lehftjn тиак četrtek. Cena mu je 6 K na loto. (Za Nemčijo e K, e» Ameriko in droge tuje .iržave 7 K.) 6te^ — Posamezne Številko se r'Torleiaio po 10 vinarjev Slovenskem« ijiifisivu v pouk in zetovo. Spisi in dopisi bo pošiljajo: Uredntfttvu „Domoljuba*. Ljubliana, Kopitarjeva olioa. Naroönina. reklamamje in in-eerati pa: Upravništvo „Domoliuba*. —— Ljnbljona, Kopitarjeva ulic*.— Štev. 6. V Ljubljani, dne 7. februarja 1918. Leto XXXI. Papež in mir. ii. Zadnjič smo opisali, kako se je papež Benedikt XV. neprestano trudil, da bi se dobila kaka pot, katera bi napeljala na mirovna pogajanja med razprtimi evropskimi narodi. Čeprav ni dosegel tako velikih uspehov, kot bi jih bilo želeti, vendar je njegov klic po miru tako prevzel vsa srca, da se danes nobena vlada ne upa naravnost odklaniati miru in išče vsaka le ugodnih postojank, da bi skienila zase kolikor mogoče dober mir. Danes pa, kaj je sv. oče vse storil, da bi olajšal vojno bedo in gorje. Reči moramo, da nobena nevtralna država ni izvršila tako velikega samaritanskega dela kot Vatikan in to pri tako skromnih dohodkih. Takoj po izbruhu vojske je ustanovil papež v Vatikanu poizvedovalno pisarno,- ki iz cele Evrope dobiva neštevilna vprašanja o vojnih in civilnih ujetnikih in pogrešan-cih. Vse prošnje rešuje pisarna najhitreje in z največjo vnemo, — Silno velike zasluge pa si je pridobil sv, Oče s tem, da je predlagal vojskujočim se državam, naj medsebojno zamenjajo vojne ujetnike, ki vsled dobljenih ran ali bolezni za vojno službo niso več zmožni. Države so sprejele ta predlog in kmalu so došli prvi vlaki teh ubogih, zanemarjenih trpinov, ki so doma našli zopet dobro oskrbo in pa ljubezen, S kako hvaležnostjo so se zahvaljevali ti invalidi najrazličnejših ver in narodnosti skupnemu očetu v Rimu za njegovo ljubezen. In ti žalostni in vendar obenem tako ganljivi transporti se vrše še vedno. — Ravno tako se je trudil sv. Oče ra zamenjavo civilnih ujetnikov, — Posebno pa se je zavzel papež za vojne ujetnike v raznih državah, kajti njihova usoda je velikokrat najbolj žalostna. Vplival je na vlada, naj jim kolikor pač mogoče olajšajo njihovo žalostno stanje. Svojemu odposla- niku v Avstriji in svojemu pooblaščencu v Turčiji je naročil, da naj obiščeta italijanske in srbske ujetnike in jih tolažita, italijanskim škofom pa naroča, da naj od časa do časa obiščejo avstrijske ujetnike po Italiji. Na svoje stroške je dal tiskati veliko število molitvenikov v raznih jezikih in jih razdeljuje avstrijskim ujetnikom v Italiji. Ravnotako se je potrudil pri vladi za njihov nedeljski počitek. — Znano je, da je na Nemškem par tisoč francoskih ujetnikov-duhovnikov, ki so se morali bojevati kot preprosti vojaki na zahodni fronti. Njihovo bivanje v ujetniških barakah med njihovimi rojaki, ki so v velikem številu veri zelo sovražni, je bilo silno težko, Na predlog sv, Očeta nemška vlada ravna z njimi kot z ujetimi častniki in je s tem njihova nesrečna usoda znatno olajšana. Rad bi tudi papež dosegel, da bi proti izmenjavi ti duhovniki-ujetniki zopet prišli na Francosko, da bi tam oskrbovali številne zapuščene župnije, toda predlogu se je ustavila francoska vlada. — Od svojih malih dohodkov, ki so se sedaj v vojni še znatno zmanjšali, si je sv. Oče utrgal mnogo tisočakov, da jih je poslal po vojski najbolj prizadetim. Tako. razdejani severni Francoski 40.000 frankov, Poljakom, ki so morali poleg Srbov radi vojske izmed vseh narodov največ trpeti, je poslal 25.000 lir, v vzhodno Prusijo, katero so opustošili Rusi, 10.000 mark, avstrijskim Ukrajincem 10.000 lir itd. Vse to je usmiljeni Samari-tan iz Rima pritrgal sebi, da je olajša! neizmerno bedo po vojski prizadetim trpinom. — Da, celo amerikanski Judje so se obrnili na papeža s prošnjo, naj posreduje pri gotovih vojskujočih se državah, da prenehajo s krutostmi napram svojim judovskim državljanom. In v svojem silno lepem odgovoru povdarja Benedikt XV., .ta moderni apostol ljubezni, da kot poglavar .katoliške Cerkve vse ljudi smatra kot brate, in jih uči, nsj se ljubijo med sabo in r.lkdar ne opusti opominjati posamezne kakor tu- di cele narode, da naj ne pozabijo na na« ravne postave, katere je treba spolnjevati nasproti vsem, otrokom Izraela kakor na« pram drugim ljudem. Sploh pa, kaj naštevamo ta posamezn* dela ljubezni, katerih je bilo in jih je i« toliko, da noben pravičen zgodovinar Mj bo mogel iti mimo njih. Zopet pa se kaž«, da je v tem času samih zmešnjav, ko no* • beno načelo, nobena pogodba, pa tudi no* bena država ne stoji trdno, temveč вц giblje in maje v svoji najgloblji notranjosti« ko se vse lovi ln išče trdnih tal, kamofl bi bilo varno stopiti, da je v tem časa edino katoliška Cerkev ostala trdna in na« ornajljiva, pa tudi neustrašena v svojlH naukih in načelih, da je v časih najhujSii) vojnih strasti ohranila nepokvarjen in člH| evangelij Kristusove ljubezni. In nobena! ustanova še tako silna in močna ni pokazala med Vojsko lake življenske sile fcakoj katoliška Cerkev, najstarejša, a vednq mlada. Duh božji živi in dela v njej. Jugoslavija. Kdo je prvi zamislil svobodno jugoslovansko državo? Bil je to umrli dr. Krek, oče slovenskega naroda. Dve reči sta, ki sta mu dali to misel. Najprvo globoka ljubezen do rodnih bratov, ljubezen, ki nikdar ni pognala sama »ebe, nikdar seba iskala, temuč vedno in povsod le blagor ljudstva. Drug nagib pa je bilo njegovo izredno veliko sočutje do trpina. In cel slovenski narod je en sam velik trpin skozi celo svojo zgodovino do današnjega dne. In nihče ni tako poznal trpljenja in gorja naših ljudi kot pokojni Krek, Nihče ni lako občutil kot on, kako čez celo jugoslovansko ozemlje leži nemški in ma-žarski kapital, ki vleče iz naše zemlje milijone in milijone, med tem ko mora do. 1» , (način ob potu svojega obraza in ob pič-lem zaslužku tujcu delati tlako. Vsi nismo tega občutili, kajti po sto- in stoletni suž-bjosti smo se navzeli tako zelo suženjske-s ga duha, da smo mislili: drugače biti ne more in ne sme biti: tujec je gospod, domačin je hlapec. Kreku pa se je zahotelo ivobode, Jugoslovan naj bo sam gospod na svoji zemlji, katero je tekom 1300 let, »dkar je prišel v te kraje, stokrat močil in branil z zadnjo kapljo svoje krvi, sam na .«živa veliko bogastvo te zemlje, sam naj ti nastavlja svoje uradnike, ki bodo čutili k njim, in sam naj si daje postave. To je bil Krekov vzor, in za uresničenje tega Tzora je delal celo življenje. Ker je vedel, Ha bomo pred svetom le toliko veljali in premogli, kolikor bomo gospodarske močni, zato je snoval razna gospodarska dru-Itva, pred vsem hranilnice in posojilnice, Ki naj oproste slovenskega trpina oderu-Itva in ki naj zbirajo domač, slovenski kapital, Njegov cilj pa je bil še vj*ji: združiti ¥es jugoslovanski denar, In zato je neštetokrat potoval v Dalmacijo, kjer se je na njegovo vzpodbudo začelo podobno zadružno življenje kot na Slovenskem. Pa ludi Bosna in Hrvatska se bosta morali •Švigniti in se postaviti v denarnem in go-Ipodarskem oziru na lastna tla, brez ma- Earskega ierobstva. Dalje je dr. Krek do-ro uvidel, da čim večja bo ijudska izobrazba, tem večji bo njegov gnpodarski hapredek, tem večja njegova politična moč. In da je danes množica slovenskega ljudstva tako izobražena kakor morda noben (drug narod v Evropi, je to večjidel Krekova Jasluga, On je dajal misli in smeri, on je ^zbujal delavce na izobraževalnem in političnem polju, on je osrčeval. In ko je lansko leto ta veliki mož vrgel med slovensko ljudstvo največjo svojo misel, misel o svobodni Jugoslaviji, tedaj naše ljudstvo.ni nič Hvcniilo: takoj se je te misli z vsem ognjem (oprijelo in takoj, lahko rečemo: soglasno [obsodilo liste svoje može, ki so ji sku-lali izpodnašati tla. Mi smo se čudili temu fesnemu poglede in hitri odločnosti našega ldstva. Pa se ne bi smeli čuditi. Kajti od Bašega bistroumnega naroda, ki ga je sko-Bi leta učil in vodil in pripravljal dr. Krek, bi moral: to pričakovati. Rajni Evangelist pa je dobro vedel, da ni težjega dela kakor krivičnega in sebičnega gospoda prisiliti, Ida podeli svobodo svojim sužnjem. Vedel Je, da bo misel na svobodno Jugoslavijo naletela na najhujši odpor pri Nemcih in Ma žarih, kateri so dosedaj bogateli na naši femlji. Vedel je, da bo treba napeti vse trle in se borili in zopet boriti, da se izpelje ta misel, In te sile zbirati v eno armado z enotnim vodstvom, to je bilo zadnje delo pokojnega doktorja. Združil je vse Jugoslovanske poslance v enoten klub, Jugoslovanski klub, in stopil s Čehi, ki imajo Iste cilje kot mi, v najožjo zvezo. Vsi se «avedamo, kako težak je ta boj; saj še nobena velika rnisel ni bila izpeljana brez velikih in dolgotrajnih žrtev, nikdar se narodna svoboda ni priborila z enim udarcem. O tem bi nam zgodovina mogla povedati premnogo zgledov. Zato je treba tu velike vzlrajnosti in edinosti. Boljše so velike in dolgotrajne žrtve kot stoletna suž-ujost in počasna smrt. Pregled po svetu. Avstrijski parlament je imel sejo vseh poslancev dvakrat, 29. in 30. januarja. Čehi so predlagali, naj poslanci izreko nevoljo nad Seidlerjevim govorom o češki deklaraciji z dne 6. jan. t. 1., katero je bil Seid-ler prepovedal in označil za veleizdajalsko. Seidler se je zbal in je že naprej pred glasovanjem dovolil, da se sme deklaracija širiti in tiskati. S tem je tudi preklical svojo trditev, češ, da je češka deklaracija veleizdajalska. — Sprejeli so zakon o vojnem davku ter zakon, kako naj se zdravijo in izšolajo invalidi. — Sicer pa pripravljajo proračun za prihodnje mesece tega leta. Na vrsti so novi dolgovi in novi davki. Zato Seidlerja skrbi, kaj bodo k temu rekli poslanci. Skuša jih pridobiti zase z raznimi obljubami ter javnimi in skrivnimi darili. O kako lepi trenutki za »realne politike«, katerim je »v visoki politiki prva stvar — zdrava pamet«, namreč za s^oj jazi Tudi jugoslovanske poslance je povabil Seidler k sebi na razgovor, če so se morda že kaj omečili glede jugoslovanske deklaracije. Bomo videli, kaj bol — Ta teden so naši poslanci zopet vložili 28 interpelacij radi preganjanj, ki jih je urad-ništvo uprizorilo med vojsko po jugoslovanskih deželah. V proračunskem odseku so zahtevali naši poslanci s posebno resolucijo, naj vlada vpelje dvojezične napise in tiskovine na vseh železniških progah v jugoslovanskem ozemlju. Prav! Čc Nemci nočeio ničesar vedeti o slovenščini, zakaj bi morali pa mi gledati blaženo nemščino! Delegacije. Češki svaz, Jugoslovanski klub in Ukrajinci so pisali posebno pismo predsedniku delegacij, s katerim ga opozarjajo na predlog njihovih delegatov, da naj se namreč narodom Avstrije dovoli udeležba pri mirovnih pogajanjih. Zato ga ozivajo, naj čimpreje skliče obe delegaciji zborovanju, da bodo ta predlog po pravilih poslovnika obravnavali in rešili, Na Štajerskem in Koroškem kujejo Nemci nove načrte proti Slovencem. Pozivajo nemške obrtnike in rokodelce, naj se naselijo po Goriškem, zlasti v Gorici, da izpodrinejo Slovence; graški cesarski namestnik grof Clary grozi z žandarji tistim, ki bi nosili pole za podpisovanje v prid deklaraciji; nemška mladina skruni svoje lastne spomenike, zato da bi sramota in sovražnost padla na Slovence. Kako dolgo bo še to trpelo? Ni-drugega izhoda — ali naša narodna smrt ali pa neodvisnost od Nemcev v lastni državi! Ker nočemo še umreti, hočemo jugoslovansko državo, odvisno edino le od habsburškega cesarja! Državni dolg je narastel tekom vojne od 13 na 72 milijard kron. Vsak Avstrijec se je potemtakem kot državljan zadolžil v vojski od 445 K na 2475 K z državnim dolgom. Še leta in leta bomo pomnili, sedanjo vojsko, ko bo treba trdo delati in zraven pa štetil Ogli tudi zborujejo v Budimpešti. Pri prvi seji je vlada z Wekerlom na čelu razvila svoj' program. Izpeljati hočejo predvsem volilno reformo in z njo tudi preos-novo uprave, ki naj postane bolj enotna. Želijo mir brez aneksij, toda le pod pogo- jem, da ostane na Ogrskem vse po starem, zlasti to, da bodo notranje razmere tako urejali, kakor sami hočejo. Zvezo z Nemčijo hočejo ohraniti in še bolj okrepiti. Nasproti Avstriji bodo branili samostojnost in svobodo, zlasti glede nagodbe z Avstrijo in morda tudi z drugimi državami, glede gospodarstva in glede .'■amostojne ogrsl^ armade. Dolgove bodo manjšali z znatnim davkom na premoženje. Razume se, da so bili poslanci zadovoljni s tem programom. V njem se zopet zrcali stara, pa dosledna mažarska politika: popolna ločitev od Avstrije, doma pa brezpogo.no zatiranje Slovanov Ogrom v prilog. Ali naj mar Slovani samo za Ogre in Nemce prelivajo na bojiščih svojo kri, ne pa za nerazdeljeno in viem narodom enako pravično Avstrijo? Nemčija. Načrti nemških bogatašev, tovarnarjev in graščakov, s katerimi bi rada držala tudi vleda, se krhajo. Ljudstvo naj strada in se bojuje za razne aneksije, po katerih mika te bogataše; besedo pri vladanju pa naj bi imeli izključno samo bogataši in grofje, ki. teže vojske še prav nič niso okusili. To bi racii ti takozvani »Vse-nemci«, a ne gre! V nekem volilnem okraju na Saškem je zmagal pristaš mirovne struje proti kandidatu Vscnemcev, ki so imeli v dotičnem okraju večino že od 1. 1877. Še bolj pričajo o propadanju Vsenemcev zadnje stavke, ki so jih vprizorili delavci v Berlinu in drugih večjih nemških mestih, Menda je stavkalo nad en milijon delavcev, Zahtevaio ravno nasprotr.o kot Vsenemci: brž naj sklenejo mir brez aneksij m odškodnin na ^odlagi samoodločbe narodov, o miru naj se pogajajo tudi delavci vseh dežel, v Nemčiji naj demokratizirajo vse državne naprave, to je povsod naj imajo enako besedo in enak dos i op vsi držrvlja-ni od grofov pa dc zadnjega delavca. V ta namen naj najprej vpeljejo splošno in enako volilno pravico! Vlada, ki je v krerop-ljih Vscnemcev, sicer prepoveduje, grozi, a že cinca; ni dvoma, da končno zmaga ljudstvo in z njim — toli zaželjeni mir. Na Francoskem menda vre! Pripravljajo na skrivnem državni preobrat in padec sedanjega predsednika Poincare-ja. Tudi tam se že slišijo med delavstvom klici: »Kruh in mir!« Italijani niso z zadnjim Černinovim govorom zadovoljni, ker je molčal glede Srbije, Črnegore in glede zasedenega italijanskega ozemlja in ker tako ničesar n) priznal Italijanom. Za to laško časopisje hujska na vojsko. Bolgarija. Radcslavov, bolgarski ministrski predsednik, je izjavil v bolgarskem državnem zboru (ki se imenuje sobranje), da je glavni vojni cilj Bolgarije narodno združenje. Zato hočejo imeti Dobrudžo. ozemlje ob Moravi in Macedonijo. Razlagal je, da to ni proti miru brez aneksij, ker zahtevajo samo tiste dežele, kjer bivajo Bolgari, ki se imajo po načelu samoodločbe pravico združiti v eno državno enoto. Rusi;a v ogromni večini ne mara bolj-ševikov, posebno vsled njihovih komunističnih načel, ki hočejo vse razlastiti in po-državiti. Zalo so boljševiki začeli vladati s puškami in lopovi. Kdor ni zanje, gre pod ključ ali pod zemljo. Boj divja po vsej deželi; poročila pravijo, da boljševiki ginejo, Jasno je, da se mi z boljševiki v njihovih komunističnih nazorih ne moremo strinjati. Všeč nam je samo to, da tudi oni zagovarjajo, vsaj v programu, demokratizacijo vlad in samoodločbo narodov. Pa tudi s tem so se nam prikupili, ker so pokazali dobro voljo za mir in so se zanj tudi začeli pogajati v Brestu Litovskem, O sv, deželi veliko pišejo. Kalol. vera je med vojsko tam veliko trpela. Mesto va-riha sv. groba, ki ga oskrbujejo frančiškani, je bilo že par let nezasedeno. Ko pa je Jeruzalem in njegova okolica prišel po več stoletjih zopet v krščanske roke, je postala pot tja zopet prosta. Zato je šel tja frančiškan p. Diotahevi, da zopet opravlja varu-štvo sv. groba in sv. dežele sploh, katero je eno najodličnejših in najbolj odgovornih mest v frančiškanskem redu V Švici se je pričela druga mirovna konferenca katoliških parlamentarcev, in sicer v Curihu. Bog daj obilu blagoslova! Romunija in Rusija se vojskujeta med sabo. Kako čudno se suče politika! Svetovna vofska0 Laško bojišče. Prejšnji teden so se vneli besni boji na visoki planoti Sedmih občin na Laškem. Italijan je napadal z močnimi silami med Asiago in Brento. Gre mu za to, da bi zadržal našo vojsko, da mu ne vpade za hrbet ter ga tako ujame v past, ki mu je nastavljena. Vsi sovražnikovi poizkusi so se z večine izjalovili. Francosko bojišče. Še vedno se vrše poizvedovalni boji, ki naj pripravijo pomladansko odločilno bitko. Ker so francoski letalci metali bombe na odprta nemška mesta, so se maščevali Nemci in so vrgli ponoči med 30. in 31. prosincem na Pariz 14.000 kg bomb. Nedolžnih žrtev ni manjkalo. Z drugih bojišč ni kaj poročati, kakor da so R u m u n i vpadli v Besarabijo, žitnico svojih lastnih ruskij^ zaveznikov. Vzeli so mesto R e n i, . i. * Kaj bo z mirom? Dne 30. jan. so se zopet pričela mirovna pogajanja v Brest-Litovskem pod predsedstvom turškega velikega vezirja, pa niso rodila nikakega uspeha. V prvi seji je razpravljal Trocki o razmerju med ukrajinsko ljudsko republiko ter ukrajinsko vlado v Kijevu. Trdil je, da so ukrajinski vojaški in delavski sveti pravi zastopniki Ukrajincev, da so dosegli proti centralni vladi v Kijevu že lepe uspehe, osvojili več mest in da vpliv Kijeva pada, raste pa moč ukrajinskih svetov, in vsled tega je izjavil, da nima sicer nič proti ude- ležbi ukrajinskih delegatov iz Kijeva na mirovnih pogajanjih, a mirovno pogodbo prizna le ono, ki bo sklenjena z zastopniki ukrajinskih vojaških in delavskih svetov v sporazumu z zvezno republikansko vlado v Petrogradu, Tako vidimo igro z mirom; o vseh mogočih stvareh govore ti ruski odposlanci, le o mirovnih pogojih ne. In v Rusiji vre daiie in zelo dvomljivo je, če najde Trocki ob svojem povrat.ku v Petrograd še svoje prijatelje na vladi. Ne smemo torej preveč upati na mir in boljše bi bilo, da bi naši državniki razmišljali več o splošnem miru kakor o posebnem miru z Rusijo; le z državami, ki imajo urejeno gospodarstvo, je mogoč trajen dogovor. In zadnji govor našega zunanjega ministra grofa Černina kaže, da se je tudi v njem Kühlmann in Černin se ohladila ljubezen do Rusov, od katerih ne upa miru, in se obrača do amerikanskega predsednika Wilsona z vabilom na mirovna pogajanja. Amerikanci in Angleži priznavajo spravljivost v njegovem govoru, a vsled neiasnosti v pogojih glede Italije iti Srbije in odločnem zanikanju pravice avstrijskih narodov do samoodločbe vidijo še veliko ovir in ne upajo na sko-raišen mir, posebno še vsled trdne zveze z Nemčijo, Wilson se posvetuje z drugimi državniki in hoče v sporazumu z njimi odgovoriti grofu Černinu in grofu Hertlingu, Mirovna misel ne bo zaspala, temveč pridobiva vedno močnejši 'odmev v ljudstvu, kar kažejo veliki štrafki na Nemškem, v Avstriji, na Francoskem in Angleškem. Pričela se je nova borba, borba za trajen mir na podlagi sporazuma in samoodločb vanja vseh narodov, ki so bili doslej 1« orodje v rokah par ljudi. Odločnost ljud« skih množic narn je porok, da nam še te« kom tega leta zašije zarja miru, konec t« strašne morije. Daj Bog pamet državni« kom, da krenejo o pravem času na pota, ki jih hodijo ljudstva. Tedenske novice. Shod S. L. S. se je vršil dne 28. jan« v Kranju ob največji udeležbi vseh okoli« čanov. Predsedoval je načelnik Kmetsk« zveze Ivan Brodar iz Hrastja; govorili «o gresta pogajat o miru. drž. poslanec J. Demšar o politiki Jugoslovanskega kluba, drž. poslanec E. Jaro o neznosni vladi nemškega uradništva, vsled česar stojimo pred lakoto, dalje j* odločno govoril proti nadaljnjim rekvizi-cijam in zapori mlinov, Predsednik Brodar je zelo dobro razložil, zakaj kot kmet ne more biti pristaš Šusteršičeve Kmetsk« stranke, temveč zvesto se držati S. L. S. V resoluciji izraža shod zahvalo prevzvi-šencinu knezoškofu, papežu Benediktu, zahteva svobodno Jugoslavijo in obsoja Šusteršičevo razdira'no delo. Shod S. L, S. se je vršil dne 27. jan. v Mengšu. Govoril je poslanec dr. L, Pogačnik, V resolucijah so izražene iste misli kot zgoraj. Po shodu se je vršil občni zbor Kmetske zveze za kamniški okraj. Bi Za predsednika je bil izvoljen posestnik fetercin iz Komende, Delavski shod Jugoslovanske strokovne zveze v Kranju se je vršil dne 3. febr. v dvorani Ljudskega doma. Dvorana > je bila nabilo polna. Govorila sta urednik restotnik in kaplan Komljanec. V resolucijah zahteva delavstvo zadostno prehrano, nakazilo petroleja, navdušeno se zavzema za jugoslovansko državo in takojšnji mir. Vagenšperk in »Resnica«. V gradu .Vagenšperk pri Litiji živi neka nemška vojvodinja. Ker za svoje šestere nepotrebne konje ni imela dovolj sena, je litijski okraini glavar enosta\'no pri kmetih s silo rekviriral. Ta gospa je tudi dobila enkrat 90 litrov petroleja in za november ropet 30 litrov, med tem ko so drugi posestniki dobili za dva meseca pol litra. Poslanec dr, L. Pogačnik je nato seveda " državnem zboru odločno nastopil zoper tako pristransko postopanje in zahteval od ministra, da naj napravi red, ker kmetje Še za svojo potrebno živino nimajo dovoli sena. Enako dolžnosti, enake pravice! »Resnica« si je pa sedaj kar na celem zmi-slila, da je zavoljo tega Pogačnik kriv, če ljudstvo ne bo dobivalo več mesa. Ne vemo, ali piše »Resnica« to iz zlobe ali tie-voščljivosti, ker se naši poslanci na Dunaju tako pridno potegujejo ne samo za politično, ampak tudi gospodarsko svobodo kmeta, med tem ko o dr. Šusteršiču ni prav nič čuti. Sicer pa vprašamo, kaj dela deželno mesto? Ali so naši poslanci krivi tudi vseh dosedanjih krutih rckvizicij? Sebi naj gospodje izprašajo vest! Tudi štajerski poslanci pridno prire- iajo shode po slovenskem Štajerskem, ljudstvo je povsod silno navdušeno in je trdno odločeno otresti se nemškega jerob-stva, ki nam povzroča tako ogromno gospodarsko škodo. Zavedno slovensko dekle z Dunaja nam piše: » ,... Kar se pa tiče našega fezika, pa kličem tudi jaz z našim pesnikom Slomškom: O ljubi, o mili slovenski Jezik, s katerim sem prvikrat klicala ljubo, tepozabno mamico, ki spava v Bogu, in dragega očeta, kateremu bodi tuja žemljica lahka. — Žalibog res, da cel teden ne slišimo slovenskega govoriti, kvečjemu ka-terikrat na trgu naletim na kako Slovenko, ko v dolgih vrstah na živež čakamo. Iskreno pozdravljam vse znance in znanke, posebno pa one, ki so najbolj vneti za jugoslovansko državo. Bog živi našo S. L. S. Živela Jugoslavija! — Hčerka soških dolin. Velikanska delavska stavka se vrši v Nemčiji. Nad en milijon delavcev štrajka zato, da pritiska na vlado, ki s svojimi prehudimi zahtevami napram Rusiji zadržuje mir, in zato, da se izpeljejo v državi prave ljudske reforme, ki bi naj pometle s samovlado nekaterih grofov, kateri nimajo smisla in čuta za ljudske potrebe. Nemška vlada je napram štrajku precej odločna in grozi, da bo poslala štrajkujoče delavstvo na fronto. Nemška vlada se Igra z zelo neVarnim orožjem, it Tudi v Trstu štrajkajo delavci. Hočejo miru in kruha, katerega jim tržaška aprovizacija reže v tako malih kosih, da vlada v mestu in v celi Istri največje pomanjkanje, — Tudi v Pulju so štrajkali, pa je vlada delavce pomirila z raznimi obljubami glede aprovizacije. Ljubljančani hodijo že ob 2. uri zjutraj čakat k mesnicam, da dobe ob kakih sedmih malo mesa, če ga sploh dobe. Uboj v kavarni »Ilirija« v Ljubljani se je izvršil 26. januarja. Sprli so se češki in bosanski vojaki. Ko je hotel kavarnar Mi-kec miriti, ga jc neki Bošnjak z imenom Milan Todorovič prebodel, da se je takoj mrtev zgrudil na tla. Smrt za domovino. Na Laškem je padel dne 28, okt. 1917 Ivan Rotar in je- bil pokopan v Kanalu pri Gorici. Zgubila se ie od Grahovega pri Cirkni-ci po novi cesti preko Gor. Jezera do Dan v petek večer dne 25. jan. črna boa (črna lisica, ki jo nosijo ženske pozimi okrog vrata). Pošten najditelj naj jo odda v Da-r.ah na h. št. 28. Za plačilo in nagrado dobi 20 K. Smrt za domovino. Infanterist Jakob Hutar, ki je služi! pri pešpolku 17, je umrl 7. avgusta 1917 v bolnišnici v Ljubnem na Štajerskem. Bil je edini sin svojih staršev. Naj v miru počiva! Istra umira. Pred kratkim so zborovali vsi istrski župani, ki so zahtevali najnujnejšo pomeč umirajočemu narodu in skorajšen splošen mir. Ako vlada ne ugodi, so sklenili župani prenehati z vsem občinskim poslovan-'em. Cesarski namestnik iz Trsta je obljubil takojšnjo pomoč in se takoj odpeljal na Dunaj, da posreduje. ke. Ustanovili so tudi poseben odbor, ki naj podpira nemške naseljence in kupuje slovenska posestva! Slovenci, ne prodajte pedi zemlje tujcu, slovenski obrtniki, ako vam dopuščajo razmere, naselite st v Gorici! Zmešana vlada. Ruska vlada pripravlja postavo, s katero odpravijo dedno pravico. Kar bo kdo zapustil, postane narod" na last. To se ve, da taka postava ne more dolgo obstajati. »Deset minut pred polomom.« V, nemškem državnem zboru je zaklical poslanec Hoffmann nemški vladi: »Gospodje, vi plešete na ognjeniku. Tako mi kot Avstrijci stojimo deset minut pred polomom. • Ljudstvo je sito tega, da se hujska' na vojsko. Če ne boste gospodje upoštevali našega sveta, vzemite odgovornost sami nase. Opominjamo vas v zadnji uri.« Nemški štrajk kaže, da je mož prav povedal. Gro^e razmere so v divizijskem zaporu v Thaterhofu, kamor zapirajo vojne uietnike: napol nage ali docela razcapane, ušive, skoraj vseskozi jetične postave se vlačijo po smrdljivih, ledenomrzlih, vlažnih in mnogokrat zamrznjenih prostorih sem-intja. Ljudje so obsojeni na smrt. Tako se bere v interpelaciji, ki jo je stavil dr. Korošec v državnem zboru. To da veliko misliti. A naše ministre samo to skrbi, da se ne bi Nemcem kaka krivica zgodila v Avstriji. Nemci na delu. Nemci poživljajo nemške obrtnike in trgovce, naj se naselijo v Gorici, kjer bodo zanje najboljše postojan- Za slovenske invalide se je ustanovilo v Ljubljani društvo, ki bo delalo na to, da se ustanove po vsem Slovenskem invalidne šole, da zbira darove in deli pomoči med potrebne invalide, jim daje posojila, posreduje zanje nakup domačij, preskrbi invalidom pravno varstvo, skrbi, da dobe bolni invalidi potrebno zdravniško pomoč, skrbi za vojne slepce. Predsednik je dr. Lovro Pogačnik, pedpredesednik dr. Vladimir Ravnihar. Darovi naj se pošiljajo ^Dobrc-delni pisarni« v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 35. Go.ico pridno popravljajo. Laške trdnjave podirajo, izstrelke pobirajo, odstranjujejo žične ovire, naredili so novo pokopališče, da pokopljejo mrtvece, ki leže še marsikje na prostem. Zaplenjenega riža iz Italije smo dobili v Avstriji 3 vagone, Ogri 2 vagona, kam pa so šli drugi številni vagoni, tudi vsi vemo, 15 milijonov kron je požrla lansko lefo tista cenitev naše setve in žetve. In na podlagi te modre cenitve je rekla naša modra vlada,»da bomo celo leto lahko izhajali. Pa je že sedai zmanjkalo, ker so morali znižati količino žita iri moke na osebo in še ne bo nič pomagalo. Torej so bili tisti milijoni proč vržen ! Ministru za deželno bramho je med vožnjo iz Budimpešte na Dunaj nekdo ukradel vse redove. Truplo sv. Antona so prepeljali iz Padove v Rim, ker avstrijski letaki Pado-vo večkrat obstreljujejo. Sneženi mož rekvuiran. V nekem mestu v Šlcziji je bila napoved* na pri nekem posestniku rekvizicija. Mož si. ni dolgo premišljal, temveč je skril vrečo žita in vse suho meso v velikega sneženega moža, ki so mu ga otroci naredili na dvorišču. Toda neki člun komisije je mimogrele sunil v moža in zadel na nekaj trdega. Takoj so sumljivega sneženega moža raztelesili in potem njegovo drobovje rekvirirali. Pretkana kupčevalka. Te dni je pri- aesla neka kmetica z dežele košaro z jajci in surovim maslom. Na kolodvoru stopi k , njej neka ženska in jo vpraša, če ima kaj v zamenjavo za sladkor in petrolej. Kmetica je bila takoj pripravljena in obe sta stopili v bližnjo vežo. > da jih ne zapazi policaj«, kakor je razlagala premetena kupčevalka. V veži naloži kmetica petrolej in cuker v svojo košaro, medtem ko kupčevalka hitro odide, češ da ne smeta obedve obenem iz veže, sicer postane stvar sumljiva. Medtem kmetica odpre steklenico, a v njej najde vodo, in ko odvije še zavitek, zagleda v svojo nemalo jezo :— drobno zrezane trske. Vojaška pisma. Življenje domačinov v jjorrjeitalijanskih gorah. Letošnje božične praznike sem obhajal v neki preprosti vasici, pa zelo lepem planinskem kraiu, le žal, da je bilo še vse s snegom pokrito. Jako krasno mora biti tu poleti, zelo se mi zdi podobno Gorenjski, posebno blejski okolici. Krog in krog oDdajajo ta zernski vrt mogočni velikani, vmes pa prekrasno je- \ zero, le cerkvice ni na sredi. Skozi jezero pa teče lepa, zelenepiavkasta reka Piave, ki jo danes vse slavi, i^ovsod se vzdigujejo razkošni gradovi in velike, pa zelo snažne kmetske hiše. V vsaki hiši se nahaja po več družin, v nekaterih tudi do 35 in še več in vendar se vse družine dobro razumejo. Preživljajo se večinoma ob polenti, ta pa mora biti po trikrat na dan. Obedujejo vsi skupaj, če je še več družin, pri eni mizi. Starejši gospodar razdeli vsakemu posebej svoj košček polente in kako omako zraven ali košček sira. O sv. Nikolaju imajo praznike po tri dni. Ob takem času si zakoljejo kakega teliča za vse tri dni, zraven pijejo vino. Tudi plešejo radi, če slišijo harmoniko, čeravno so bol:; pobožni. Nosijo se kot pri nas, le ob delavnikih, če je še bolj mraz, vidiš moške in ženske nositi le lesene polovične čevlje. V zimskih dolgih večerih so ti ljudje navadno le v hlevu, ker po stanovanju je mrzlo in nimajo peči kakor po naših krajih. Hleve pa imajo zelo snažne in tople, ker \i notri dosti živine. Vsakdo ima svoje delo, ženske pletejo, moški pa pri živini opravljajo svoje delo. Ljudstvo je splošno precej prijazno, posebno če jih v njih jeziku nagovoriš. Le ko prideš n:i novo, te malo ostra-šeno pogledajo, pa se takoj privadijo. Avstrijske vojake imajo posebno radi, le Nemce boij črtijo. Če imajo kaj, so zelo postrežljivi, in po ceni dobiš. Cerkve od zunaj niso bogve kako lepe, znotraj pa že kar dovolj. Zvonik js vedno zase sezidan po par metrov proč od cerkve. Mesla so jako stara in zanimiva z ozkimi ulicami, menda še iz rimskih časov. Polja so zelo lepo obdelana in rodovitna, le žal, oa ljudje ne poznajo drugega ko turšico (sirk) in koi malega žita sejati; o kakšneai krompirju še misliti ni. Glavna panoga kmetijstva je živinoreja in vinska trta, po ravninah tudi svi-loprejstvo. Sadnega drevja po ravninah ni videti razen murb. Tem več pa ga je više v planinah. Pozdrav vsem1 — Franc Kovačič. Iz nv.keg» ujetništva piše Ivan Škrjenc iz Seničnega pri Tržiču svoji materi Frančiški ter poroča, da je bil tamkaj skupaj z Uškovim Milio iz Pristave, s Korglnovim Janezom iz Kri ?,ev, z Orlovim Tomažem iz Reteni. An-Sečmanovim od Sv. Ane, Plevelovim iz Zaloga ln a Krčem iz Bašlja. Iz bolnišnice prosi Albin Planine; Iz srca bi bil hvaležen tistemu, ki bi morda odstopil pred-itane »Slovence« ali poslal na moj naslov par slovenskih knjig. Naslov: Korporal Albin Planine, k. k. Res. Spital Nr. 3, Barake Eggenberg pri Gradcu. Pozdrave z bojišča pošiljajo: Richly Ivan, Skrinj,-ir Rudolf, Mrvar Franc, Felotin Mihael, Klein Karol, Pader Ivan, Kandorfer Karol, Zupančič Anton, Skobir Jurij, Molan Ivan, Šket Martin, Vovk Franc, Kocjan Franc, Gaiser F., Brodnjak Ivan, Valjavec Jožef, Gärtner Jak., Hvala Alojz, Menart Jožef, Brus Franc, Al-breeht Karol, Cvet Ivan, Južna Franc, Slapar Alojz, Vodep Jožef, Kenda Peter, ICnafel An-1 ton, Hebe Ivan, Modec Ivan, Čeme Jož., Kavčič Miha, Kokel Valentin, Šorli Felicijan, Bol-tar Karol, Rupar Franc, Ham. — Perpar Jož., Pekolj Janko. — Cerar Ivan, Krakar Franc, Ivanetič Jožef, Novak Franc, Laznik Adolf, Triller Franc. — Senčar Albin, Živalic Jožef, Žirovnik Franc, Slak Josip, Novak Franc, Lavše Janez, — Jamnik Joško, Vorina Jakob, Stanek Anton, Markovič Anton, Maver Fr., Skončnik Feliks, Podržaj Anton, Miholič Jožef, Stifter Ivan, Senkinc Franc. — Berkipec Franc, Mramor Janez, Debevc Josip, Mramor Franc, Krevs Josip, Kern Anton, Justin Anton, — Čepar Alojzij. — Ugrež Ferd., Kram-zer Josip, Zupančič Martin, Ivanšek Josip, — Lampe Pavel, Mahne Mihael, Srakar Anton, Kralj Vencelj. Pozdrave pošiljajo nadalje: Radkovič J., Šimenc Fr., Cedelrik Fr., Kočevar Jož., ICIanč-nik J., Kavčič M. — Lavrenčič Ivan. — K. Flajnik, Petač Al., Videnič Fr., Bahor Mat., Perlifc Janko, Starman Iv., Osvald Ant., Türk Jož,, Černugelj Ant., Skrin'ar Mat. — Marušič, Host, Zgonc J., Hren Fr., Močnik, Rifelj, Duhovnik, Marinčič. —- Matija Duh, Mihael Port-lič, Jožef Devetak, Konrad Rozman, Franc Po-gačar, Babič Andrej, Kobe Peter, Tavčar Iv., Silič Franc, Šumrada Ivan, Škoda Anton, Si-1 kovič Anton in Kurnik Jožef. — Železnik J., Žužek Jože, Ivan Buli, Medved Mihael, Marc Ivan, Ivan Gruden, Mausar Jože, Karol Kor-diš, Malešič Božidar, Hutar Kari, Valentin Kvančnik, I-Iorvat Ivan, Zabukovec Franc, Anton Butala, Rudolf Šterk, Ante Defar, Topnik Dragotin, Bergant Benj., Petek Alojz, Dra Jolič Anton, Ivan Nagode, Hrovat Anton, Franc Volkan, Franc Korošec, Primar Štefan, Ivan Mollan, Maks Žitko, Planina pri Rakeku, Dopisi. Iz Št. Vida pri Vipavi: Dne 24. jan. nam je smrt ugrabila prav nenadoma našega orga-nista g. Antona Bratovž v najlepši moški dobi 34 let. Pokojni je bil vedno vnet in požrtvovalen delavec pri raznih društvih v naši župniji. Moral pa je pustiti delo doma in iti k vojakom, kjer si je nakopal hudo bolezen. Močno bolnega so ga spustili domov, pa dasi bolan se je z vso skrbjo lotil dela v cerkvi, v izobraževalnem društvu in pri posojilnici. In prav v delu ga je pokosila smrt. Dan potem, ko je še prepeval in orgljal v cerkvi in posloval v posojilnici, ga je Bog poklical k sebi. — Grozno gospodari smrt zadnje leto v naši župniji. Tekem 10 mesecev nam je pograbila vse poglavitne cerkvene služabnike — pa vse še v lepih moških letih. Marca nam je umrl cerkvenik; 15. avg. nam je Bog poklical v večnost ljubega č. g. župnika Fr. Sever-ja in v januarju pa nam je smrt pokosila še organista. Res budi udarci za našo župnijo! Z dežele nam piše neki posestnik, s kakim trudom so lansko leto pridelali tisto peščico krompirja, kar ga je bilo. Potem pa nadaljuje: »Po ukazu glavarstva smo ga oddajali v večjih in manjših množinah na domačem kolodvoru. Zadnjikrat pa smo dobili ukaz, naj ga peljemo v .... v neki magacin. A groza, ko pridem v lo shrambo, vidim na vagone krompirja, pridelanega z žuljavimi rokami kmetfkih otrok, deklet in starčkov, skoro polovico zmrznjenega I << Iz Celovca nam piše Slovenec: Kakor smo posneli iz našega časopisja, namerava ustanoviti Jugoslovanski klub glasilo v nemškem jeziku izhajajoče na Dunaju. Naše koroške Slovence, na glas moramo to povedati, je ta vest nad vse veselo dirnila. Rekli smo si: S tem je Jugoslovanski klub zadel žrebelj na glavo! S tem jc pokazal zopet klub, da je trdno odločen priti v ckum zlu, da vodi s spretno, veščo veko našo jugoslovansko stvar. Če je bilo težavno že v normalnih časih obraniti se sumničenj in klevet od strani rodnega sovražnika, je to sedaj, ko so se v teh zanje ugodnih razmerah njihove razbrzdane strasti pomnožile, skoroda nemogoče. Spontano se, je zalo pojavila potreba glasila, ki ko podučevalo nemško in mažarsko javnost o sili naših zahtev, ki bo zavračalo vsaj najbolj podla podtikanja protivnikov. Kajti pričakovati danes v očigled podivjanosti, ki vlada v nemškem in mažarskem časopisju napram Slovanom, od tam pravičnega upoštevanja naših zahtev, bi bil otroški, svetu odtujen optimizem. — Ta ali oni bo morda malodušno zrl na gmotno stran tega vprašanja. Takemu treba povedati: V letu 1918., ko gre za to, aH naj postanemo samosvoji ali pa nai hlapčuje-mo še naprej, je tako vprašanje neumestno. Razno. Papirnati bankovci. Avstro - ogrska banka naznanja, da je koncem leta 1917. v Avstro-Ogrski krožilo v prometu papirnatih bankovcev za 18'4 milijard kron. Leta 1914. je bilo papirnatega denarja v našem cesarstvu za 5 milijard, leta 1913. samo za 2'4 milijarde. Papirnati denar čudovito narašča. Vrediwst naše krone raste v SricL Švicarski časopisi poročajo, da naša krona tamkaj sedaj velja 53 centimov, dečim ja pred par meseci veljala samo še 37 centimov. Šest milijonov hektolitrov vina so dobile naše vojskine sile v Italiji. Časopie »Weinzeitung« poroča, da so večji del tega vina odpeljali — na Nemško. Huda zima, ki nas je pred par tedni za nekaj dni tako trdo prijela, tudi drugim ni prizanašala. Tudi iz drugih krajev tožijo sedai o taki zimi, kakršne ne pomnijo. Na južnem Francoskem je bilo mraza 12 stopinj pod ničlo, reka Garona je začela zmr-zovati; po dolinah krog južnofrancoskega mesta Toloza so se pojavili volkovi, po Pirenejih na francosko - španski meji so strašili medvedje, V Zedinjenih državah ž« 11 let ne pomnijo takega mraza. V Nju-jorku je bilo te dni mraza 25 stopinj, v severnih amerikanskih mestih celo do 36 stopinj. Tudi iz Španske in celo iz Algira (sev. Afrika) se sliši o sneženih viharjih. Najtežji krščenec na svetu. Časopi« Public Ledger prinaša med misijonskimi poročili: V žtipni cerkvi sv, Mihaela v Buffalo je bil krščen in sprejet v katoliško Cerkev 27 let star zamorec Jakob Si-monds, znan pod imenom »debeli Jokel«, Ta Jokel tehta 793 funtov, v obsegu kroj prs meri nekaj nad 3 metre. Trije stoli morajo biti pripravljeni, kadar hoče sesti) po železnici se zamore voziti le v tovornih vozovih, ker imajo osebni preozka vrata. Njegova teža je večja nego njegovih staršev, treh bratov in sester skupaj. Za sv. krst se je prav lepo pripravil in naprosil misijonarja, naj podučuje v sv. veri tudi njegovo ženo in njegove najbližje sorodnik«. Pri sv. krstu, je dobil imena: Jakob Bonaventura Avguštin, Iveri. KHot zabavlja čez nclivaležnost, ni bil ie nikdar v rcsnici dobrotljiv. Tudi neumnost užge, ie udari v slamnato glavo. Šege in navade bosanskega mohamedanca. Bosanske ravnine pokriva sneg. Mrzla burja brije, a ljudstvo se ne zavija v debela zimska oblačila, kakor gmo vajeni doma na Gorenjskem. Trda »košulja«, to ie srajca, služi utrjenemu Bosancu kakor poleti in če si nadene kratko suknjo, tkano iz domače volne, ee je zavaroval pred najhujšim mra-»oni. Občudovalno čvrst je ta narod, nerazvajen in neomehkužen, ki se zadovolji s kosom trdega kruha, z domaČim sirom in d uhanom in fiašo kave. Skromno je njegovo življenje, ceni pri-proste običaje, podedovane od prade-dov, ljubi svoje brate in spoštuje druge narode. Bosanec je miroljuben in po-strežljiv in trdo drži. kar ga je naučila majka. Katolik je dober, pravoslavni zvest svoji religiji in takozvani musliman vestno izpolnuje svoje verske zakone. O zadnjih danes nekoliko obširneje. e Muslimani, bosanski Turčini, pripadajo po jeziku Hrvatom, a po veri mohamedanstvu. Oblačijo se v široke črne hlače, ki pod kolenom prehajajo v ožino, opasujejo se s širokim, navadno rdečim pasom in se pokrivajo z rdečo čepico ali s pisanim t urbanom. — Ženske nosijo široke »dimije«, krila, ki so slična moškim hlačam, in »zar«, ogrinjalo, ki jim ogrne celo telo. Obraz 3i zakrivajo s črno tkanino. S tujcem se ne spuščajo v pogovor ter se mu najrajši umaknejo. V muslimanovo hišo tujcu vstop ni dovoljen. Počakati mora zunaj, da ga vprašajo po zahtevi. Da bi se musli-manke družile na potih z moškimi, je redko opaziti. Znanje sklepajo največkrat v soglasju staršev. Ženinu je dovoljeno priti na razgovor, ki se vrši v navzočnosti roditeljev zunaj hiše. Po dogovoru pokloni ženin nevesti poročni dar: vratno verižico »lanac« ali kaj drugega, navadno kaj od zlata. Temu sledi nevestin dar: s svilo povezan robec ali kako njeno ročno delo. Poroka se sklene v »džamiji«, muslimanski molilnici pred »kadijem«, krajnim sodnim opravnikom, običajno v petek, ki je muslimanom nedelja. V navzočnosti dveh prič podpišeta zaročenca pogodbo, v kateri je določen »miras«, neve-Biina dota in gotova vsota denarja, ki pripade nevesti, ako jo žepin ostavi. Svatba se vrši drugi dan na ženi-novem domu. Izbere dve ženski, ki v spremstvu povabljencev odideta po nevesto ter jo pripeljeta na novi dom. Živahen je ta sprevod, sviranje tambura-8ev brni gledalcu na uho, vmes pa se razlega petje, vrisk in pokanje samokresov. Svatovanje traja v glasnem veselju , izplakovanje grla. 12 steklenic franko 14 K 32 v. Lekarnar E. V. Feiler, SUiImch, Klza trg Iii (Hrvatska). Nad 100.000 znlivalnlh pisem. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 30. jan. 1918. 81, 11, 31, 73, 45. Line, 1. februarja 1918. 82, 11, 47, 53, 63. 32 LISTNICA UREDNIŠTVA. J. T. M. O.: Vlada mlinov ne bo zaprla, ker se je premislila, pač pa jih bo strože nadzirala. Zato Vaš dopis nima več pomena. — H. S-k., Bosna: Obrnite se na občinskega načelnika in zahtevajte. Dvomimo pa zelo, če bodete kaj opravili, kajti v Bosni so v tem oziru čudne razmere. — Iv. Š. na V.: Priporočamo Vam naš mladinski list »Vrtec«, ki s prilogo »Angelček« vred stane 7 K. Naroča Se: IJpravništvo Vrtca, Ljubljana, Sv, Petra cesta (župnišče). — J. S. O.: Če je cenitev prenizka, zahtevajte pri sodišču novo. Glede drugega je pa najboljše, da poprašate kakega advokata, ker stvar ni tako jasna. — M. U. S.: Po novi postavi imate pravico. Vložite prošnjo na okrajno glavarstvo in v slučaju neugodne rešitve vložite tekom 14 dri pritožbo na oblast, ki je razsodbo izdala. — M. V.: Bomo porabili ob priliki nekoliko okrajšano. — P. A. L.: Ne moremo vsega pri najboljši volji. — F. K. L., Sammelstelle, Udine: Sicer Vam pa ne svetujemo, ker menda niso najbolj ugodne razmere. — M. Sch.: Za druge nima nobene zanimivosti. — A. G. P.: Naredite prošnjo na okr. glavarstvo sedanjega bivališča vsaj do 31. marca. — Z. M.: Bo težko dobiti. Obrnite se na dež. kmetijsko šolo na Grmu ali na »Slov, Sadjarja«, — M. G. V.: Vložite prošnjo na okr. glavarstvo, pa je. — Roz. H. K. Št.: Velja isto, kot pri prejšnji! — Dr. K. G.: V najkrajšem času bode uradno razglašeno glede vračanja beguncev. V Sv. Lucijo je dovoljen povratek pogojno. Obrnite se naiprvo do pristojne begunske oblasti, da Vam preskrbi izkaznico in da Vas pouči o nadaljnjem. — Vojaških pozdravov moramo marsikaj izpustiti, ker so podpisi nečitljivi. — Vojaška pisma domačim ne priobčujemo, ker ni prostora. — Vsem naročnikom iskren pozdrav! Urednik. SKRIVALNICA. K* C ■o n o -o Krmila manjka! Zato se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila. Oa to krmo živina, peiulnina dobro prebavi in popolnoma izkoristi, naj se primeša 2 Krat na teden krmi, ena pest polna Mnnfn" to je dr. pl. Trnköczy-a rediini prašek. „Illfcül II Paket veha 1 K, 6 paketov 0 K, poštnine prosto. 5 paketov zadostuje za 3 mesece za enega vola, kravo, ali prašiča, da se zredi. Glavna zaloga: lekarna Trn.öczy zraven rotovža v Ljubljani. Mnstin je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v Parizu, Londonu in Rimu. Na tisoče kmetovalcev hvali in rabi „Mastin", Sijajno b©€i©cn©sS maio turške In nove srečke avstrijskega Rdečega križa vsled niilu.vc veano zviSunče se :enarne vrednosti! Vsaka srečka zadene! Glavna dobitka 2i(j7 znašata čez ВДЈГ 1,000.000 Etren! 101 Natančno poiasnilo z iriraltiini načrtom razpošilja brezplačno: Siečkovno zastopstvo 12, Ljubljana. м аидидиаи— IV Žveplo za sode, 1 kg 36 K, razpošilja po poštnem povzetju A. F. KREPEK, MARIBOR, Bismarckstraße 19. 322 Plačam ugodno vsako množino klanih, meter 1 dolgih 320. Iii dri postavljenih na vagon Vaše postaje in prosim ponudbe na naslov: ALOJZIJ KOBAL, Postojna. Konjsko žimo vsako množino, kupuje MIHAEL MIHELIČ, Sčutai v Ljubljani, Šelenburgova ulica štev. 1, nasprot kazine. SriiBž in druge kožne bolezni odstrani naglo in sigurno Paratol-domafe motilo. Ne maže. je popolnoma brezduha, torej se more rnbiti tudi čez dan. Velik lonček K 3 • 60, dvojno-velik lonček K 0'-. Dalje Paratol-posipalni prašek, ki varuje na;bolj občutljivo kožo. 1 škatlja K 2-50. Oboio bo dobiva po p .vzetju ali pretiplačilo pri tvrdki Lekarja M. Kleina Paraiol-Werfee, Budanest VII-10. R6zsi Ut. 21, Izboren nadomestek mila M" I .s. i i Edini slovenski zavod brez tujega kapitala )es VZAЈЕјШјЧА ZAVAHOVALlHICR proti pežernim škodam in poškodbi eerkvenih zvonov Ljubljana, Dunajska cesta 17, Lijubljana. Zavarovanja »prejemu proti poxarnim škodam 1 raznoviutne izdelano stavbe, baker tudi utuvbe med i-aeom zgradbe, 2. vfo premično blago. n.obilijo, poljsk» orodje, etroio, živino, zvonovo in enako. 8 vse poljske i ri-delhe, žita m krmo. 4. zvonovo proti prelomu, 6- spreioma tudi znvarovaiija na zivljen o oziroma doživeti« in druge koml>mai'i)o in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne oseue zn doreiuo ni/.jeavstriieko zavarovalnico, ou katere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico Varnostni zaklati in ulinlne, ki so znašale 1. I»t6 K 783.806 20, so poskočile koncem 1. 1916 na K 006.{128*61. Tedai, čimvocjo . animanie za ta edini slovenski zavod, tomboli bo rastel zaklad. PounÄfce in pojaentla flaje ravraieljetvo, glavno poverjeništvo v Celju 1» na Iroeefeu kakor tufli po vneli latah nastavljeni poverjeniki. • Cene primerne. hitr& cenitev in takojšnje izplodilo. vpoiaben za vsakovrstno prar.,e mesto maSčobncae , mila, prekaša po nakuvosti vse podobne izdelke 1 /a-b j ca :0 kq 250 k sov nc-frankov." K 55 —. Vzorec 5 ky K 7'i0 franko po pozetjil. — Dom. pod.etja Bekera, SolnJce, ČeSko. 1! AtjitiraUe za „Domol uba"!l Domoljub 1918 Ženske lase zmedene kupu- iem po najvišji ceni. Že za 20 dkg po barvi iti жи^јјјвдиг ' dolžini plačam М^ЗбВж 6—9 K. Sprav- Ijaite in pošljite «jsk! po poštivzorcc. te* y.jri Stane samo 10 vin. Denar do- ЈшЗ bite takoi. — V W zalor;i imam le- pe izdelane kite 9- 30 K. Ce že- K i lite.poSljiiemall jüm vzoreciasince- no. Točna po- strežba. Proda- fftü jam najbol,Se barvilo za lase 6 K. - I. Svetec izdeloval- nica kit Rudoltovo, nasproti rotovžo. Ustanovljeno 1.1893, l iffl»*^ šjl v am jfll plažam ako V a- | Aih kiu jui o o«», urada-E| vlo ш tröe kože tokom g ;{ dni s korenino; brozg i oletfin no odpravi RIA-BALSAM. Cena lončku и jamstve-niin pismom K 2'76, 3 lonökl K 5 50, « lonč-\ kov K 8*60. Kemenjr Xaeohau (Kasaa)?', posti,i predal I 12 600 Ogrsko. 100. COO zn hvalnic. g v JLiubSlani regji&trevana »druga z omejenim jamstvom. Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi živ-Ijcnjskih polic, posestva, vrednostnih papirjev ali proti zaznambi na službene prejemke. ^ Vračajo se posojila v 7 '/2, 15 ali 22Va letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg štev. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila. Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 519.348'40 kron. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge ln jih obrestuje po 14t0lo Deležnikov jfe bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezenlujejo jamstvene glavnice za 6,089.850 kron. Naročajte .Slovenca1 NaSe čudovito ročno Silo za Šivanje Siva talto liaalo prešlvnc vbode kot Šivalni stro]. - Na|-več.a iznajdba, s katero more vsak som krpati in Šivati usnie, raztrgane tcvije, tu nisko o rimo. kožullovnu, preproge, poganjala za vozove, Šotore klobučevlno. pli,sčc za ko.esu vreče, pla.no in vsako drago močno blago. liobrota za rokodelce, kirnte in vojake. Neobhodno potrebno za vsakogar. Trdna konstrukcija, zelo lahka vporaba. jamstvo za porabnost. Mnogo pohvalnih piset".. Cena konml. šiiu s suksuetm, 1 raznimi Sivankami iu porabuini navodilom K 4.90, 5 koal K 13 50 S kosov K 22 - PoSilja po povzetju, Ina bojiSče proti pred plačilu.) 1"4 M. Svoboda, СИШР, lli/2. ШШЦШС 13-404. odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, „rujavo mazilo". Popolnoma brez duba, ne maže. Poskusni lonček K 2'30 ve liki K i — porcnaza rodbino K 11-— Za loge za Liubliano in okoiico: Lekarna pri ziatera členu, Ljubljana Marijin fra.1520 vsak občuduje in zaželi, kajti ona je se po povzetju Neufja jajoče zamenjam Kovinaste ure .... po K 22 — 26— 32'— 40 — 60,— Srebrne ure .... po K 48— 54— 60— 70— 90'- 100' Kovinaste verižice . . po K 2'— 3'— 4-— 6.— 10'— Usnjate verižicp . . . po K 1 60 2'80 4 80 W Zlatnina En srefcrnitta v begati Bz&rrl i_ "C32 Velika izbira ur, verižic, prstanov, IcpotiCja, daril itd. v velikem krasnem ссшки, katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto. ■ III I > ,1II >1 l.rHFI KIIIIM.HHII III III......III.....Ill.llllllllll........I.llllllllllllllllllllll......I.......Illl......IIIIIIIIIIIIIIHII......Illlllllllllllllllllll..........Illllllllllllllllll Lastna znamka „Ш0" svetovnoznana. Svetovna raZpOŠiljainiCa Lastna protokolirana tovarna ar v SvicL Dobri brivski in iesestrižci aparati I. a britev Iz srebro-jekla h ä'St,. 4, 5 varnostni brivski lij ч rat t, potu ki K 3, tr. zn ,Pcr-iekt' s t) rezili h 16; 20: dvorez. res. rezila tucal K b, 6. I.airse-stri%n.. K i, Zamena dovol e u ali denar nazaj. Po- a Siljapopovzetiuali pjedplaCilnc.inkr dvorni založ. JHN KONRAO, izvozna tvrdks Brüx 1 št. 1751, Češko. Ш 8 vlnarlev jzu, 1 dopis > Vas stane glavni cenik, ki ne riopoä-Ijo na zatitevo brezplačno. Prva tovarna ur ■«■ Jan Konrad »•■ c. In »r. dvor, zal. DrDi 1564 iCeike.) Nikel ali jekl. uro nn sidro K 11-, 7'-, 8"-. Vojno-spomin. nikin. ali iekl iireK 11-, 12-; armadne ra.'ij lire iz niklja ali jeklu K. 12. lilasiv. srebrno Itoskujil remont, ure s sidr. K 1H--, 20 - Budilko, stensko uro v veliki izberi po nizkih cenah. .4 lotno pismeno jnm-stvo. - Pošilja po povzetju. Zam. dovolj, ali denarnazaj. Jaz Ana Csillag s svoiinv 185 cm dolcjimi orjaškimi Lorelei Mml lastni, ki sem jih dobilo po M mesečni i\.bi pomade, ki sem io znašla sama. To ie edino sredstvo proti izpadanju ias, za njih rast in mgovanie, га ojačitev lrslšča, pri moških krepko pospešuje rast brade, In 2e po kratki dobi da;e lasem in brad: naravni blesk in polnost, in jih varuje pred prezgodnjim osive-njem do najvišje starosti. Lonček po R B.-, K10.- ш K15. Po poŠti se poSilja vsak dan i«o vsem svetu s postnim povzetjem ali denar naprej iz tvornlce, kamor je naslavljati vsa naioCila. g Uta MIlan. Dunaj i, Mlmarll ll. Rožne mline primerne za mletev vseh vrst žita prodaja: Adoli Oppenheim, Mor, Ostrovn, Briicken- gasse Stev. 13. 3374 Brinje za kuhanje žganja oddaja v večjih in manjših množinah tvrdlui 2353 sprejme v delo orna v Liliji. Razširjale „DOMOLJUBA"! Plača po dogovoru in sedanjim razmeram primerna. Ponudbe naj se pošljejo na Zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22, kjer naj se čevljarp, ki žele stopiti v službo, v svrho dogovora osebno zglasijo od 9, ure dopoldne do 2, ure popoldne, 3245 n. a 0 e žolno žlvljunjske in rontn» nezgoda, lm Jumutven. zavarovalnic« v Ljubljani, Marije Teruzije cesta 12/П sprejema zavarovanje na doživetje Io smrt, zdinženo tud. z vojnim rlzlko, otroških dot, rentna in ljudska nezgodna in jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premija. # Najugodnejši pogoji r.i\ vojno zavarovanje. Zavod temelji na vzajemnosti., — Prospekti zastonj in poštnino prosto. Sposobni zastopniki se sprejemajo .pod najugodnejšimi pogoji. 183: Proda se majhna hiša z vrtom in svinjakom. — Naslov pove iz prijaznosti uprava našega lista pod 4tev. 198. Čudovit aparat za gatenje pletenega In tkanega blaga, perila ln platna. Z našo izvrstno pripravo gatenje si obvarujete oCI, prihranite Cas in dosežete trpežno, lepo izvršitev. Ta Čudovita priprava za gatenle |e največji pripomoček zn gatenje nogavic In za vsnk drug tkan predmet kakor га gatenje spodnjih kril, miznih prtov, servijet, rjuh. jligrovego perilo oblek itd. ter se dn vsak predmet silno hl'.ro lepo Jednakomerno popraviti, dn izgleda kakor bi bilo nanovo tkano. Imamo mnogo pohvalnih pisem. Cena kompl. aparatu z lahko uml|lvo llustr. railngo K 6 SO. Razprodaja po povzetju zalega novosti M. Svoboda, Dima), 1112, Hiessgasse 13—404. regisfcooana zadruga z пБогкфио zätssxo v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev. 6, za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po Uceige u „liutiski posojilnici" so popolnoma oarno naložene, her posojilnica daje denar na nama posestna na deželi in o mestih. brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto. »Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudj vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kied.it proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše. 4 1 C Rez er oni zakladi znašalo okragio en milijon kron. — Stanfe hranilnih oSog ie bila koncem teta 1916 okroglo 7.6 miliionoD Siran. I , : •• ,„ •• .s «rt -J; I zdaj« konzorcij „Domoljuba" Odgovorni urednik Ludovik Toruažič. Tiskala Katoliška tiskarna.