeljo % junija bode imela tukajS^a Sitalaic*. sroj r-edoi obfini zbor ob 31/2 popoldne v iit^lni^oi aobi. Pi-ogram: 1. Nagovor predsedaikor^ 2. 8p>oro«ilo tajtiiko>vo. 3, Sporocilo de-narni«arj«vo.^4. Volitev 3 <lra§tveBikovza pregledanje rafiunov. 5, Cfitac»jo Bo\Hb praril. S. Y'clitev predsedni-ka, 8 odborniko-v U* % namestnikov. 7. BLazai nasveti. Slovettjsk^ fcitalaii&a v Bavca napravi na tbin-ko§tpi poxudeljek:^ dne XQ, junija 1S7S v gostilni „pri poSti, prvo S^oj^ b^se^o, ^ kaitero nametava ob enem razodeti stojo n^vd%i5em.o r^dost i» hvaleinost zarad odgovora Nj ih V «li*an*.8Wa, pr es^ritleg a ce-Barja,naaOj:es«)olru&%va r8i«ge* ia vsega prebival-stva 11a d«gnem liregu ^ofe. Program. 1.1»ozdrav pred-sedn&ov. %  ^Sl^vini",  poj^zbor. 8. Slavnostni feovor.
besede ob 7i/g «ri zve^er. Po besedi pies. Vstopnina k besedi 20 nWev, za druzino 50 BovceYt k piesu 80 nOYcer. K obilni ^deleibi uljaduo vabi odbor.
Kmetijski poduk. Ha deielni kranjski Tinoin sadjerejski fcoli na Slapu pri Yipavi se prifne dne 16. junija t. I. €etrti brezpladni nedeljski kurz poduceva-Dja odraslih, podnka 2eljnih vipavskih gospodarjev v umni trtoreji in umnern kletarstvu. Podufevalo *». bode \sako nedeljo od 8. do lO.ur*: predpoldne.Edor zeli k podukn tahajati, oglasi naj sc do 1G. junija osebno pri vodji Sole.
DelniSko druStvo BXarodna tiskarna" ima 0. junija 1878 ob 10. uri zjntraj obeni zbor, ki ima eluded dnevni red:
1.  Bilanca deln&kega dntatva ^Narodnetiskarr.e-za Icto 1S77.
2.   Posainezni nasveti gs. delnit'arjev.
§. 15. 1'rovil diu^tva nNarod:.e tiskarw* sogla-si: Vsuka delnica daj«» lastniku pravico ulaati v obrneiu zboru. Kdor sam no glasujp, Mi«k po*»l»lastEti <lt nii'ii.i delnicarja; vendar nob«'den ddnu as ncmore imc-i v»-c ko 20 Rlasov, niti na podlapi svojih delnicT nlti kut pooblasCcnei- dnijiih dclniiaijev.
Zene smojo plasovati po poobla^eetu-ifi. nskrbo-vanci in juridiCiie onobe po svojih posttivnih. o/iioma pravilno postavijenih zastopuikih, i-eti tudi hami nij-so delnicarji.
§. 10. Kdor v oliunem zboru hnte frla.-nvati. mora svojo delnico, oziroma zafasni \\A vsaj p**t «lnij pred obenim zborom v dvu^tveiio blagajnico u!o/iti.
Nova slovenska kiijiga. — ^Ccikvcna "laslia. kakorsna je in kakoisna bi morala biti" spiral P. II. Sattner, ixdalo Ocilijino dru^tvo v Ljubljani, je ?ut-slov majhni knjizi»'i, obscjjajoci 55 strani. Po^vf-rei!;; je knjizica ljubljanskenm knje/ti-skofti dr. Janezu Zlat. Pogacarju, kot pokrovitelju cecilijuoga druAtva. Ol.vse^ knjiziei je: 1. Predgovor, 2. (rR'gorij«it(>k«> pffje ali koral, 3. Voi-glasno pctjiv in uodba, L .Instrumen-talna godba, «r>. Orgljanje, (i. Pewska sola 7. Sluzl»a bo2ja, 8. Blagoslov a sv. It. T„ I). l)ni',»a cerkvfcna opravila, 10. 0 dolihiosti duhovneine gte-de cerkveno ^lasbe, 11. Sklep. — To knjizico pripo-rofam vsem dultavnom, pevovodjem, pevcem in vsmi tistim, ki so le koliekaj v dotiki 5 c«rkvi»uo glasbo in cerkvenim petjem, prav posebno pa onini, ki imajt> dol^nost skorbcti za pravo ccrkvi'iu; perjo refem : Tol-le~lege !! — Velja 115 soldov in se dobiva pri g. Gnjezdu, prefektu v Alojznici v Ljubljaui.            V.
(TurSka tvrdnjava Adakale.) Kakor smo poroCali, sasela je Avstrijska vojska nialo tvrdnjavico tursko in otok: Adakale. Tvrdnjava Adakale lezi na dunavskem otoku, pet kilometrov spodaj pod staro Orsovo, me} Srbskim in Bumunskitn. Tur.sko ime A-dakale pomeni po nase: tvrdnjava na otoku, in si- jej je predno so jo Turki zaseli, rekalo: Xova Oriova. Zidati jo je priCel avstrijski vladar Leopold I. a Karri VI. jo je dovrsil. Leta 1790 vzcla je Avstrija to tvrd-njavo zopet Tarkom, a ko se je mir v Si.stovem 17i»l sklenol, pripala je Adakale zopet Tur»kt*j, ter je jo imela do zdaj. V zadnjem casu nij vedela Tur^kakaj s to tvrdnjavo poCeti, kar je Uolgarijo in Dtmav tz-gubila, akopram je uze 0 tern sanStefanski dogovor doiofiil, — zato je prosila AvstrijoT naj zasede to — gnjezdo, kar je Avstrija storila, z dovoljonjem Husijo, kakor je nas vSeraj telegram potolazil.           SI. X.
Vrloj braci, slovenskimuciteljem! Central-ni odbor za priredjivanje obcih hrvatskih uciteljskih skup§tina opredielio je, da ce se 3. obea hrvatska uci-teljska skupgtina obdr2ayati v Osieku ito4„ 5. in 6. rujna (semptembra) 0. g. (3. rujna v vecer biti ce predskupitina)
Slovenski ufiitelji pokazali su dosada, da pozornu prate na§ rad, te su nas kod prljaSnjih skupStina u znatnom broju i posjetili. "Nadamo se, da i ovaj put u Osieku nece izostati. Xasa briga biti ces da jtm boro?ak u Osieku sto vi§e osladimo.
Prisupnice, s kojiiu su  skopcane  polaksioe kod vo^nje onamo i nvtrag, bezplatan stan u  Osieku itd. dobivaju se po 1 for. kod ravn. ucitelja  kaptol-ske §koIe v Zagrebu g. Antuna Iigoliea. V Zagrebu, 26. suboja 1878.
7a centralni odbor Ivan Filipovie,                         Ljud. TomSie.
predsednik.                                         tajnik.
Enotni dri. dolg ˇ banko?cih   . Enotni Ati. dolg v scebra    .   . Zlata recta    .   .   .....
1860 dri. posojilo    .   .' . ' *   . Akei.je aarodne barke     .   .   .
Kreditne akcije......
Locdon .........
Srebro    .........
Napol..........
C. kr. cekini.......
Dr2avne xnarke......
f         31	niaja	
63 gf	85	kr.
66 „	40	
73 „	80	
114 „	50	>!
810  .,	—	
2jU  „	80'	n
lid  „	65	n
MS „	1.'0	fr
9   ;>	48	ff
5  „	59	»
Oznanilo.
V Lokavcu ;ui Ajdov^ini pricue dne 3. junija 187s ob. 1). uri zjutraj prostovoljna jav-na dra^ba (kant) \^ega Idaga ktero j<* zapu*til rajuki tamosnjic «"ast. gosp. vikar Andivj .lug-
I.'.-to naznaiija pn.'i'u>t. duhovhciui in dm* gemu -1. obtiinstvii, da bi v obiluem bft'vilu k drazbi priili.
zalujora rodliina.
II! DARUJEMQ Uilim
iiajpdtrt'hiicj^1 domart1 ora4jt», kakor: '}.\\vv za ka\o iu jrdi, no/.o in NtUce itd. itd.
<M kt-iikur/jn-^.i «Mkrlni,-.rvu \<vv>\ kr.itk.tn iu» s;n" jtri.-t'" M-iilv ,'iM«li'-kc ts»\;in!'' /a hi-tE,u;sju-:-r<! : i titn'> ilol.ih 1,1,/iv, i!.y v-i: izd.Ili.- 1/ l.nt.»! ij.».-.f..».r.i, ki \ih |>ri n.i-i v <'.;i!"^i i.vi:im'>, /.i :in;hi :>•» 'liNkoihiUju j»r« »;i/a i:s «/1 <l,,l:iv"k.' i-l-.n'ti darujrmu.
Aku v -.j.'.Mp' /ncifk ah Uuli |.r..fi [<u/f!;ii r. nc, ki je pri vi;m-Ht i/d.-Ii.u i-.'i ;ii'<:;;i, i.u.i'i /,» pmcfii!'-; trn:ki»v piv;«-/;i «/ At<n'ii-'.k.-„rt i:,i \ht;uj In w:nh"H il»-l ilrlavskc  |ili»"<..  d..l».i!li.-  v.-:ikdu  \»-lt,
Jtf zaatonj: <pQ
1. k,;r.i.   !-r;t.»r.( a   .r.^ri.J'i    /H**   ZUJcdl,   C Ic>,r:i. I .U V4-
•-..v.f. iVw /:i Uumk «i-.,, t....- «.»¦•.-.». ^..r
IT-j .;M   <•. « '•¦ !.ij   »!»•!!•  \*i«'ll    l-   koHIUllllV
vkiipi*............«!• ••35
•'- fc.jf.5. l.r.ru-.y.. ¦.¦.¦l:.r;iI-. Iiailli/llilt IIO/<»\  .: ,.;¦ ,i-;i.  ;,
i.1r;"-"r,i'!'.-J»!4M'..: '.'^"^V^VwlVia^klliM*''^' H-M> 1 /ajcinalka /u uilcko, >.¦:-k,¦>»«?.¦, lfl>¦ .-¦:    „•<„, «l. t.30
t            „            „   JtlllO.   ,:«.,,;;.. ,rt!... ,,  ..a-l,,,.. ,'vt
bnttuiiw***. vrri BM.  t. XllaJ.....M-  t.W
Poles tff,M i-l«--fu«{iii -.vf-Miiki, pur v» ^-M. I. . ». . '-'..">!). I!. ; t;i-.c po kr, .';!!, i:i, ^0, :^U. I.UK Itwytliii- 7.J. kfivo ,-Ui t":ij po u'!-'l. '-'.¦ -. -.50, 3.' .1. : ••v.'.'rtikt z rt.v',, p:ir po -i. .•»:.«», [O.,"i0. I-I. , -_'0. ; ^hiiikoni > p:j. hi.'i. po KM. U. j :..h;., i,. , ,-,.; 11^7. ; «.k»-lk.<rn!« *.i|.-'itcr po kr. UK 7.'i, !•(». yM. 1. : fklrntrr .-;i kts iis o!j<? po ^'id. '„>..'it», :;.•*<>. •} *j;». Ik; pii^iro i-.a .«tjr.«\o trM-'.o pi» kr. ;;.">, ;;$. 1.70. -4.Sii,   I >'.">, -I. tor so fuMt^df.rcjni i/i!«'lki.
g^T Posebnega pozora vrcdno: ^|m
*S komiidov liami/tiih nn/rv, / ir.ijthsfji;«ii rt.i'aji t?. brir;H!Jj;i-srff»rii, ;*. ut^ii-Akimi jrktcrm«i oitriraHii, b ko-ti-.a.lov' f,;i'. tiikovilt vilio. ¦; k.iHKKb.v tr.Vt.Lh i/vr-:mh /lit* /a jwli, o k«in:.nlitv !i;i5 takitvih ilir /a kavo, v cl'.'ffartfifj k.H;-si <nl l>iir«!iu;i, vkupe -J ki>:t::fluv. ki n> pre.; r-triEi" brcz ka^.-t-.- -aid. 13.--, sS.uu> k;du; s k.noto gold. 0.10.
T« sEvari »o izd^JiiiH' i<; iiiijtincjrtf^a britjisija—ri'brf* in sc oil pnt-.c^a V.i hitman sr..»r.t i'i*I<) po ,'»b:tn»>j rabi jn» ikijo m/HkiAati, u>r garantiramo, da lsjih barva 0-sfiim.- fn-Ia.
Tu.'a (ianto \ -.ik.-rm «!< n,»r nazaj, nko mu nni noi ali zlit'ft ucraira ali (»rtitn<'?:ita-
S^ir* X«i*lov: "^feC
Itannia-MetailWaarBii-NiedBrli
Wien. Babenbergerstrasse 1,
..PB1L1CXA IKUPOVILA."
NOVOJ      NOVO!      NOVO!
s=-;-;, T:n.-!: ia :»j-.s « pr»v<^» ..•i:i*:rj;>iJKA».A", r-.t^jj *«i»a
re'.c ^aj »i> no z*v-v?.i* z r.ei.lraMin t*kw .-.vj-.^-, .•.¦.'¦!tu*,rfl':>ro5i-,   k»-t;r.> piuianc r«ot.'Qu uze i...; uitrs'tzerni r»..i'>.   i»« i* r.im* htkfj »Uao» Titno. v.::>.. r:» <1» o<:m« t,-::!o, ii%jeKij ZOLETXU I'yKUgrVOf !;:• fic^U ilic-   .   .    s- **-;•>
U-       r.       Tili.'.    .     ,.    iiJ.
tfi       ..     n.-ie-    .     „   'i. - f     Tr:-. 2T k«»0T se <iuhl  Uhk>) T*ak p<M«-
itU       ..     zliCu-    .     ,, --.".">       t'*-;,   »:i   i.-» «i   -iapjy   ko:   b.jTipletnt
1 zajcciavec   .   .   -     „ —.711     »«rvi..o r*.;i,i*n!iii s*?j\t c* su-cva ceatt
1 zaj.-a;»*co 2» j-ho   „   J.— t     s grid. 1.4 -aijlmn rreJ)
1  ili.a »4 pnkuijj .    „      75
6 judkia.ir.ikov ^s c ,ic gli!. :.»       1 JAKO KI.KOANTEX   unr.jis! etai
2  eaim ttacctces i=:ir.;:j *.-rferne r-j*4d»: 1,; :,,t. p^sku*. ureb. ni ooier
is 6 Tiiio Mnesso 22 gM. za samo 9 el.
- RwbiObo SKEBEU.\E ZEiNE I.UE!   Oc. k. koTr.cj* iimU   pa-
i »re't>. .•ili!i.li-r.-» * T-ric," a"ia:. »!. U »*asj yY O.w'*'"'"" I „ »r.k>»ri-a * kri*t-stekic-a . (1.UW ., s;. s.i-.i «v T«aki uri («j-1 „ rui«t)n{i.-ir--j»* b kri*t. ttekism tn»»ij» «c pri <l»r.i 1 msCorJ 1 rip.ci-i l>re; k!;..-1*) nas. «i. J:> **mj cl. l.".j'j \ ftrl *«ase!ni *:ai, 1 iUtiura/aii»«o f etuijezj nasi. sS. i»»am:nfl. 17 73 ! *erl«co in kUud. Srcfcerne urne venJi.ce od g\,i. 225 -    Jj gisj. 7.—.
Najnovejsa specijaliteta! Plinove lampe, ki se preuas;tjo, ,brcz ceyi. bres,{,,;«, ,tah.
ta) -i bre« ciiin.lrai laparatcm vrcd i»**k aparat nareja »aa> Rvoj p!ia\ Te Uiv.ju «c poijavijajo lahko na m«c. aii obeiajo aa zid, ali na pod', etropje. Debtn:a za rsakc^a in xa vsaki kraj! Lampe za na ->:eno po gi. -J.—\
»    .  miso    .   ,   5._ 1   J l»««f Pliaa   r,0 kr.   Poduk.  kako  te ,       «'   pod strop ,   , •4.75'    in!* '•aP* raJisi, »o Tr*»iki priden*
lepsi planien kakor pri premogovem pliuu, 50% ccneji od petrolija.
Ob>irne cenike puntjamo zaseonj, blajo pa le prati placila ali postnsm povietju.   Dobiva se SAMO pri
Exportliaixs I3ettellieiiri»
Wien, Margarethenatrasae 13.
fctontelj is o4goYonrt wetoik; ANTON FABWANI. — Twlwr: MAUJKa t Gorici.