Poštnina plačana v gotovini
Leto IX., št. 41. („jutro« xix., st. 335*7
v
Ljubljana, ponedeljek 10. oktobra 19JS
Upravnlštvo: Ljubljana, Knafljeva 6
—	Telefon St. 3122. 3123, 3124, 3125. 3126.
Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7,
Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
—	Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvora
it. 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiSi dr. Baum-
gartnerja.
Ponedeljska izdaja
/
»življenje in svet"
Cena 2 Din
Uredništvo:
LJubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon
St. 3122, 3123 3124. 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po pošti prejemana Din 4.-. po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno.
Maribor. Grajski trg St. 7. Telefon St. 2455.
Celje, Strossmayerjeva uL L Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Borba za Podkarpatsko
Rusijo odločena
Podkarpatski Rusi odklanjajo vsako barantanje za svojo domovino Ostali bodo v ČSR, v kateri bodo dobili slično avtonomijo kakor
Slovaki
Praga, 9. okt. br. Jutri dopoldne bo prispela v Prago petčlanska delegacija narodnega sveta za Podkarpateko Rusijo, da predloži osrednji češkoslovaški vladi zahteve in predloge Podkarpatske Rusije za Ureditev nadaljnjih medsebojnih odnošajev.
Včeraj popoldne so se v Užhorodu sestali člani narodnega sveta za Podkarpatsko Rusijo, v katerem so se združile vse politične skupine. Sestanku je prisostvoval tudi minister za Podkarpatsko Rusijo v osrednji vladi Parkanj. Posvetovanja so bila ob 20. zaključena in so bili vsi sklepi sprejeti soglasno. Podkarpatska Rusija zahteva enak položaj, kakor ga je v okviru češkoslovaške republike dobila Slovaška, namreč avtonomno pokrajinsko vlado z avtonomnim pokrajinskim parlamentom. Tozadevna spomenica, ki jo bo jutri posebna delegacija predložila osrednji češkoslovaški vladi, pa izrecno poudarja, da odklanja Podkarpatska Rusija vsako drugačno rešitev, zlasti pa se najodločneje izjavlja proti vsem načrtom, ki streme po
odcepitvi Podkarpatske Rusije od češkoslovaške republike. Vse prebivalstvo Podkarpatske Rusije brez razlike politične smeri in narodnosti je složno v zahtevi, da mora Podkarpatska Rusija še nadalje ostati v sestavi češkoslovaške republike.
Sklepi narodnega sveta so bili iz vladne palače v Užhorodu že snoči objavljeni zbrani množici, ki je to sporočilo sprejela z dolgotrajnimi ovacijami.
Vlada Podkarpatske Rusije bo sestavljena slično kakor slovaška avtonomna vlada iz petih članov s poslancem Brodi-jem na čelu. Resorna razdelitev bo ista kakor za Slovaško, čim bo osrednja vlada odobrila ta načrt, kar se bo zgodilo najkasneje jutri, bodo imenovani člani začasne pokrajinske vlade za Podkarpatsko Rusijo, ki bo takoj nato prevzela svoje posle. Kakor zatrjujejo, bodo tako na Slovaškem kakor v Podkarpatskl Rusiji razpisane volitve v pokrajinske parlamente, ki bodo nato iz svoje srede ievolili člane pokrajinske vlade.	___i__
Proklamacija prve slovaške vlade
Bratislava, 9. okt. br. Snoči so se člani prvo slovaške vlade vrnili iz Prage v Bratislavo, kjer so jim priredili svečan sprejem. Na velikem manifestacijskem zborovanju pred narodnim gledališčem je predsednik slovaške vlade dr. Tiso prečital pro-klamacijo, v kateri pravi med drugim:
Hočemo se predstaviti svetu kot discipliniran in miroljuben narod, ki želi živeti svoje življenje. Hočemo, da se vsi Slovaki, vsa slovaška inteligenca in vse slovaške pridne roke združijo pri delu za dobrobit slovaškega naroda. Delali bomo v smislu in v duhu našega gesla »B»g in narod!« Naš nacionalizem ni bil nikdar negativen. Tudi v bodoče bo pomenil ustvariajočo silo, ki upravlja z vsemi našimi napori. Naša dolžnost je bila. da pohitimo na pomoč Čehom, s katerimi smo se svobodno združili v skupno državo. Prizadevali se bomo. da odstranimo vse, kar je dozdaj oviralo dobre odnošaje med Čehi in Slovaki. Naše načelo bo ljubezen in sloga. Ne gojimo nobene mržnje do drugih narodnosti, zahtevamo pa, da tudi oni s svoje strani pokažejo strpnost in manifestirajo ljubezen in zvestobo
do države, ki je sikupna domovina vseh. V zameno bodo dobili vse državljanske svoboščine. Slovaški narod si je vedno prizadeval živeti v miru in slogi s svojimi sosedi in bo tako delal tudi v bodoče. Zavedal pa se bo vedno, da ima sicer malo, a lastno državo.
Komunistična stranka na Slovaškem razpuščena
Bratislava, 9. okt. br. Danes je bil objavljen odlok slovaške vlade, s katerim je prepovedano vsako nadaljnje delovanje komunistične stranke na Slovaškem. Odlok naglaša, da bodo sledili še drugi ukrepi, da se izloči iz slovašKega javnega življenja vse, kar nasprotuje krščanskemu svetovnemu nazoru.
Prof. Tuka izpuščen iz zapora
Praga, 9. okt. AA. »Slovak« objavlja, da je bil na zahtevo slovaških ministrov izpuščen na svobodo prof. Vojteh Tuka, ki je bil pred nekaj leti obsojen v nekem procesu zaradi agitacije za slovaško av-tonomistično stranko.
Pričetek pogajanj med ČSR in Madžarsko
Na snočnji prvi seji obeh delegacij so Madžari predložili svoje zahteve
KomarnO, 9. okt. br. Ob 19. so se pričela pogajanja med češkoslovaško in madžarsko delegacijo za ureditev madžarskega manjšinskega problema v ČSR in za novo ureditev češkoslovaško-madžar-ske meje. V češkoslovaški delegaciji So izključno Slovaki z izjemo ministra Par-kanja, ki zastopa Podkarpatsko Rusijo Delegaciji načeluje predsednik slovaške vlade Tiso. Naravno je, da vodijo ta pogajanja predvsem Slovaki, ker se tičejo vse te zadeve v prvi vrsti slovaških narodnih interesov. Madžarski delegaciji načeluje zunanji minister dr. Kanya.
Po medsebojnih pozdravih in vljudnostnih obiskih sta se 0be delegaciji zvečer Ob 19. sestali v dvorani mestnega magi-
strata k svoji prvi seji. Na tej seji so madžarski delegati predložil,- češkoslovaški delegaciji madžarske zahteve in predloge. Po kratki debati je bila seja prekinjena, da bj imela češkoslovaška delegacija priliko podrobneje proučiti madžarske zahteve. Obenem so bile v okrilju delegacije sestavljene komisije za proučitev posameznih problemov. Pogajanja se bodo jutri dopoldne nadaljevala.
Kolikor se je moglo zvedeti, zahtevajo Madžari poleg prepustitve obmejnih pokrajin, kjer je v večini prebivalstvo madžarske narodnosti, tudi Bratislavo, nekatere docela slovaške predele in priključitev vse Podkarpatske Rusije Madžarski.
Izjalovljeni načrti
Anglija se Je odločno uprla odcepitvi Podkarpatske Rusije od ČSR — Tudi Rim in Berlin sta Madžarom
odsvetovala
Budimpešta, 9. oktobra, br. V tukaj-Snjih krogih je zavladala silna poparje-nost, ker so se izjalovili vsi načrti, ki so stremeli za tem, da bi Madžarska skupno s Poljsko dosegla še nadaljnjo okr-nitev češkoslovaške republike s tem, da bi se Podkarpatska Rusija odcepila od ČSR in razdelila med Madžarsko in Poljsko, ki sta pri tem trdno računali na podporo in pomoč Nemčije in Italije, pa tudi Anglije, o kateri so sodili, da se je po monakovski konferenci desintere-sirala o nadaljnji usodi Češkoslovaške.
Sedaj se je izkazalo, da je baš Anglija odločno nastopila proti poljsko-madžar-skim načrtom. Angleška poslanika v Budimpešti in Varšavi sta izvršila de-marše pri poljski in madžarski vladi ter sporočila, da Anglija pod nobenim pogojem ne bi mogla pristati na odcepitev Podkarpatske Rusije od Češkoslovaške. Obenem je angleška vlada izjavila, da je angleško jamstvo za češkoslovaške meje že stopilo v veljavo ter da bi se morala najodločneje upreti vsakemu nasilnemu poskusu v tej smeri.
Istočasno sta tudi Nemčija in Italija nujno nasvetovali madžarski vladi, naj svojih zahtev napram ČSR ne prebirava in naj se ne spušča v nikake pustolovščine, ker bi ji Rim in Berlin v sedanjem mednarodnem položaju ne mogla nuditi nikake podpore.
V Budimpešti so nad tem preokretom hudo razočarani. Vlada je imela včeraj skoraj ves dan trajajoča posvetovanja. Formalno bo Madžarska sicer še nadalje vztrajala pri svoji zahtevi po skupni meji s Poljsko, toda pri pogajanjih s ČSR, ki so se danes pričela v Komar-nu, bo njefio prizadevanje v glavnem usmerjeno k čim ugodnejši rešitvi problema madžarske narodne manjšine v ČSR.
Poljaki bi radi ČSR še bolj oslabili
Varšava, 9. okt. br. Izročitev tješinskega okrožja Poljski, ki je bila danes zaključena, ni prinesla pričakovanega zboljšanja V odnošajih med Poljsko in ČSR. Poljska
postavlja sedaj kot pogoj za prijateljsko razmerje s CSR izpolnitev vseh madžarskih zahtev. Poljska podpira brezpogojno vse madžarske zahteve, tako odcepitev madžarskih pokrajin od ČSR in njihov priključek k Madžarski, prav tako tudi priključitev Podkarpatske Rusije Madžarski. Vsako drugačno rešitev Poljska odklanja kot nesprejemljivo. Zlasti se izjavljajo varšavski krogi proti avtonomiji Podkarpatske Rusije, ki bi pomenila oživljenje ukrajinske samostojnosti, kar bi utegnilo vplivati tudi na 5 milijonov Ukrajincev na Poljskem, da bi postavili slične zahteve. Vrh tega smatrajo v Varšavi za docela upravičeno zahtevo po skupni poljsko-madžarski meji, kakor je obstojala do leta 1772. S tem bi se ČSR popolnoma izolirala in onemogočila bi se ji vsaka zveza z Rusijo.
Odpor v Rumuniji
Bukarešta, 9. okt. p. Tukajšnja javnost se je zelo vznemirila zaradi razgovorov v Varšavi o najnovejšem madžarskem in poljskem načrtu, da bi se ustvaril poseben koridor med obema državama preko Podkarpatske Rusije, s katerim bi Poljska in Madžarska dobili skupno mejo. Za Rumunijo bi pomenil ta koridor ogromno škodo, ker bi izgubila svojo edino železniško progo, po kateri dobiva sedaj iz škodovih tovarn orožje in streljivo za svojo vojsko. Rumun-ska vlada se pripravlja, da v danem trenutku z vso odločnostjo intervenira proti izvedbi takega načrta, ker rumunska vlada nanj nikdar ne bo pristala. Istočasno tudi demantirajo vesti, ki so jih razširili nekateri listi, da Rumunija sama zahteva večje korekture meje s češkoslovaško.
Bivši min. predsednik Jorga je izjavil, da se Rumunija ne more veseliti z drugimi ohranitve miru in sicer zaradi težke usode, ki je zadela zavezniško Češkoslovaško, kakor tudi zaradi dejstva, da tudi Rumunija ni zavarovana. Zato mora poskrbeti, da čim bolj utrdi svoj položaj. List »Universul« ugotavlja, da jc močno omajano zaupanje v mednarodne pogodbe, končno pa meni, da ni mogoče v srednji Evropi rešiti vseh revizijskih zahtev, kakor želi in trdi Madžarska.
Henlein razpustil svojo legijo
Berlin, 9. okt br. Henlein je bil z odlokom kancelarja Hitlerja imenovan za pokrajinskega voditelja zaščitnih oddelkov v bivših češkoslovaških pokrajinah, kjer bo izvrševal vrhovno policijsko oblast. Obenem je Henlein odredil razpust svoje legije, ki jc bila osnovana za borbo proti Čehom.
Nemške čete v Libercu
Liberec, 9. okt. AA. (DNB). Nemške čete pod vodstvom generala Bocka so dopoldne nadaljevale zasedanje obmejnih krajev v drugem pasoi. Iz mesta Kratzau so odkorakale proti Libercu, kamor so prispele popoldne.
Aretacija dveh židovskih ravnateljev
Berlin, 9. okt. A A. Kakor poroča »Der Angriff«, sta bila aretirana dva ravnatelja židovske narodnosti, zaposlena v tovarni papirja »Spiro« v Krulovu na češki gori, ki leži v prvem pasu. Aretirana sta bila. češ, da sta nekorektno postopala proti svojim delavcem, ki so bili Nemci. Zapustila sta sudetsko-nemško pokrajino, preden so prišle tja nemške čete, a sta se včeraj vrnila v Krumlov z namenom, da vzameta svoje poslovne listine.
Zahvala francoske akademije dr. Benešu
Pariz, 9. oktobra br. Francoska akademija znanosti in umetnosti je imela včeraj popoldne sejo, s katere je poslala bivšemu predsedniku češkoslovaške republike dir. Benešu brzojavko, v kateri mu izreka svoje simpatije ter se zahvaljuje njemu in češkoslovaškemu narodu za žrtve, ki sta jih doprinesla za ohranitev miru.
Chicago, 9. oktobra br. Profesorski senat tukajšnje univerze je povabil bivšega predsednika ČSR dr. Edvarda Beneša, naj pride predavat v Ameriko o demokraciji. V svojem povabilu pravi rektor chi-kaike univerze, da je bil pokojni T. G. Masaryk profesor na tem vseučilišču od 1. 1901 do 1903.
Dotok zlata v Ameriko v	ponehal
New York, 9. okt. A A (Štefani). Opazilo se je, da je dotok evropskega zlata v Ameriko v veliki meri prenehal po mona-kovskem sporazumu. Dočim je prispelo ob koncu septembra v New Yorkn iz Anglije okoli 60 milijonov dolarjev v zlatu, so zabeležili v začetku oktobra samo za 9 milijonov dolarjev zlata, ki je prispelo iz Evrope. Od tega je prišlo iz Nizozemske 7 milijonov dolarjev.
Nemčija ne veruje
v trajen mir
Resničen prijatelj Nemčije je samo Mussolini, vsi drugi se lahko čez noč pretvorijo v njene nasprotnike — Ostre Hitlerjeve besede na naslov Anglije
Berlin, 9. okt. br. V Saarbriicknu je bila danes velika proslava obletnice zopetne priključitve Posaarja k Nemčiji. Na slavnostnem zborovanju je med drugimi govoril tudi kancelar Hitler, ki se je v svojem govori dotaknil mednarodnega položaja in glede na dogodke poslednje dobe in sedanje mednarodno razpoloženje med drugim dejal:
Na konferenci v Monakovu je bil rešen mir in v miru smo dosegli osvobojenje 10 milijonov Nemcev. Toda ne smemo se še vdajati iluzijam, da smo s tem dosegli trajen mir. Baš zadnji dogodki so pokazali, da ima Nemčija samo enega resničnega in edinega prijatelja, to je Mussolinija. Os Rim - Berlin je v teh dneh dokazala svojo trdnost. To, kar je Italija po zaslugi Mussolinija v zadnjih dveh letih storila za Nemčijo, ne bo nikdar pozabljeno.
V Monakovu so sodelovali tudi drugi evropski državniki, ki so prav tako privrženi miru. Toda notranja ureditev v njihovih državah je takšna, da jih lahko vsak dan zamenjajo. Nemčija dobro ve, da bi takoj začeli vojno proti Nemčiji, če bi na primer na mesto Chamberlaina prišli v Angliji na krmilo Duff Cooper, Eden in Churchill. To nam nujno narekuje skrajno previdnost. Biti moramo vedno čuječni in skrbeti za svojo varnost. Vemo tudi, da boljševiška Rusija samo čaka prilike, da bi
se vrgla na nas. Poznamo tudi moč in vpliv mednarodnega tiska, ki živi od laži in klevet in hujska proti nam. Kakor vemo, da miroljubne državnike lahko vsak čas zamenjajo drugi, prav tako lahko mi izjavimo pred vsem svetom, da je Nemčija vsak čas pripravljena za mir, a vsako uro za obrambo!
Baš zaradi tega sem se odločil, da s pospešeno energijo nadaljujemo z gradnjo trdnjavskega pasu ob zapadni meji in bo v trdnjavski pas sedaj pritegnjeno tudi aachensko in posaarsko okrožje tako, da se bo za varnost Nemčije storilo vse, kar je v človeških močeh. Nemčija hoče mir, a dokler drugi ne odlože orožja, se mu tudi mi ne moremo odreči.
Mislimo pa, da bi bil že čas, da bi se v Angliji otresli versajskih razvad. Guver-nantskega varuštva Nemčija ne prenese in ga ne bo trpela. Prav tako smatramo, da tudi niso na mestu poizvedovanja kritičnih angleških državnikov in parlamentarcev o usodi Nemcev, bodisi v mejah Nemčije, bodisi izven teh meja, ker se bomo za usodo svojih rojakov že sami pobrigali. Mi se tud ne vmešavamo v tuje zadeve. Če to ne bo prenehalo, se bomo tudi mi začeli malo bolj zanimati za dogodke v Palestini.
Svoj govor je Hitler zaključil z izjavo, da bo v najkrajšem času odrejena demo-bilizacija, toda Nemci ostanejo budno na straži in so vedno pripravljeni.
Vsaj malo priznanja
Anglija od ČSR ne bo zahtevala povračila začasnega kredita 10 milijonov funtov — Toliko bi Anglijo stalo
35 ur vojne
London, 9. okt. br. 2e včeraj je prispel z letalom v London bivši guverner češkoslovaške Narodne banke dr. Pospišil, da vodi pogajanja z angleško vlado zaradi dolgoročnega posojila v višini 30 milijonov funtov in zaradi ureditve najnujnejših gospodarskih vprašanj. Ostali trije člani češkoslovaške gospodarske delagacije so prispeli danes. Angleška vlada Je že odredila, da se da češkoslovaški preko Angleške banke na razpolago prvi obrok v višini 10 milijonov funtov (2.4 milijarde din). V finančnih krogih smatrajo, da Anglija ne bo zahtevala od češkoslovaške povračila teh 10 milijonov funtov. Ostalih 20 milijonov funtov pa nameravajo emitirati v obliki češkoslovaških obveznic z angleško dr-
žavno garancijo.
V tej zvezi so zanimiva Izvajanja londonskega »Eoonomista«, ki pravi, da bi se Anglija s tem zneskom le v majhni meri oddolžila češkoslovaški za ogromno žrtev, ki jo je doprinesel češkoslovaški narod, da se prepreči vojna. List pristavlja, da so znašali izdatki Anglije v svetovni vojni 7 milijonov funtov dnevno. Znesek 10 milijonov funtov predstavlja torej le izdatek za 35 ur vojne. Če se pomisli, koliko je Anglija prihranila na svojem narodnem premoženju s tem, da se je češkoslovaška žrtvovala za mir in s tem preprečila vojno, potem je le malenkost, ako sedaj teh 10 milijonov funtov pokloni ČSR v znak priznanja za njene neizmerne žrtve.
Gospodarska pogajanja med Nemčijo in ČSR
Berlin, 9. okt. br. O delovanju mednarodnega odbora za ureditev sudetsko-nem-Ških vprašanj je bil snoči objavljen komunike, ki pravi:
V smislu sklepov odseka za gospodarska in finančna vprašanja so se danes pričela neposredna pogajanja med nemškim državnim ministrstvom za gospodarstvo in pristojnimi češkoslovaškimi ministrstvi. Pogajanja se tičejo nadaljnjega obratovanja su-detsko-nemških podjetij, ki so kakorkoli odvjsna od drugih podjetij na češkoslovaškem ozemlju in narobe. Tudi glede na nadaljnje izvajanje češkoslovaškega socialnega zavarovanja v sudetsko-nemških krajih do prevzema socialnega skrbstva v teh krajih po državnem ministrstvu za delo, so se pričela pogajanja med zastopniki pristojnih ministrstev obeh držav. V odseku za železniška vprašanja, v okviru katerega se že nekaj dni pogajajo za obnovo železniškega prometa med obema državama,
je bil snoči dosežen nadaljnji sporazum glede prenosa lastnine na železniških napravah in progah v sudetsko-nemških krajih za nemške državne železmce. Ker jc nastala nevarnost, da bi s takojšnjem odpustom češkoslovaškega uradništva v posameznih podjetjih kakor rudnikih in električnih centralah v sudetsko-nemških krajih lahko nastala kakšna škoda, je bil dosežen sporazum, da bodo ostali ti uradniki še nadalje nameščeni v teh podjetjih, dokler jih ne prevzame nemško uradništvo in dokler to pri teh podjetjih ne doseže potrebne prakse. Za ta čas jamčijo nemSke oblasti vsem delavcem in nameščencem češkoslovaške narodnosti, ki ostanejo v sudetskih pokrajinah s tem namenom, popolno varnost, osebno svobodo in pravico, da pozneje lahko odidejo. Posebna pogajanja so se začela tudi med zastopniki obeh poštnih ministrstev za obnovo poštnega prometa med obema državama.
Demonstracije proti dunajskemu kardinalu
Dunaj, 9. okt. br. Dopoldne je prišlo na Dunaju do bučnih demonstracij proti dunajskemu kardinalu dr. Innitzerju. Ko je odhajal iz cerkve, mu je skupina katoliške mladine priredila ovacije. Na mah so se zbrale velike skupine hitlerjevske mladine, ki so začele demonstrirati proti cerkvenemu dostojanstveniku ter nazadnje razbile s kamenjem šipe na oknih nadškofijske palače. Policija je naposled demonstrante razgnala. Ta dogodek je zbudil na Dunaju tem večjo pozornost, ker je bil kardinal dr. Innitzer prvi avstrijski cerkve ni dostojanstvenik, ki je navdušeno pozdravil priključitev Avstrije k Nemčiji in z lastnoročnil pismom izrazil svoje navdušenje narodno-socialističnim prvakom.
Berlin, 9. okt. br. O izgredih na Dunaju je izdala službena nemška agencija DNB uradno poročilo, ki pravi, da se je zbralo več tisoč 15 do 20 letnih mladeničev, ki so zavzeli grozeče stališče proti kardinalu dir. Innitzerju. Policija je energično nastopila in hitro vzpostavila red. Kardinal Innitzer ni bil ranjen, kakor trdijo nekatere inozemske vesti. Komipar Biirckel je izdal stroge ukrepe proti povzročiteljem teh izgredov, ki bodo po prestani kazni poslani v koncentracijsko taborišče,
Omejitve zborovalne pravice ukinjene
Beograd, 9. okt. AA. Minister za notranje zadeve je glede na spremenjeni zunanji politični položaj v Evropi z odlokom št. 37-569 od danes razveljavil svoj odlok I št. 35.653 od 24. septembra o prepovedi zborovanj, posvetov in sprevodov sploh, kakor tudi o prepovedi zbiranja ljudstva po ulicah in po drugih javnih mestih. Odslej naprej veljajo za zborovanja, posvetovanja in sprevode predpisi zakona o zborovanjih, shodih in posvetih in obstoječi policijski predpisL
Občine Jamčijo za škodo povzročeno iz političnih motivov
Beograd, 9. oktobra. Ministrski svet je izdal uredbo z zakonsko močjo o odškodnini za poškodovanje tuje imovine iz političnih razlogov. Vsak oškodovanec lahko preko prvostopne upravne oblasti zahteva odškodnino. Sresko načelstvo mora uvesti preiskavo in ugotoviti, ali gre za dejanje iz političnih razlogov. V tem primeru oceni Škodo ta določi višino odškodnine, ki jo mora plačati krivec, če pa tega ni mogoče izslediti, občina, na katere področju je bilo dejanje izvršeno.
PRISTOPAJTE K JČ UCl!
Ponedeljek, JO. X 1935.
»JUTRO«, ponedeljska bdaja
Nedelja spominskih svečanosti
Ljubljansko sokolstvo kralju Mučeniku
Četrto obletnico marsejske tragedije je
ljubljansko Sokolstvo počastilo z žalno svečanostjo, ki je bila ob 11. v nabito polni telovadnici Narodnega doma. Pročelje dvorane je krasila krasna slika VitešKei>a kralja, pred njo je bdi položen prapor Ljubljanskega Sokola, kd ga je ob 701et-nici društva poklonil Viteški kralj. Kita cvetja, na visokem podstavku luč.
2e davno pred 11. uro se je zbiralo član stvo in naraščaj, vsi v temnili oblekah s sokolski m znakom, ovitim v črn flor. Prišli so ne le iz vseh ljubljanskih edinic, marveč tudi iz bližnje okolice. V prvih treh vrstah so zasedli mesta konzul CSR. inž. Minovsky, francoski konzul Reme-rand. zastopnik divizionarja brigadni general Dušan Dodič, komandant planinskega bataljona podpolkovnik Oblak, podpolkovnik Golovič z večjim Številom častnikov, vsi v paradnih uniformah, senator dr. Albert Rramer, podžupan dr. Ravnihar, narodna poslanca br. dr. Riko Fux in Rajko Turk, zastopnika Saveza SKJ br. švajgar in Stesrlekar, župni star ros ta br. dr. Pipenbacher z župnim tajnikom br. Flegarjem, stari sokolsiki borec br. Viktor Rohrmann, predsednik ZKD prof. Fran Jeran predsednica Kluba Primork gospa Maša Gromova, zastopniki četnlkov, Narodne Odbrane in drugih narodnih organizacij. Seveda so bt-1; navzočni tudi vsi staroste ljubljanskih sokolskih društev e starosto br. Kajzeljem na čelu.
Godba Sokola I je zaigrala Svajgarjev žalni koral »Duši padlega borca«. Nato je stopil na govorniški oder predsednik dobrovoljcev in 1 podnačelnik SKJ br. Josip Jeras, ki je v daljšem govoru očrtal
Ek nesmrtnega Viteza in Uedtaitelja.
Opisal je njegovo delovanje kot vojskovodje v balkanski vojni, ki je pripravljala pot do našega oovobojeaaja. Zlasti se ga je spominjal kot velikega pobornika sokolske mfoH. Svojo ljubezen do Sokolstva je pokojnd kralj pokazal z ustanovitvijo Sokola kraljevine Jugoslavije, kateremu je na čelo postavil svojega prvorojenca Petra. Pomen ln važnost sokolske ideje je posebno poudaril na zletu v Beogradu 1930 ob predaj^ prapora jugoslovenskemu Sokolstvu. Kakor je bil ves prežet z jugoslovensko in slovanslco zavestjo, tako je bil pokojni kralj največji pobornik miru. Odšel je danes pred štirimi leti v zavezniško Francijo, da bi še bolj utrdil mir, toda podtalne sile so mu pretrgale nit življenja- Sovražniki so mislili s tem zadati smrtni udarec njegovi ljubljeni Jugoslaviji, kj jo je imel še v zadnjih izdi-hljajih na listnih. Njegovo zadnje naročilo bomo izpolnili jugoslovensM Sokoli, z vsem svojim življenjem in dejanji bomo dokazali, da hočemo Aleksandrovo Jugoslavijo, močno ln uedinjeno, svobodno ln pravično ohraniti mlademu kralju Petru IL V globoki veri se klanjamo spornimi nesmrtnega kralja, kd mu kličemo: »Slava, slava, slava!« Zbrani so se pridružili vzkliku in potem počastili njegov spomin z enominutnim molkom. Ob zaključku je br. Jeras nazdravil sokolskemu starešini Nj. Vel. kraiju Petru H, za-doneli so vzkliki »Zdravo«, godba Sokola I je zaigrala državno himno. Predsednik meddruštvenega odbora starosta br. Kajzelj je še prečita! poslanico Saveza SKJ »Deveti oktober«. S tem je bila pie-tetaa svečanost zaključena.
Žalna svečanost na univerzi
Maribor preko nedelje
Maribor, 9. oktobra
Prijetna, krasna jesenska nedelja. Po valovitih okoliških goricah prelest trgatve-ne prazničnosti in vedrine. Vse hiti iz mesta, da izkoristi zadnje letošnje lepe nedelje. Dolgočasno je bilo le naši športni mladini, ki ni mogla dajati danes duška svojemu športnemu navdušenju, saj so bile za danes zaradi znanih obsodbe vrednih incidentov preteklo nedeljo vse nogometne prireditve prepovedane. V Narodnem gledališču, ki je bilo polno zasedeno, pa je bila sinoči tretja premiera v novi sezoni in sicer prodorno uspela
predstava Nušičevega »Pokojnika«
Številno občinstvo se je ob pikantnih aluzijah spasoja Blagojeviča imenitno zabavalo, sočustvovalo pa je tudi s tragično usodo inž. Mariča, Blagojeviča je podal Danilo Gorinšek, ki je zbujal mnogo aplavza, Inž. Mariča pa Jože Kovič, ki je Nuši-čevo tridejanko tudi zrežiral.
Mlada smrtna žrt?v prometne nesreče
Snoči se je pripetila na odcepu ceste Košaki-Kungota huda prometna nesreča, .-d je zahtevala mlado človeško življenje. 53 letni Davorin štucin iz Maribora, ki stanuje na KoroSkl cesti 41, se je ustavil na cesti s svojim vozilom. Bilo Je to v bližini Perkove gostilne. Okrog pokvarjenega avta se Je zbralo mnogo otrok. Nenadno pa se je približal avtobus. Otroci so se v trenutku razbežali na vse strani. Le 141et-ni Slavko Krabonja iz Košakov je ostal s štucinom pri pokvarjenem avtomobilu in gledal, kako štucin svoje vozilo popravlja. Ni se mogel več Izogniti avtobusu. Znašel se je pod kolesjem avtobusa in obležal na cesti z razmesarjeno desno nogo. Nesreča se je pripetila tako, da je prišel pod kolesje avtobusa tudi g. £:ucin, ki je obležal z zlomljeno levo nogo pod kolenom. Kra-bonjo ln štucina so mariborski reševalci prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima Krabonja tudi hude poškodbe na spodnjem delu telesa. Zdravniki so takoj brvršili potrebno operacijo, vendar pa je nesrečni deček podlegel poškodbam.
Smrt mlade žene
ta« z namenom, da si zgradijo na Pohorju planinsko kočo, oziroma »bajto«. Sedaj je ta »Bajta« dograjena in se vršijo še nekatera zaključna deia. »Bajta« midi na zunaj mično planinsko lice, pa tudi znotraj so prostori udobno urejeni. Ima tudi posebna ležišča za sončenje. Nahaja se pod Senjorjevim domom.
Pištola nI igrača
O tem se je prepričal 401etni poljski delavec Ivam Farazin od Sv. Marjete ob Pesnici. Nekje je našel staro pištolo na dve cevi in jo preizkušal. Nesreč o nakliučje pa je hotelo, da se mu je pištola sprožila v desnici in jo zmrcvarila- Farazina so pripeljali v splošno bolnišnico.
Kriminal
35 letni hlapec Mihael Cafuta, ki Je uslužben na Rotovem posestvu v Radva-nju, je hotel pomiriti svojega soseda, ki je bil razburjen po prepiru, nastalen zaradi otrok. Starejši sosed Franc C. je skupno z mlajšim Fricem navalil na Cafuto od zadaj. Cafuta je dobil s kolom tako hude poškodbe po rokah in glavi, da so ga prepeljali v bolnišnico.
Na Vodnikovem trgu je nastal prepir ln spopad med Slavkom Ulspergerjem iz Cankarjeve ulice in delavcem Celestinom Ka-raron s Koroške ceste. Karara je namreč nehote povozil nekega psa in brž Je nastal prepir. V spor se je vmešal tudi Ulsper-ger. Beseda je dala besed. Dvignile so se pesti, padale so bunke. Ob pikrih opazkah množice, ki se je zabavala ob tragikomio nem prizoru, je stražnik napravil ko nt 2 pretepanja.
Ko se je trgovski potnik Franc Simcirič peljal s svojim avtomobilom proti Framu, je v bližini naselbine Koprivnika prifrčal iz gozda proti avtomobilu precej velik kamen, ki je avtomobilske šipe popolnoma razbil. Orožniki so kmalu izsledili »atentatorje« v osebi treh fantičev v starosti 9 do 12 let. Starši bodo imeli zdaj sitnosti pri sodišču. Fantiči so dejali, da so metali kamenje proti avtomobilu iz »dolgočasja«. Simonič trpi 1000 din škode.
Odmevi senzacionalne tatvine v Dubrovniku
Shujšati zamorete uspešno z nJoo lpofibo
AQUASCta
Dobiva ae t drogerijah in lekarnah. Izdeluje in pojit nila daje:
STEG A. D.
Beograd, pok. preti nag 90. Telef. 27-192.
Ljubljana, 9. oktobra. Danes smo doživeli eno tistih jesenskih nedelj, ko veter in solnce prinašata na ulice in v ljudi razpoloženje, kakršno nas navdaja v pričakovanju praznika mrtvih. Vzdušje te nedelje je bilo tudi najbolj prikladno za počastitev blagopokojnega Viteškega kralja, ki je danes pred 4 leti padel v Marseillesu od zločinske roke. Proti poldnevu se je nekaj več toplega solnca razlilo čez mesto, da je promenada oživela prav tisti čas, ko so se verniki v pravoslavni cerkvi sv. Cirila in Metoda s toplo pobožnostjo spominjali tragičnega dogodka. A poleg misli na žrtev Viteškega kralja je bila na današnjo nedeljo še posebno živa misel na naše mrtve, ki spe pri Sv. Križu. Prav te dni je stekla nova tramvajska proga do pokopališča in danes so od jutra do večera hitele trume Ljubljančanov, da obiščejo svoje drage na grobovih. Seveda pa je iz Ljubljane pohitelo mnogo izletnikov v razne okoliške kraje in na griče.
Parastos v pravoslavni cerkvi
Ob 11.15 se je v pravoslavni cerkvi po sveti liturgiji vršil slovesni parastos v spomin blagopokojnega Viteškega kralja, ki ga je daroval prota Budimir. Prota je imel pri tej priliki na zbrane vernike kratek patriotičen nagovor, v katerem je slavil zasluge mučeniškega kralja za naše narodno osvobojenje in uedinjenje in poveličeval njegovo heroično žrtev. Svoj govor je zaključil z vzklikom »Slava«, ki ga je povzela tudi vsa množica. Svečane obrede je spremljal cerkveni zbor z lepim, ubranim petjem. Parastosu so med drugimi prisostvovali komandant divizije general Lukič z brigadnim generalom Pav-lovičem, zastopnik bana svetnik Stanko Novak, predsednik mestne občine dr, Ad-lešič, rektor univerze dr. Kušej, šefi vseh državnih uradov, predstavniki Sokolstva, dobrovoljcev, invalidov, rezervnih oficirjev, številni člani oficirskega zbora, pripadniki naše ruske kolonije in zastopnice narodnega ženstva.
Svežaii&st viškega Sokola na Glincah
Pred spomenikom Viteškega kralja na Glincah je viški Sokol priredil pietetno svečanost ob polnoštevilni udeležbi svojih pripadnikov. Ob 10. sta se tam zbrala članstvo in naraščaj in starosta br. Pavle Borštnik je imel ganljiv spominski govor o nepozabnem kralju. V imenu društvene uprave je položil pred spomenikom krasen venec z državno trobojnico in prižgal debelo voščenko. Sokolski pevski zbor pod taktirko br. Albina Lajovica je zapel čuv-stveno Hatzejevo »Slava Tebi, kralju Mu-čeniče«, nakar so navzočni zaklicali trikrat: »Slava«.
Sokolsko članstvo je čez dan položilo pred spor-, mik mnogo šopkov, zvečer pa so zagorele Iv.čice, ki so jih prinesle nara-ščajnice in deca. Po svečanosti doma na Viču, se je vse članstvo z naraščajem udeležilo skupne žalne svečanosti v Narodnem domu.
Uspela »Potopljenega sveta44
Drama nam je v soboto Večer prinesla prvo izvirno novost te sezone: Stanka Gajnkarja »Potopljeni svet« v režiji Cirila Debevca in z Debevcem, Danilovo in Gre-gorinom v glavnih vlogah. Za delo je bi-Jo med občinstvom mnogo zanimanja, kar je izpričala tudi zvrhano polna hiša, in gledalci se v svojem pričakovanju v resnici niso ušteli. Pisatelj, ki je sam duhovnik, prikazuje v »Potopljenem svetu«, ki je delo izredno finega, plemenitega duha, dramo profesorja teološke fakultete, visoko izobraženega, samoraslega moža. ki odpade od cerkve, se poroči s filmsko igralko, a se v svetu razočara in spet najde svoj mir in svojega boga. Ko je pred ukinitvijo »Doma in sveta« izšlo v zadnji številki prvo dejanje Cajnkarjeve drame, je delo naletelo na mnogo nerazumevanja m krivice. Prodorni uspeh in prisrčne ovacije pisatelju, ki je sam prisostvoval premieri, so mu dale zadoščenje in priznanje, kakršno svobodnemu umetniškemu snovanju gre. O uprizoritvi bo »Jutro« še poročalo. L. M.
Posvetitev nove cerkve na Kodeljevem
V	moščanskem predmestju so imeli danes pomembno cerkveno »večanost: na Ko-deljevem so slovesno blagoslovili novo cerkev sv. Terezike, ki so 10 delavni, podjetni salezijanci zgradili po načrtih inž. arh. Hermana Husa in ki pomeni lepo umetniško pridobitev svojemu okolju. Snoči sc je s cerkvenega dvorišča razvila procesija preko mostu čez Ljubljanico in po Zaloški cesti do karmeličanske cerkve, ki je bila vsa v bengaličnem ognju. Pri cerkveni svečanosti je govoril docent teološke fakultete dr. Ciril Potočnik o vzgledu sv. Terezike. Dopoldne se je pred novo cerkvijo zbrala množica vernikov, prišli pa so j tudi zastopniki krajevnih oblastev in ustanov. Ob 9.30 je škof dr. Rožman ob asistenci zastopnikov vseh redov, ki imajo svoje sedeže v Ljubljani, in salezijanskih. zavodov iz vse države opravil blagoslovit-veni obred, nato pa je v pridigi opisal življenje in svetost zaščitnice nove cerkve. Svečanosti so se v novi cerkvi nadaljevale še ves popoldan.
Dva zastonfkarja In razgrajača fe polici! a s svojim avtom prepeljala v zapor
V	Janševi ulici in na šišenski stražnici »o danes doživeli precej razburljivo noč. Snoči sta okrog 23. stopila v neko gostilno v Janševi ulici brata Jože in Tomaž, prvi kovač po poklicu, drugi delavec, stanujeta pa vsak zase v Suvoborskj in Pugnarjevi ulici. Naročila sta vina in prigrizka in očitno sta imela dober tek. Še pred policijsko uro sta imela poldrugi liter za sabo in vsak po dvoje klobas. A ko je prišla minuta ločitve in plačila, ju je na lepem prevzela slaba volja. Začela sta brez povoda razgrajati in starejši izmed njiju je razi i 1 kozarec rdečega vina po košari svežega perila, ki ga je bik kromarica pripravila, da ga
I zlika. A ves rempompom sta siromaka počela iz preprostega »zloga, ker nista imela niti beliča, da poravnata zapitek. Kajpak
je izkazalo, da takšen način slovesa ni najbolj priporočljiv. V hiši je bilo na srečo še nekaj ljudi, ki so farčmarici pomagali, da je Tomažu odvzela suknjo in klobuk, na vik in krik pa je prihitel tudi stražnik, ki ju je ukrotil do kraja. A posel ni bil lahek — Toanaž se je pognal
V	zbornični dvorani univerze se je dopoldne zbralo lepo število nacionalne akademske mladine h komemorativni svečanosti četrte obletnice smrti blagopokojnega Viteškega kralja. Svečanost je priredila Zveza jugoslovenskih nacionalnih akademskih organizacij. Za zastrtimi okni velike dvorane so neštete žarnice iz kristalnih lestencev razlivale toplo svetlobo, ki se je upirala v kraljevo sliko na govorniškem odru, zavito v žalne trakove in narodne trobojnice in pogreznjeno v zelenje.
V	žalno razpoloženje zbrane akademske mladine se je razlila z galerije globoka ža-lestinka, ki jo je zapel Akademski pevski zbor pod vodstvom g. Franceta Marolta. Ko so utihnili zadnji akordi, je stopil na govorniški oder akademik g. Stane Klemene, ki je po uvodnih pc zdravih rektorjevega zastopnika univ. prof. dr. Franceta Kidriča in zastopnika profesorskega zbora univ. prof. dr. Andreja Gosarja, posebno pa še častno zastopane akademske mladine kratko očrtal velike zasluge in delo kraljevega vzornika mladine za napredek naše države. V govornikovih besedah je zbrana mladina sledila pokojnemu vladarju na njegovih potih, ki jih je stavljal v službo svojega naroda vse do usodnega koraka na tla tedaj oboževane in zavezniške Francije. kjer je s svojo tragično smrtjo, zadet od zločinske roke, položil zadnjo žrtev —
vanj in mu strgal službeno vrvico. S pomočjo tovariša, ki je prihitel na njegov poziv, je razgrajača le premagal m skupno sta ju odgnala v zapor šišenske stražnice. A v zaporu sta spet zagnala tolikšen vik in krik, tako sta treskala po vratih, da je vsa hiša letela na kup. Nazadnje ni kazalo nič drugega, kakor da pokličejo policijski avto in ju prepeljejo v trdnejše zapore na policijski upravi.
svoje življenje — na oltar svetovnega miru. Kakor je pred štirimi leti mladina, ki je bila najzvestejša pobotnica kraljevih stremljenj in je vedno sledila njegovim navodilom, v zatajevani boli prisegala, da bo čuvala in izpolnjevala njegovo oporoko — ponosno in suvereno Jugoslavijo, državo srečnih in svobodnih Jugoslovanov, tako danes po štirih letih odkar je bila prelita na francoskih tleh kraljevska kri, mladina ne odstopa od svoje prisege ln sledi vzorom vzvišenega kralja mučenika, ki se ni strašil nobenih žrtev, da bi svojemu narodu zagotovil miren napredek k lepši ln srečnejši bodočnosti. V Marseilleu prelita kraljeva kri je v mladini skovala najučinkovitejše orožje proti sovražnikom. Strnila jo je v neomajno falango borbenih Jugoslovenov, ki z odločnim pogledom opazuje nadaljnji razvoj, katerega hoče s trdno vero obrniti v pr-d najlepše ideje blagopokojnega Viteškega kralja: v čuvanje ljube ji Jugoslavije, za katero bo živela in, če bo treba, tudi umrla.
Po tej ponovljeni zaobljubi se je zbrana mladina na govornikov poziv stoje oddolžila spominu blagopokojnega kralja s trikratnim vzklikom: »Slava!« Nato se je oglasila državna himna, ki jo je odpel akademski pevski zbor. Pod globokim vtisom žalne svečanosti so se akademiki mirno razšli.
Bd&dja na duhovnem, političnem ln socialnem področju. Jugoslovenski narod ni pozabil svojega velikega kralja ter je prenesel svojo ljubezen do nJega na njegovega naslednika Nj. VeL kralja Petra n. ter na kraljevskega, namestnika kneza Pavla. Rumunski narod se pridružuje pobožnim molitvam jugoslovenskega naroda ter mu pošilja izraze sožalja in neomajnega prijateljstva.
Zelo tople čsanke posvečajo četrti obletnici smrti Viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja tudi ostali rumunski listi, med njimi »Timpul«, »Romania«, »Le Moment« in drugi.
Komaj 28 let stara, je preminila v splošni bolnišnici soproga kaznilniškega paznika gospa Elizabeta Zemljičeva. Bila je mirna in dobrotljiva žena in jo bodo ohranili v lepem spominu vsi, ki so jo poznali. Žalujočim naše toplo sočutje!
»Bajta« je dograjena
Kakor znano, so si nekateri mariborski inženjerji ustanovili svojo zadrugo »Baj-
Zvezdoslovec Charles W. Hetzler z Yer-kesovega observatorija v Ameriki je na letnem zborovanju ameriških astronomov sporočil, da mu je uspelo s pomočjo infrardečih žarkov oziroma fotografskega tvoriva, ki je občutljivo za te žarke, fotografirati zvezde, o katerih nismo do danes ničesar vedeli. Gre za nevidne »črne zvezde«, ki so po velikosti zelo različne. So pa tudi tako velike, da morajo imeti po težnostnih zakonih velik vpliv na druge zvezde in pod nekimi pogoji tudi na našo zemljo. Mogoče je, da so povzročile večje katastrofe, nego smo si mogli doslej misliti.
V vesoljstvu je mnogo stopenj »nevidnosti« ln temne zvezde je treba razlikovati od nevidnih zvezd. So sonca, ki izžarevajo ultravijoličasto svetlobo, ki je za človeške oči tudi nevidna. Potem je v vesoljstvu mnogo nebesnih teles, ki so ugasnila in potujejo za nas nevidna skozi daljave. Končno poznamo veliko število dvojnih zvezd s spremenljivo svetlobnostjo, pri katerih obkroža svetlo sonce eden ali več temnih spremljevalcev. Tako Je n. pr. z Algolom, katerega temni spremljevalec je od njega
800 telefonskih pogovorov po enem kablu
Generalni poštni direktor v Londonu poroča, da se je angleškim inženirjem posrečila iznajdba, kj bo omogočila nad 800 telefonskih pogovorov po enem samem kablu v obeh smereh, ne da bi bili govorniki pri tem moteni. Odkritje predstavlja v elektrotehnični stroki svetovno senzacijo.
Nov letalski rekord
Francoski pilot Arnoux je te dni dosegel z letalom malega tipa nov svetovni hitrostni rekord. Letel je z brzino 372 km na uro. Rekord te vrste Je doslej držal Američan Marc Arthur, ki je dosegel hitrost 333 km na uro Razlika med francoskim in ameriškim rekordom znaša 39 kilometrov na uro.
Naše gledališče
drama
Ponedeljek, 10.: Zaprto.
Torek, 11.: Zaprto. (Gostovanje v Celju:
žene na Niskavuoriju). Sreda, 12.: Izsiljena ženitev, Ljubezen Zdravnik, Red Sreda.
OPERA Ponedeljek, 10.: Zaprto. Torek, 11.; Gejfta. PmuteuflU. abonma.
Vse mari"K)iT-'e zlatarje, urarje in zastavljalnice je obvestila marioorska policija o veliki, senzacionalni tatvini v Dubrovniku, kjer so še neizsledeni tato i ukradli bogati inozemki iz njene spalnice dragoceno brošo, okrašeno s plavim sa>-firom in dvema briljantoma v skupni vrednosti 125.000 dinarjev. To sporočilo Je važ-.10 za primer, če bi kdo po Mariboru ponujal slične predmete v nakup.
oddaljen samo 4,8 milijona kilometrov in je velik skoraj kakor r.aše sonce.
Koliko temnih zvezd potuje skozi prostornino, pa nam je seveda neznano. Morda jih je več nego vidnih. Njih pričujočnost spoznamo pogosto po tem da nenadno vzplamtijo, ko trčijo ob drugo zvezdo. S popolnejšimi optičnimi pripravami in načini jih bodo morda napravili vidne vsaj za fotografsko ploščo.
Domnevati je, da je mnogo milijard temnih sonc, ki se jim je površina že davno shladila, a hranijo v svoji notranjosti velikanske energije. Ta sonca so prava potujoča eksplozijska skladišča in vsak trenutek se je nadejati od njih katastrof.
Tudi naša zemlja je prav za prav majhna, temna zvezda, ki se sveti samo z izposojeno sončno svetlobo, a v svoji notranjosti še ni ugasnila. V našem senčnem sostavu je še nešteto večjih in tudi majhnih temnih zvezd. Večina jih je nepravilno oblikovanih gmot, drobcev tn razbitin nekdanjih planetov. Takšnih majhnih nebesnih teles mora biti silno dosti tudi po ostalem zvezdnem prostorju.
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo: Delna
oblačno vreme v vsej državi. Zelo oblačno v severni in zapadni polovici. V zadnjih 24 urah je deževalo v severnih pokrajinah, kjer Je temperatura padla. Najnižja je bila v Mariboru 2, najvišja pa v Jaša Tomi ča 26 C.	4 Zemunska vremenska napoved: Delno oblačno vreme v vsej državi. Ponekod jutranja megla. V zapadih in severozapadnlh krajih je pričakovati večje oblačnosti. Bržkone bo tudi deževala Noč bo hinrtr^,
Don Juan in njegov avtomotafl.
(»Ric et Raecg
Pameten davek »Najpametnejši davek bi Ml davek n« žensko lepoto.« »Zakaj pa?«
M ga. bfiMbi spaki« ptečs&a )
žalni zbor mariborskega sokolstva
Maribor, 9. oktobra.
Dostojno je Maribor tudi letos počastil spomin nepozabnega Uedinitelja. V soboto zvečer je priredilo pevsko društvo »Jadran« v frančiškanski cerkvi spominski koncert, pri katerem so sodelovali moški pevski zbor »Jadrana« pod vodstvom odličnega zborovodje prof. Ubalda Vrabca, nadalje izborna violinistka gdč. Jožica Kal-čeva, znani mariborski baritonist Karol Kamušič in prof. Gregor Zafošnik kot orgelski solist in spremljevalec vseh solističnih točk. Celotni spored je bil vestno na-študiran. Občinstvo, ki se je v velikem številu zbralo v frančiškanski cerkvi, je odhajalo z globokimi vtisi in polnim priznanjem.
Danes dopoldne ob 11. pa je bila v So-kolskem domu v Unionu pietetna kome-moracija, ki jo je kakor v Ljubljani organiziral meddruštveni odbor maribor. sokolskih društev Množica nacionalnega občinstva se je zgrnila v prostrano dvorano in z globokim občutjem sledila sporedu. Oder je bil zato ves v zelenju in trobojni-cah, ovitih v črno. Ob strani se je videl Oplenac v miniaturi, spredaj svetilka, na tleh venec. Tudi balkon je bil ves v tro-bojnicah in v črnem. Žalni zbor so počastili s svojo navzočnostjo številni predstavniki, tako poveljnik vojnega okrožja polkovnik Radovanovič, garnizonar podpolkovnik Maslač, magistratni direktor Ro-došek in šef policije dr. Trstenjak, navzočni so bili tudi predstavniki vseh mariborskih nacionalnih organizacij in šol.
Nek Sokolič je zanosno in toplo dekla-miral pesem »Umrl je naš kralj«. Spominsko besedo je govoril br. Franc Skof. Sokoli hočemo biti apostoli kraljevega nauka, zvesto izpolnjujoč njegovo oporoko »Čuvajte Jugoslavijo!« Današnji dan je oglasen za dan sokolskega bratstva. Sokoli prisegamo istočasno večno zvestobo sinu prvorojencu kralja Uedinitelja. Jadranovci so zatem pod vodstvom prof. Vrabca ubrano odpeli prelepi »So svjatimi upokoj« in »Večnaja
Nov grob. V Ormožu je umrl po kratki in mučni bolezni g. Rudolf Anderlič, trgovec in posestnik, star 50 let. Žalujoči rodbini naše sažalje!
pamjat S. Zaberlova je deklamirala žal-nico »Viteškemu kralju«, nakar je za zaključek sledila učinkovita poklonitev sokolskih praporov in predstavnikov posameznih sokolskih oddelkov velikemu kralju pred podobo Oplenca. Iz ozadja je veličastno donel svečani poziv br. Smerduja »Čuvajte Jugoslavijo, ta rek bodi poziv vašega življenja!«
Kraljevska rodbina na Oplencu
Beograd, 9. okt. AA. Ob 11. dopoldne Je bila v cerkvi na Oplencu zadušnica za pokojnega Viteškega kralja Aleksandra 1. Uedinitelja- Spominski svečanosti so prisostvovali NJ. Vel. kralj Peter U., NJ. Vel. kraljica Marija, Nj. Vis. knez namestnik Pavle, večje število dvornih gospa ter člani civilne in vojaške hiše.
Beograd, 9. okt. p. Ob štiriletnlci smrti pokojnega Viteškega kralja Aleksandra Uedinitelja je bila dopoldne v saborni cerkvi slovesna zadušnica, ki jo Je daroval patriarh Gavrilo z mnogoštevilno asistenco. Zadušnlci so prisostvovali zastopniki vlade, mnogi generali, diplomatski zbor in drugI odličnikl.
Zadušnica v Parizu
Pariz, 9. okt. AA. Ob 11. dopoldne je bila prirejena komemorativna svečanost ob štiriletnlci smrti jugoslovenskega kralja Aleksandra L Uedinitelja, ki Je umrl Istočasno kot francoski zunanji minister Louis Barthou. Spominski svečanosti Je prisostvoval jugoslovenski poslanik v Parizu Božidar Purič, med mnogimi drugimi pa tudi zastopnik društva prijateljev Jugoslavije.
Runranske izjave sožalja
Bukarešta, 9. okt. AA. Vsi rumunski listi objavljajo članke, posvečene četrti obletnici smrti pokojnega Viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja. »Universul« piše med drugim: Delavnost, kralja Aleksandra na notranjem in zunanjem političnem polju je bila prežeta z željo, da se ustvari- , jo mirni in dobri odnofiaji s vsemi lojalni- j
črne zvezde
Milijarde temnih sonc, ki so ohlajena, a hranijo v sebi
še ogromne energije
»JUTRO* ponežriMfca Uak
3
Ponedeljek, SE. X 1938.
T" -
šesto koto v ligi
" Tekma brez igre in brez
Včeraj je Ljubljana po obojestransko revni igri realizirala s sarajevsko Slavijo — Senzacija dneva: zmaga Jedinstva nad Haškom — V vodstvu ostane BSK
gola
Ljubljana, 9. oktobra.
Se eno kolo ligaških tekem se je zasukalo danes — s celotnim sporedom. Bilo je šesto po vrstnem redu.
Kakor smo že zapisali, je bilo težišče današnjega sporeda v Splitu, kjer sta nastopila najbolj ogorčena nasprotnika — Gradjanski in Hajduk. Bitka se je končala s tesno zmago »purgerjev«, ki so se tako otresli nevarnega nasprotnika in podkrepili svojo pozicijo na sedanjem mestu.
Senzacija dneva pa prav za prav ni fcila v Splitu, temveč je za njo poskrbelo Jedinstvo, ono moštvo iz Beograda, ki je preteklo nedeljo tako hudo obračunalo tudi z Ljubljano. Danes si je privoščilo sredi Zagreba samega državnega prvaka Haška in ga odpravilo s štirimi goli razlike. Posledice tega poraza zaenkrat še niso pregledne, je pa gotovo, da se je zaradi njega močno zamajala pozicija, ki jc ima državni prvak v ta-belL
Ljubljana je imela po dolgem presledku gosta na domačih tleh in občinstvo ji je prišlo v lepem številu pomagat do zmage. Žal tudi to ni bilo dovolj! Sarajevčani so se pridno branili, domači pa so se dvakrat 45 minut zaman lovili okoli gola, tako da je sednjič igra minila brez izida v številkah. Kdo ve ali ne bo prav ta izgubljena točka tista, za katero bodo točili solze, ko bo prepozno.
Ostala tri srečanja so ae končala kakor pričakovano — z zmagami favoritov. Jugoslavija je v Varaždinu, čeprav
tesno, uklonila Slavijo, Bask na domačih tleh Skopljance, BSK pa z zemunsko Sparto tako ni imel resnega opravka.
Po današnjih igrah je tabela doživela nekatere spremembe, ki pa so segle samo do VIII. mesta, kajti naslednji štirje so ostali, kjer so bili. Za BSK-om, ki je zdaj krepko prevzel vodstvo, sta zamenjala mesti Hašk in Jugoslavija, potem pa so kandidati od V. mesta dalje razvrščeni tako, da sta Bask in Jedinstvo skočila pred Hajduka odn. Gradjanskega iz Skoplja.
Prihodnjo nedeljo ligaških tekem ne bo, ker je termin rezerviran za podsa-vezne prireditve. V območju LNP se bo ta dan začelo novo razpisano pokalno tekmovanje. Prihodnja ligaška nedelja bo 24. t. m., ko čaka med drugim Ljubljano naporna ter tudi težavna pot v carsko Skoplje.
Do tedaj pa je slika prvenstvene tabele naslednja:
BSK	6	6	0	0	18	: 4	12
Jugoslavija	6	5	0	1	14	: 7	10
Hašk	6	4	1	1	13	: 9	9
Gradjanski (Z)	6	4	0	2	18	: 6	8
Bask	6	3	1	2	10	: 8	7
Hajduk	6	2	2	2	11	: 7	6
Jedinstvo	6	3	0	3	13	: 14	6
Gradjanski (S)	6	2	1	3	9	: 15	5
Slavija (S)	6	1	2	3	9	: 13	4
Ljubljana	6	1	1	4	4	: 15	3
Slavija (V)	6	0	1	5	9	: 16	1
Sparta	6	0	1	5	3	: 17	1
V naslednjem naša poročila:
Ljubljana : Slavija (S) 0 : Q
Po že skoraj predolgem presledku smo naposled le dočakali ligaško tekmo v Ljubljani. Bila je sicer na sporedu pod zelo nerodnimi avspicijami, saj še nismo pozabili na poslednje, ne pretirano častne rezultate našega moštva, ki jih je prineslo zadnje nedelje »iz tujine« domov. Zato pričakovanja niti niso bila toliko optimistična, dasi so na tihem skoraj vsi pričakovali gotov uspeh. Ni bilo mnogo potrebno m ta uspeh bi bil pod streho, toda
manjkalo je poslednje odločnosti
tiste poslednje potezlce, ki bi v poslednjem trenotku zrelo situacijo pretvorila v pozitiven uspeh, v sodnikov žvižg z zopetnim začetkom s sredine. Mnogo so k polovičnemu -euspehu pripomogli nekateri igralci, 1 i po sedanji formi ne sodijo v ligaško moštvo, nekaj občinstvo, ki ubija igralce, nekaj pa tudi že prislovična smola, ki včasih sede moštvu za vrat 5n mu ne da naprej.
Akterji so nastopili v postavah:
Ljubljana: Pogačnik; Ceg!ar, Bertoncelj; Sočan, Pupo, Boncelj; Janežič, šercer, Go-mezelj, Vovk, Jež.
Slavija: Krstulovič; Zagorac, Pavlič; iMarjanovič, Djurovič, Presinger; Vidovič, Šalipur, Rajlič, Lehr, Petrovič.
Tokrat je Slavija nastopila v kompletni postavi. Igral je vodjo napada znani Rajlič, ki ga že dolgo nismo videli na ljubljanskem terenu. Tudi sicer so bile vse vrste v prvi postavi. Moštvo
ni zaigralo prvorazrednega nogometa
dalo je požrtvovalno igro z močnim startom in s prilično dozo robatosti,. ki so si jo dovoljevali zlasti v ozadju. Ni bilo treba, da je šlo moštvo s točko domov; Sarajevčani bodo to točko gotovo knjiž'li kot svoj uspeh. Po tem, kar so pokazali in kar so predvsem ustvarili pred nasprotnikovim golom, bi bilo že pravo čudo, če bi bili sploh zabeležili zgoditek. Pred golom eo imeli v vseh 90 minutah menda eno samo čisto priliko, vse premalo, da bi iz te edine priložnosti zrastel uspeh. Bili pa so toliko zanesljivejši v obrambi, v kateri se je zlasti odlikoval vratar z uspešnim posegom v dogodke. Nekaj žog je obvladal že v takem stilu, ki ga stavlja v prvo vrsto naših vratarjev. Zagorac je imel slab začetek, do polčasa se ni mogel prav razviti, proti koncu je zašel v svojo staro formo. Njegov drug Pavlič je postregel s pretirano robatostjo, delal pa je zanesljivo in je skupaj z Zagorcem in Krstulovičem tvoril zelo dobro obrambo, preko katere je bilo težko priti. Znaten plus so imeli gostje v srednji vrsti, v kateri je srednji krilec gotovo nekoliko zaostajal za ljubljanskim, zato sta pa bila oba stranska za razred boljša od ljubljanskih. Zanesljivejša in točnejša igra Slavijine srednje vrste je moštvo obvarovala sicer sigurnega poraza. V napadu so bili predvsem »garačl«. Vsi so igrali na Rajliča, ki se je na moč trudil, da bi prišel do čistega strela. Ni mu uspelo niti enkrat, tako dobro ga je držala Ijublianska obramba. V drugem de-7u igre je moštvo popustilo. Najbrže ni bilo kos vzdržljivosti Ljubljančanov, pa so se potegnili v obrambo. Zadnje pol ure se je igralo skoro na en gol in so Sarajevčani izkorstili vsako priliko, da so igro nekoliko zavlekli
Ljubljana pod drobnogledom
Belo-zeleni ali danes »beli« bi bili napravili z vsaj tesno zmago svojim pristalem mnogo veselja. Začeli so dobro in skoro 20 m;nut so narekovali tok dogodkov na igrišču. Z globokim W-sfstemom in nizko igro po tleh so povsem blokirali nasprotnika, ki še ni vrgel svojega poletnega starta na tehtnico. Potem se je uigranost in enotnost moštva začela počasi rušiti in je bila pred koncem polčasa tolika neugla-Senost med poedinimi vrstami, da ni moglo moštvo odoleti nasprotnikovemu pritisku in se je moralo krepko braniti. Največja nesreča sta bila oba stranska krlca. Sočan je s svojo vrtoglavostjo ustvarjal nemogoče situacije, a napadu ni oddal skoro
nobene uporabne žoge. Do istega rezultata je prihajal Boncelj s svojo malomarnostjo. V prvem polčasu je bil Pupo odličen, ali njega je bilo premalo za vso srednjo vrsto. Proti koncu igre je malo popustil, najbrže ni vzdržal. Obramba je delala dobro in s temperamentom. Ceglar se bo gotovo razvil v zanesljivo oporo moštva, Stane je zaigra; v svojem stilu malo zmedeno včasih, pa vendar, vsaj tokrat, brez nesreče za lasten gol. Pogačnik je imel vsega dve, tri posredovanja, ki se jih je znebil uspešno. Svojevrstno poglavje je napad. Krili sta igrali, kolikor se ju je zaposlilo, koristno. Tako Jež, ki je v polju dobro zamenjal Erberja, le pred golom nima enake odločnosti, kakor Janežič, ki ni padel pod svojo običajno formo, oba sta poslala precej lepih stvari pred Krstulo-vičev gol. Bila je velika pogreška, da je ostajala med napadom in med srednjo vrsto vedno velika vrzel, ki je onemogočala, da bi se sproti popravile parade nasprotnikove obrambe. Tak sistem igre, kot ga goji Ljubljana, zahteva igralce kakovosti in sposobnosti, kot jih ima šercer in do gotove mere Vovk. Seveda je stvar občinstva, da ocenjuje igro vsakega igralca, priporočljivo bi pa bilo, da igralcev ne ubija, kot je ubilo prav šercerja. Ta je začel prav dobro in je pametno gradil, bodisi da je pošiljal Janežiču krasne predložke, bodisi da je uspešno prenašal. Po neprestanem vp:tju je kot začetnik moral izgubiti glavo in — pregled. Rezultat je bila njegova zmešanost iz katere si ni vedel pomagati. Gomezelj in Vovk sta igrala dobro in slabo, kakor je naneslo in kakor so jima drugi dali, oba sta mlada, oba sta pokazala neko znanje, oba sta sili bodočnosti.
Moštvo je b'"lo potrebno že enkrat pomladiti. zaenkrat se še niso pokazali pravi uspehi, prepustiti pa je treba bodočnosti, da bodo mlade sile nadaljevale tam, kjer so ugasle zvezde prenehale.
Kaj se je godilo do o : O
Igra je bila v prvem polčasu pohlevna in mlačna. Igralo se je fair in z obeh strani brez pravega poleta, že v 3. min. je ustvaril Jež Gomezlju prav lepo priliko, ob malo večji naglici in gibčnosti bi bil utegnil s prsi doseči prvi zgoditek. Bil je prekratek! Tja do 25. min. so belo-zeleni močno pritiskali, toda brez vidnega uspeha. Gostje so potem pritegnili vso pobudo nase — z istim rezultatom.
Drugi polčas je začel z bolj poudarjenim temperamentom. Kakor da bi se moštvi spomnili, da je le treba zaigrati na uspeh. Sprva so bili Sarajevčani še močno pri stvari in so z vso silo pritisnili. Pa se je počasi njihov polet unesel, začeli so vidoma popuščati in od 20. min. dalje se je situacija prenesla pred kazenski prostor Sarajevčanov. Nekaj idealnih prilik je bilo za ljubljanski napad, toda napadalci n!so znali poriniti niti v prazen cilj. Proti koncu je prišlo do robatih obračunavanj, v katerih se je zlasti odlikovala sarajevska obramba, toda sodnik je kmalu postal zopet gospodar situacije. Dvoboj med ljubljanskim napadom in sarajevsko obrambo je slednja odločila v svoj prid in tako je ostala bitka z 0 : 0 remis.
Tekmo je sodil Beograjčan g. Vasa Sto-fanovič objektivno in dobro.
Bask : Gradjanski (S) 6 s 2 (2 : O)
Beograd, 9. oktobra
Na igrišču Jugoslavije, kjer se je zbralo okrog 5000 gledalcev, sta bili danes odigrani dve prvenstveni tekmi, in sicer med Baskom in Gradjanskim iz Skoplja ter BSK in zemunsko Sparto. V prv; tekmi je Bask visoko zmagal. V 10. min. je Bask po čabriču zabil prvi gol, isti igralec je v 30. min. zvišal na 2:0. V drugem polčasu je Tomaževič že v 2. min. zvišal na 3:0, v 16. min. pa je iz prostega strela isti postavil na 4:0. V 19. min. je Lah nenadno streljal in povišal na 5:0, v 22. min. se je pa levo krilo Sarič sam prebil in zvišal na 6:0 že se je zdelo, da bo doživel Gradjanski katastrofo, toda v 24. min. je Cemerikič znižal na 6:1 in v 29. min. isti na 6:2. Do konca je imel Gradjanski še dve lepi šansi, ki ju pa ni izrabil.
Bask je zasluženo zmagal, bil je boljše moštvo, zlasti nevaren je bil napad s Gabri čem. Krilska vrsta ni bila na višku. Gradjanski ni pokazal posebne igre.
Sodil je g. Tončič iz Novega Sada slabo.
BSK : Sparta 4 :0 (1 s O)
BSK je bil v prvem polčasu nekoliko boljši, vendar se je Sparta krepko branila. V 40. min je Glišovič zabil prv5 gol in s tem rezultatom sta šli moštvi na odmor. V drugem delu igre je BSK izvedel odločno igro in že v 10. min. je Božovič zvišal na 2:0. v 22. min. je vratar Sparte Smiljanič žogo prekratko odbil ln že jo je Glišovič zapodil v mrežo, da je bilo 3:0 za BSK. še v isti minuti je Božovič iz naglega prodora z ostrim voley strelom povišal na 4:0 in s tem postavil končni rezultat. BSK je ostal do konca v premoči.
Sodil je g. Ninkovič iz Splita.
Gradjanski (Z) : Hajduk 1: o (1: 0)
Split, 9. oktobra
Za današnjo tekmo med zagrebškim Gradjanskim in Hajdukom je vladalo v Splitu ogromno zanimanje; gledalci so prišli od blizu in daleč, tako da se jih je na Hajdukovem igrišču zbralo okrog 5000. Gradjanski je bil sprejet zelo prisrčno, še bolj pa domačini, ki so morali nastopiti brez blesiranega Maruš ča, ki ga je uspešno zamenjal Požega. Tekma sama pa ni bila podobna prvenstveni, temveč bolj prijateljski; bila je mlačna in igralo se je precej fair. Izvrstno je bilo danes desno krilo Gradjanskega šipoš, ki ga nista mogla zadržati ne Bakotič ne Matoš č. Hajduk je imel v prvem polčasu več od igre. toda Gradjanski je bil tehnično boljše moštvo, ki se je odlikovalo tudi z boljšo skupno Igro. V 15. min. je šipoš pobegnil po krilu in centriral. čul'č je sicer dosegel žogo, na splošno presenečenje pa mu je ušla v mrežo. Hajduk je napel vse sile, da bi izenačil, toda Glaser in branilec Brozovič sta bila nenadkiiljiva. Prav tako se tudi Hajdukov napad ni mogel prebiti skozi odlično krilsko vrsto Gradjanskega, kjer sta bila izvrstna Jazbinšek in Kokotovič. Hiigl je bil blesiran že od začetka, vendar je vztrajal do konca.
V drugem polčasu je Hajduk močno pri-
tisnil, toda Gradjanski jc igral taktično I pravilno in se je deloma umaknil v ob- I rambo, le sem in tja Je uprizarjal nevarne napade, zlasti po fiipošu. Rezultat je ostal do konca nespremenjen. Pri Gradjanakem je razen že omenjenih ugajal Se Lešnik ▼ napadu, dočim je pri Hajduku zadovoljilo vse moStvo razen napada, kjer sta bili slabi zlasti obe zvezi Kragič tn LemeSič. Najboljši mož na polju je bil srednji krilec Rafaeli.
Tekmo je sodi! g. Scorzoni iz Bologne.
Jedinstvo: Hašk 5 11 (Jt O)
Zagreb, 9. oktobra
Državni prvak HaSk je danes na lastnem igrišču in pred lastno publiko, ki se je je zbralo okrog 3000, doživel katastrofo. Jedinstvo, ki mu nihče ni prisodil zmage, najmanj pa tako visoke, ga je odpravilo s 5 :1. Beograjčani so že takoj v začetku presenetili Haška. Simič je nenadno streljal in še predno se je presenečeni žmara znašel, je žoga že tičala v mreži. Isti igralec je kmalu nato drugič potresel HaSkovo mrežo, a v 35. min. je Mastelo iz prevzetega prostega strela poviSal ha 3 :0. To je vzbudilo pri zagrebški publiki ogromno presenečenje. Hašk, vidno deprimiran, se nikakor ni znašel in Jedinstvo je imelo do konca prvega polčasa še več prilik, da jih izkoristi. V drugem polčasu je v 30. min. Simič zvišal na 4:0, dočim je v 36. min. Medariču uspelo, da je zabil edini in častni gol za Haška. a kmalu nato je desno krilo Mastelo zvišalo na 5:1.
Pri Hašku je odpovedalo vse moStvo, šibka je bila zlasti obramba, še slabša krilska vrsta, najslabši pa napad, ki vseh 90 minut, razen enega strela ni spravil strela na gol. Jedinstvo je igralo sveže in s poletom in razmeroma dobro, kar mu je omogočil izredno nerazpoloženi nasprotnik.
Sodil je g. Rakič iz Sarajeva.
Jugoslavija : Slavija (V) 4 s 3 (3 s 1)
Varaždin. 9. oktobra
Pred 1500 gledalci sta se v Varaždinu srečali beograjska Jugoslavija in domača Slav:ja. Domačini so že v začetku presenetili. Po prostem strelu zaradi roke je Bradaška zabil efekten gol. V napadu z druge strani je desno krilo Jugoslavije Rakar lepo predložil Aci Petroviču, ki je z oksfordom izenačil. Tega gola je bil kriv vratar. Kmalu nato je Rakar streljal vratarju v roke. žoga se je odbila in prtekel je Petrovič, ki je zabil drugi gol za Jugoslavijo. Zatem je nastala gneča pred vrati Slavije iz katere je Savič zabil tretji gol.
V drugem polčasu je Slavija precej krepko pritisnila in Pavletiču se je posrečilo, da je takoj v začetku znižal na 3 : 2. Zatem je Rakar spet zabil za Jugoslavijo četrti gol. a Se v isti minuti je Solerti na lep pas Pavletiča znižal na 1:3 in s tem postavil končni rezultat. Jugoslavja je bila v premoči v prvem polčasu, v drugem pa je bila Slavija bol.iša, vendar se je njen aoad preveč igračkal in jo tako spravil ob zmago.
Sodil je g. čamernik iz Ljubljane.
Trije remisi in le ena zmaga
so bili izkupiček včerajšnjih prvorazrednih tekem
za prvenstvo LNP
Ljubljana, 9. oktobra.
Razen »velikih« so danes igrali za točke tudi »mali«, torej klubi iz podsa-veznih razredov v območju LNP. Sporeda ni bilo mogoče izvesti v celoti, ker na Jesenicah in v Mariboru moštva niso smela na igrišče.
Glavni dogodki so se odigrali v I. razredu ljubljanske skupine, kjer so bile vsega tri tekme, in sicer dve v Ljubljani in ena v Kranju. Razen v Kranju, kjer je zmagala Reka, so vsi nasprotniki podelili točke; vrstni red v tabeli je ostal na vrhu nespremenjen (Hermes), naslednji mesti za njim pa sta zasedla Reka in Kranj.
Četrta podsavezna tekma je bila v celjski skupini med Jugoslavijo in Amaterjem, ki se je tudi končala remis. Današnja nasprotnika sta bila že dozdaj na koncu tabele, pa se vrstni red zaradi tega tudi zdaj ni spremenil.
Pregled po tabelah bomo objavili v redni izdaji »Jutra«.
Liublfanska skupina
Mars : Kovinar 3 : 3 (1 : 1)
Na igrišču za Kolinsko tvomico je ono običajno gledalstvo okoli 200 ljudi doživelo malo presenečenje. Seveda je ves poljanski nogometni svet pričakoval, da bo njegovo moštvo Jeseničane neslo za dopoldansko malico in da jih bo še premalo. Toda kovinarji z Jesenic so se zarekli, da bodo prej ali slej prišl ido svoje prve točke in so naleteli na Marsovce,, ki so se dali pogovoriti tudi za tako stvar, z nekoliko kislim, obrazi sicer, saj so imeli partijo s 3:1 že na varnem, pa je le še prišlo tudi do 3:3.
Marsovci so v začetku zagospodarili na igrišču, kar je trajalo okoli četrt ure. Potem pa je njihove premoč,- bilo čedalje manj in se je igra vse bolj odpirala. V vodstvo so prišli Marsovci po najmlajšem iz rodu Trčkov: ko so imeli pod streho že to vodstvo 1:0. jih je njihov vratar Pavlica obvaroval pred izenačenjem, s tem da je držal nerodno streljano enajstko. Nekaj pred koncem polčasa je potem levo krilo Jeseničanov z regularnim golom le doseglo prvi remas
Po odmoru je »starina« Doberlet postavil na 2:1. Tedaj so bili Poljanci zopet v terenski premoči in je imel Doberlet celo priliko, da bi iz enajstke povišal. Pa se je nekako revaiLiiral in zas*reljal žogo s kazenske točke. Mlajši Drobež je nato postavil na 3:1 in so rekli Poljanci, da imajo sedaj obe piki na varnem. Njihova obramba je močno popustila, moštvo se je precej zrušilo in po zaslugi njegove obrambe, deloma seveda tudi po zaslugi prodornost nasprotnikovega napada je prišlo po vrsti do 3:2 in naposled do 3:3. Prvemu zgoditku je kumoval jeseniški srednji napadalec, drugemu pa desna zveza.
Marsovci so zaigrali gotovo nekoliko preveč lahkomiselno. Obnesla se jim je napadalna vrsta, šibko pa je balo vse ozadje od srednje vrste nazaj. Jeseničani
so imeli dobrega čuvarja svojega svetišča, vidno vlogo pa so igrali še desni branilec ter srednji napadalec in levo krilo.
Sodil je dobro g. Erlich.
Jadran : Hermes 2 s 2 (1 s 1)
Trnovo je bilo prizorišče drugega prvorazrednega remisa. 2e po starodavnem slovesu oi bil marsikdo prisodil šiškarjem nekoliko več verjetnosti za -onago kot Trnovčanom. Razen tega si je Jadran privoščil v zadnjih časih nekaj prav nerodnih rezultatov. Toda vsaka taka prog-noza je morala kloniti pred realnostjo enakovrednih nasprotnikov, ki se je slednjič pokazala tud,- v rezultatu. Nobeni se ne morejo pritoževati, da jim je bila kriva zla usoda. Obe moštvi sta dobili kar sta si priborili, kar sta zaslužili.
Hermežani so napravili svoj običajni uvod: za četrt ure so se na terenu uveljavili in zaigral; prvo violino. Toda zgodilo se je. da so ostali v tem »svojem« delu igre za korak za svojim nasprotnikom. Desno trnovsko krilo Mam je prodrlo m iz njegovega centra je Fajon postavil Trnovčane v vodstvo. Kmalu se je igra odprla, obe obrambi sta delali skoro brez napak in tako je že skoro kazalo, da bo Jadran ohranil do odmora svoj tako izne-nada pridobljeni naskok. Pa je tik pred koncem zagrešil trnovski vratar nerodnost: Cirmanov strel bi bil moral odbiti, pa bi bilo brez nesreče: tako pa je žogo samo oplazil in se je znašla v mreži. •
Zopet so Hermežani uvedli igro s »svojo« četrtjo in tedaj je bilo Jadrana malo na igrišču. Cirman je zopet zabil v mrežo ter pritegnil vodstvo na svoje moštvo. Po tem začetku so igro odprli in je začela potekati v vedno - izrazitejši premoči Trnovčanov, tako da so proti koncu že imeli vso reč že kar sam; v rokah. Vidni so bili v tem delu igre predvsem Mara
na desnem krilu, potem Rajon v »rezi, pa JanuS v krilcih in v obrambi Kašelj. Sredi polčasa je Mam iz lepe kombinacije postavil dokončni rezultat 2:2, ki bi ae bil dal sicer z obeh strani še spremeniti, ker je bilo pred obema goloma še nekaj prilik, toda je skoraj bolj po pravici, da je ostalo pri tem.
V	moštvu šiškarjev je igral živčete branilca prav dobro, zanesljiv je bil Oblak ▼ vratih. Bogme je srednjega krilca igral zadovoljivo, na desnem krilcu je bilo videti Uhanovo koristno igro. Dobra napadalca sta bila Cirman in Goršič.
Sodil je g. Vrhovnik objektivno.
Reka : Kranj 3 :1 (3:1)
Kranj, 9. oktobra
Reka je morala danes na vroča kranjska tla, od koder se je vrnila zmagovita. S tem so Rečani potrdili tradicijo, saj doslej v Kranju niso izgubili še niti ene tekme. Neplodna in nemogoča igra kranjskega napada ji je prinesla dve dragocena točki. Rečani niso pokazali posebne igre, bili pa so boljše povezani, odločnejši in v Startu boljši. V vodstvo je prišel Kranj v 12. min., po enajstmetrovki. To je bilo pa tudi vse! že pet minut nato je desno krilo s krasnim strelom izenačilo. V 25. min. je Kokalj dosegel vodstvo za Rečane, v 35 min. je pa Slanina zvišal na 3:1 in s tem postavil tudi končni rezultat.
V	prvem polčasu je bila premoč Reke vidno opazna, dočim Kranj zaradi izredno slabe igre n; mo^el preko nasprotne krilske vrste in obrambe. V drugem polčasu se je Reka omejila na čuvanje rezultata in tako je Kranj dobil terensko premoč. Toda sterilnost napada ni mogla spremeniti rezultata. Pri Reki je bila najboljša ožja obramba. Unterreiter kot srednji krilec in Slanina v napadu. Pri Kranju je zadovoljila samo obramba pa še te se ni često razumela. Kranj je nastopil brez treh svojih najboljših igralcev.
Sodil je dobro g. Mrdjen.
V	predtekmi je Kranj B porazil Savico s 5:3.
Celjska skupina Jugoslavija : Amater O : O
Celje, 9. oktobra
Gostje iz Trbovelj so v tehničnem pogledu prekašali Jugoslavijo, bili pa so predvsem tudi bolj požrtvovalni. Njihov napad pa je bil premalo povezan in tudi ni imel zanesljivih strelcev. Jugoslavija je imela v tem delu moštva bolj solidne moči, pa ni pokazala pravega kombina-tornega znanja. Najboljši del obeh r?o-štev sta bil,- obe obrambi.
V	prvih 20 minutah je bila igra izenačena, po:em pa je imel Amater do odmora nekaj več od igre. Kljub številnim akcijam z obeh strani pa žoga ni šla v mrežo. Po odmoru sta se obe moštvj spet izravnali in igra je postala bolj živahna. Oba napada pa sta se ves čas zaman trudila, da bi spravila žogo med drogove.
Tekmo je sodil g. Skalar iz Ljubljane točno in objektivno.
V	predtekmi je mladina Jugoslavije igrala z mladino Atletikov neodločeno
3:3 (2:1), tudi za prvenstvo.
*
Ostalo prvenstvo
LJUBLJANA: II. RAZRED: Grafika : Adrija 3 : 0 p. f., Slavija : Moste 3 : 1. JUNIORSKO PRVENSTVO: Ljubljana : Moste 7 : 0, Svoboda : Korotan 3 : 0, Reka : Hermes 2 : 2, Mars : Jadran 3 : 0.
Dr. Gregorin zopet imenovan za senatorja
Beograd, 9. okt. A A. Z ukazom kr. namestnikov je bil na predlog ministrskega predsednika imenovan za senatorja dr. Gustav Gregorin, bivši senator iz Ljubljane.
Odlikovanje budim-peštanskega poslanika
Beograd, 9. okt. AA. Odlikovan je z redom sv. Save 1. stopnje Svetozar Rašič, poslanik v Budimpešti. — Z redom Jugo-slovenske krone 2. stopnje je odlikovan Predrag Lukič, ban v p.
Preselitev Poštne hranilnice v Beogradu
Beograd, 9. okt. AA. Poštna hranilnica se je preselila v novo zgradbo na Kralja Aleksandra ulici ter bo začela jutri v njej redno poslovati.
Strelske tekme balkanskih držav v Beogradu
Sofija, 9. okt. AA. Popoldne so se začele v Sofiji strelske tekme balkanskih držav za pokal kralja Borisa m., rumunskega kralja Karcla II. in grškega kralja Jurija n. Pri tekmi sodeluje 30 grških strelcev, ki jih vodita polkovnika Mavro-tis in Luvis Rumunsko zastopstvo šteje 49 strelcev pod vodstvom kneza Jurija Plagina in polkovnika Dimitresca. Tudi jugoslovensko in bolgarsko zastopstvo je precej številno. Tekme bodo trajale teden dni.
Lahkoatletski dvoboj v Zagrebu
Concordia je zmagala nad Celjani
Včeraj je reprezentanca Celja gostovala na revanžnem mitingu proti Concordiji in izgubila s 54 : 49 točkam — Kotnik je v teku na 3000 m s časom 8:55.4
postavil nov državni rekord
Tek 400 m: 1. Pleteršek (Ce) 52.1, 2. Ur-
Zagreb, 9. oktobra. Na igrišču Concordije je bil danes lahkoatletski dvoboj med Concordijo in reprezentanco Celja, ki ga je Concordija s 54 :
49	točkam odločila v svojo korist in se tako revanžirala za lanski poraz v Celju s 54 :
50	točkam. Rezultat bi bil lahko obraten, če bi bili Celjani nastopili tudi z Gorškom, ki pa je v Dalmaciji.
Tehnični rezultati so bili naslednji: 800 m: 1. Kotnik (C) 2:05.8. 2. Sindelar (C) 2:06.9, 3. Soštar (Ce) 2:10.7, 4. 2orga (Cel 2:13.
Met krogle: 1. Kovačevič (O 14.20, 2. dr. Narančič (C) 13.81, 3. inž. Marek (Ce) 10 83. 4. Stavbe (Ce) 9.82.
Tek 100 m: 1. Auguštin (C) 11.6, 2. Pleteršek (Ce) 11.7, 3. Hanžekovič (C) 12, 4. Urbančič (Ce) 12.
Skok v višino: 1. Martini (Ce* 180, 2. inž. Marek (Ce) 170, S. Fulgosi (Q 165, 4. Strmac (Q 155.
bančič (Ce) 52.7, 3. Braun (C) 52.7, 4. Sra-kar (C) 53.
Met diska: 1. Kovačevič (C) 41.50, 2. dr. Narančič (C) 40.60, 3. Stavbe (Ce) 31.85, 4. inž. Marek (Ce) 29.06.
Tek 3000 m: 1. Kotnik (C) 8:55,4, (nov jugoslovenski rekord), 2. Steiner (Ce) 9:44.4, 3. Krajcar (Ce) 9:57.
Skok v dalj: 1. Martini (Ce) 6.50, 2. Brozovič (C) 6.49, 3. Pleteršek (Ce) 6.25, 4. Piši (C) 6.24.
Balkanska štafeta (800 X400X200X100):
1. Celje (Pleteršek, Jakec, Urbančič, Stavbe) 3:32.9, 2. Concordija (Srakar, Markušič, Auguštin, Hanžekovič) 3:34.6. Zmago je odločil Pleteršek, ki je po 500 m pretekel Srakarja in z naskokom 10 m predal Jakcu.
V splošnem so zmago Concordije odločili boljši metalci, ki so tudi stilno precej pr&» kašali Celjane.
i lllMinviniiuifiiTEri IrfTiJi
4 ~
Ponedeljek, 10. T. I93S.
Dva razveseljiva kulturna uspeha
Rekord ea obisk na razstavi slovenske knjige — Uspešen zaključek Kalinove razstave
dat, bo bili domaČi priče grozotnega prizora. Na postelji je ležal Peter, z nožem v globoko razparan em trebuhu. Peter je mogel le še izpovedati: »Sanjalo se mi je, da so me prijatelji prisilili, naj si zabodem lovski nož v trebuh.«
Kmalu nato je bil siromak rešen trplje-
Pogled na del velike razstave — Desno: Oddelek knjig za umetnost in zgodovino po svoji obsežnosti dokazuje, da smo tudi
o teh vedah izdali veliko število knjig in revij
Ljubljana, 9. oktobra.
Glede obiska razstave slovensLe knjige v teh 20 letih svobode in pa kolektivne razstave akad. kiparja Borisa Kalina, bi lahko rekli, da so Ljubljančani v resnici kulturni ljudje, ki imajo nekaj smisla za umetnost in duha. V dvorano Trgovskega doma je bil vse te dni in tudi danes tolikšen naval, da gledalec, ki bi se hotel posvetiti malo globljemu, intenzivnejšemu študiju razstavljenega gradiva, kar ni mogel priti na svoj račun. Vse kaže, bo treba razstavo podaljšati, da bodo mogli blizu tudi številni ljubitelji, ki jih ie gneča doslej odvrnila.
Ob tako hrupnem uspehu te prve
zgodovinske razstave bi si iskren spo-štovalec naše literarne tvorbe želel samo, da bi se v enaki meri, kakor se je pri tej priliki na zunaj manifestiralo zanimanje za naše slovstvo, poglobili in poživeli tudi notranji odnosi med knjigo, pisateljem in občinstvom.
V Jakopičevem paviljonu je akad. kipar Boris Kalin danes zaključil kolektivno razstavo, ki je bila prav tako deležna obiska, kakršnega še ni doživela domača likovna prireditev pri nas. V teh dneh je obiskalo paviljon blizu 2000 ljudi, od tega okrog 1200 posameznih ljubiteljev umetnosti, ostalo pa šolska mladina, ki je prišla pod vodstvom svojih profesorjev.
Tolikšnega odziva smo lahko veseli predvsem zavoljo tega, ker so umetniške prireditve že same po sebi zveza« ne z velikimi gmotnimi stroški, da ne računamo ogromnih investicij v delu in materialu, ki jih mora umetnik v svojo razstavo založiti. Pri tako velikem obisku bi človek sicer pričakoval, da se bo — zlasti ob tako veliki in mnogovrstni izberi del — oglasilo nekaj več kupcev, a čas tudi po razstavi še ni zamujen. Ko akad. krparju Borisu Kalinu čestitamo k njegovemu uspehu, hkratu iskreno želimo, da bi njegov zgled dal nekaj žive pobude vsem našim kiparjem in slikarjem.
Ljubljanska policija ima opravka z zagonetnim tihotapcem saharina in denarja
Ljubljana, 9. oktobra.
V splošnem so imeli na kriminalnem oddelku današnjo nedeljo le malo opravka, a poleg manjših, običajnih primerov, kakršne prinaša skoraj vsak weekend, jim je dala največ posla afera Antona Kosmača alias Franceta Hlebčarja, ki je bil že v četrtek okrog polnoči aretiran na Bleiweisovi cesti. Njegova prigoda je zelo zamotana, da je kriminalni oddelek ne bo mogel še izlepa razvozlati. Vsekakor gre za tihotapstvo saharina ali tihotapstvo valut.
Službujoči stražnik je v četrtek malo pred polnočjo ustavil na cesti sumljivega moža, ki je imel na kolesu staro evidenčno tablico. Ko ga je vprašal, od kod in kako, se je izkazalo, da je brez dokumentov. Povabil ga je na stražnico, a ko so ga preiskali, so prišli do presenetljive najdbe: kilogram saharina za srajco in po žepih, v listnici pa nekaj nad 6.000 din. Na vprašanje, od kod mu prepovedano blago in denar, ni vedel dati pravega odgovora, a ni vedel niti navesti vsote, ki jo je nosil s seboj. Povprašan po osebnih podatkih, se je predstavil kot 421etni brezposelni delavec Anton Kosmač iz Vaš pri Medvodah. Nato pa je pripovedoval zgodbico, kakršno morajo na policiji ob podobnih primerih poslušati stokrat in stokrat. Dne 30. septembra popoldne, da je pred Zorčevo gostilno v Kranju od nekoga', ki ga pobliže ne pozna, a o katerem ve. da je iz Tržiča doma in mu je Ivan ime. kupil 10 kg saharina za 4.500 din. V četrtek zvečer je nato imel na Brezovici sestanek z nekim Francetom iz Logatca, ki mu je oddal 5 kg blaga za 5000 din. S tem Losatčanom se je bil že pred kakšnimi 14 dnevi srečal v Ljubljani, da sta se domenila za kupčijo in sestanek.
Na policiji njegovi pripovedi niso verjeli, zlasti še, ker se je izprva izgovarjal, da je denar dobil od nekega Franceta Do-linarja v Vašah. Posebno pozornost pa je vzbudila evidenčna tablica na kolesu, ki nosi številko 2-152.216-16. Policija je s povpraševanjem pri pristojnih uradih kmalu ugotovila, da je to številko nosila evidenčna tablica kolesa, ki ga je bil svoj čas prijavil pri sreskem načelstvu za ljubljansko okolico Miha Anžič iz Matene v ižanski občini. Ko je Kosmač opazil, da bo ta nesrečna tablica pomagala razkrinkati njegovo identiteto, je na lepem popolnoma spremenil svoje navedbe. Dejal je, da se v resnici piše France Hlebčar, da je rojen leta 1895., delavec brez posla, poročen, pristojen v Trboje pri Smledniku, a da že 10 let biva v neki vasi pri Št. Vidu ob Glini na Koroškem. Od tam je v četrtek prišel čez Ljubelj v Jugoslavijo, da po naročilu trgovskega zastopnika Josipa Kende, ki biva na Bel jaški cesti 72 v Celovcu, nakupi nekaj nemških mark. ki se pod roko dobe pri nas mnogo pod tečajem. Kenda mu je tudi izročil 6.200 din v naši valuti. Preko Tržiča je prišel v Kranj in tu je na trgu vprašal nekoga, kje bi se marke dobile za ugoden kup. Ta mu je povedal, da bo v Kranju težko kaj, a da ji hbo v Ljubljani najbrž izalhka dobil. A ko sta se že zapletla v pomenek, mu je mož ponudil na prodaj kilogram saharina, ki so ga pozneje našli pri njem, za 450 din. S kolesom se je peljal do Ljubljane, kamor je orispel okrog 18. Blizu mitnice na Tržaški cesti je poizvedoval, kie bi lahko dobro opravil oboje, prodajo saharina in nakuo nemških mark. A vse prizadevanie je bilo zaman Ko se je s kolesom vračal po Bleiweisovi cesti, je bil aretiran.
Drobci ameriškega humorja
SKRIVNOSTEN NAPIS.
Na vrata obedrice neke cerkvene gimnazije je napisal dijak citat iz svetega pisma: Jezus Sirah. kapit. 37, vrsls 13. Gimnazijski predstojnik je bil radoveden, kaj pomeni označba in je hitro Doiskal označeno mesto v svetem pismu. Z dolgim nosom je bral: »In ne smete biti prepričani, da se tukaj do sitega najeste.«:
RAČUNSKA UGANKA.
Dva Američana se vozita čez prerijo z vlakom pacifične železnice. Po preriji dirja velika čreda bivolov. Vsi potniki se prerekajo o številu bivolov. čez trenutek reče Američan sopotniku: »Tri sto šestdeset in osem. — »Kako ste pa to dognali?« »Čisto enostavno. Preštel sem jim noge in sem potem to delil s štirimi.«
PRIPOVEDKA STRICA TOMA.
»Well, ko sem bil mlad, sem tudi nekoč peš opravil 40 km dolgo pot. Takrat sem šel v Kolorado oklofu+ai tistega nesramnega šerifa (sodnika) Tranchota.«
»In nazaj, striček, si šel spet peš?«
»Ne. ne. nazaj me je pripeljal avtomobil reševalne postaje.«
DVA OPTIMISTA.
V celici moške kaznilnice sedita dva kaz-nenca. Prvria aprila reče prvi 'drugemu: »Zdajle bi potrebovala basovske note.« — »Ne čvekaj, kaj bi z n jimi počela?« — »1 nu. imela bi basovski ključ in bi z njim lahko celico odprla.
ZGODILO SE JE L. 1938.
Sodnik: Revizija vašega procesa je pokazala, da ste bili, g. Anton Žalost, po nedolžnem obsojeni. Kakor hitro povrnete stroške za prehrano in stanovanje, ki ste jo po krivici prejemali celih osem let, lahko kaznilnico takoj zapustite!«
POGODBA NA VELIKO.
Ameriški založnik Ali je sklenil s pisateljem detektivskih romanov Smithom pogodbo za roman s 120 nadaljevanji za svoj
list »Texas Herald«. Dogovorila sta se za nagrado 5 dolarjev za vsakega mrtveca. Do petdesetega nadaljevanja se je posrečilo pisatelju spraviti s sveta že sto ljudi in petdeseto nada!jevanje je zaključil stavek: »Veracrtiz« je bila s svojimi dva tisoč potniki gotovo največja ladja sveta, — »Ko je založnik to prebral, je poslal pisatelju brzojavko: »Smith, če pustite v dva in petdesetem nadaljevanju ladjo potopiti, dam za vse mrtvece samo dvesto dolarjev!«
IZ ŠOLE.
»Reci mi, Cvetko, če stane srečka razredne loterije 400 din, koliko stane četrtinka?«
Cvetko: »Gospod učitelj, to zavisi od tega, kakšno vino naročiva.«
POMOTA.
Pozna noč. Gasilci trobijo. Sara se zbudi in reče Izaku: »Izak. oni trobijo.«
Izak odvrne užaljeno: Od kedaj me pa onikaš, Sara?«
CITAT IZ ROMANA.
»Muha je hermafrodit — nadleguje gospode in gospe.« V Ljubljani 25. IV. 38.
NASVETI ZA VSAKEGA.
V. v S.: Kaj naj storite? Če je vaš stari oče padel pred tedni z okna na cesto in še sedaj ne kaže znakov življenja, potem je že čas. da pokličete zdravnika. Seveda, časih tudi dieta mnogo pomaga.
Z. v L.: Venera. Neradi vam kazimo razpoloženje, toda vaše mere se od Venerinih mer mnogo razlikujejo. Glavna razlika je okoli pasa, kjer, kakor pišete, merite 179 cm. Pa tudi po teži je razlika velika, saj tehtate 136 kg. So pa seveda še mnogo težje žene.
P. v /.: Dosmrtna ječa. Kazen dosmrtne feče se vam na pritožbo lahko spremeni na teden dni obveznega čitanja »katoliških« dnevnikov.
X. v Z.: Ljudomil. Da imate srce na pravem mestu, najbolje dokažete, če si date napraviti rent genov o sliko.
Zagonetko evidenčne številke je razložil tako, da je kolo njegovo in se je že s Koroškega pripeljal ž njim. Mimogrede pa se je oglasil pri svojem svaku v Goričanah, kjer je za omaro v kuhinji našel tablico, ki jo je bil svak zdavnaj nekoč zavrgel. Moški, od katerega je dobil saharin, je po njegovem opisu okrog 35 let star, visoke, vitke postave, podolgovatega obraza, svetlih las in pristriženih brkov, oblečen pa je bil v sivkasto obleko, črne nizke čevlje in sivkast klobuk. Policija bo morala zdaj poiskati zveze z Medvodami, Smlednikom, St. Vidom ob Glini in Celovcem, da razbere resnico.
Smrt viteza Karagjorgjeve zvezde
Šoštanj, S. oktobra
V zdravilišču Topolšici pri Šoštanju je umrl upokojeni brigadni general Pantelija Gjukič, vitez Karagjorgjeve zvezde z meči. General Gjukič je bd eden izmed najmar-kantnejših mož v naši generaliteti, sloveč po svojih junaštvih ln plemenitem rodo-ljubju.
Rodil se je 18. maja 1880 v Užicu kot sin uglednega trgovca. Doma je tudi študiral realko, vojno akademijo v Beogradu pa je zapustil 1899 kot podporočnik. Služboval je pri artileriji in je sodeloval pri obeh balkanskih vojnah kakor tudi v svetovni vihri in je bil večkrat ranjen, zlasti pa je trpel na umiku čez Albanijo. Priboril si je poleg Karagjorgjeve zvezde še celo vrsto domačih in tujih odlikovanj. Po vojni je b"-l na raznih važnih poveljniških mestih, tako tudi v 'Boki Kotorski. V generala je bil povišan leta 1925. Lani je moral zaradi bolezni v pokoj, žal je tudi pri nas zaman iskal leka. Pokopali so ga danes popoldne v Beogradu. Zapustil je mater, vdovo in šest hčerk.
V spanju si je z lovskim nožem preparal trebuh
Banja Luka, 9. oktobra Iz vasi Anšova nedaleč od Prijedora poročajo o nenavadni tragediji. Kmet Peter Radojičič si je v spanju z velikim lovskim nožem razparal trebuh in je v največjih mukah izdihnil.
Peter je imel navado, da je vsak večer položil k postelji svoj lovski nož. Bil je bojazljiv in se je zlasti bal nočnega napada tatov ali razbojnikov. Usodno noč okrog 2. zjutraj se je iz njegove sobe začulo ječanje in vzdihovanje. Ko so hiteli pogle-
Samo še danes si lahko ogledate | globoko filmsko umetnino VELIKE NOROSTI
Paula Wessely — Rudolf Forster
Kino Matica 21-24 ob 16., 19. in 21.
i
Pravda zaradi mačke
To se je zgodilo v Angliji. Pred mirovnega sodnika v grofiji Chelsei je bil poklican John Sampers, obtožen, da je ubil sosedu mačko. Kakor vemo, je puritanski sentimentalizem Angležev ustvaril mnogo posebnih zakonov — med njimi nekaj prav zelo ostrih — za varstvo živali. V našem primeru je bil sodnik strog možak in je obsodil mačjega ubijalca na mesec dni strogega zapora, na povrnitev škode in sodnih stroškov.
Ko je bilo vse urejeno in obsodba sma-trana za neovrgljivo, se mahoma oglasi Sampersov zagovornik in napade razsodbo kot nezakonito. Nastal je vel k justični škandal. Zagovornik je hladnokrvno dejal: »Zelo obžalujem, a mi ne moremo sprejeti sodbe, ker jo smatramo za nezakonito. Resnica je pač, Vaša milost, da imamo zakone, ki strogo kaznujejo mučilce živali, toda za mačke je izjema. V letu 1000 je bil sprejet in objavljen kraljevi edikt, ki določa, da se oni, ki mačko namenoma ubije, kaznuje z globo enega penija. To globo sme sodnik povišati na dva penija, ako je bila mačka last — kraljeve hiše. Edikt ni bil nikoli preklican in je torej še vedno v veljavi. Moj klient more biti potemtakem obsojen na globo enega samega penija«. Strmeči sodnik je dejal, da bo zadevo premislil. In zgodilo se je naposled, da je zmagal advokat.
Ono, kar vzbuja pozornost moških
je očarljiva barva obraza, ki kaže zdravje in mladostno svežost. Zato si izberejo pametne žene v pomoč Khasana rdečilo za ustna in za obraz. Khasana rdečilo za ustna in za obraz polepša in pomladi vaš obraz v par sekundah. Oboje je odporno zoper vreme, vodo in poljube Za diskretno barvanje: Superb; za nekoliko živahnejši učinek: Corail ali Carmin, za od sonca zagorelo lice: Khasana Soleil.
Jakoba Tratnika je roparski monlez zavratno umoril in vrgel v Savinjo
Celje, 9. oktobra.
Celje in okolica že dolgo ne pomnita kakega težjega zločina, najmanj pa roparskega umora. Danes pa je tak zločin razburil vse prebivalstvo. Včeraj smo poročali, da je okrog 10. dopoldne prinesla Savinja od levškega mostu k mestni gramoznici v Medlogu moško truplo. Delavci, zaposleni v gramoznici, so spravili truplo na breg in obvestili policijo. Prišla sta mestni fizik dr. Podpečan in vodja kriminalnega oddelka mestne policije, nadzornik g. Za-vec. V mrtvecu so spoznali 551etnega bivšega posestnika Jakoba Tratnika iz Osen-ce pri Celju. Tratnik je imel na glavi pet globokih ran in sicer prebito lobanjo ter rane tik nad čelom, na temenu, desno pod temenom in še 4 cm dolgo rano. Bil je bos in brez suknjiča.
Tratnik je prodajal suho robo gospodinjam, hodil je od vasi do vasi oprtan s tovorom. Med ljudmi je krožila govorica, da ima mož nekaj pod palcem. Njegove
poškodbe in pa dejstvo, da niso našli prf njem nobenega denarja, je takoj vzbudijo sum, da je najbrž postal žrtev zločina. Samomor bi bil skoraj izključen, v poštev bi prišel kvečjemu le nesrečen padec. Zaradi tega so oblastva odredila raztelesenje trupla, ki je bilo danes opravljeno na okoliškem pokopališču.
Preiskava in obdukcija sta pokazali, da so imela oblastva prav in da je nesrečni Tratnik nedvomno postal žrtev zločina. Sodno-zdravniška komisija je ugotovila, da izvirajo udarci od topega predmeta. Blizu mostu čez Savinjo v Levcu pri Celju, nedaleč od gramoznice, so odkrili tudi mesto, kjer je bil Tratnik napaden, umorjen in očitno tudi oropan. Podli zločinec je nesrečnega Tratnika zavratno napadel, pobil na tla in ga oropal, nato pa truplo zavlekel v Savinjo, hoteč na ta način zabrisati sledove svojega zločina. Oblastva po podlemu zločincu že na sledi in je upali, da bo zločin, ki je povzročil nemalo razburjenja, prav kmalu pojasnjen.
Odličen jubilejni koncert grafikov
Ljubljana, 9. oktobra V frančiškanski dvorani so priredili dopoldne Grafiki odlično uspel koncert, na katerem je sodeloval moški zbor ljubljanskih in moški zbor mariborskih grafikov, ter salonski orkester ljubljanskih grafikov, povabljeni pa so bili tudi grafiki mando-linisti in gltaristi iz Zagreba. Jubilejni koncert je bil uvod v proslavo sedemdesetletnice'organizacije grafikov in bodo zbori priredili enake koncerte tudi po drugih krajih Slovenije.
Muzikalni Ljubljančani, ki vidijo v moškem zboru Grafike enega najboljših ljubljanskih pev!»k;h zborov in poznajo tudi dobro kvaliteto salonskega orkestra, so do kraja zasedli dvorano. Z zanimanjem so pričakovali zlasti tudi zagrebški svojevrstni orkester, ki je znan kot eden najodlič-nejših stanovskih zborov na Balkanu.
Moški zbor ljubljanske Grafike je zapel najprej Kosijevo »Geslo« in Vodopivčevo »Žebljarsko«. ki je zlasti bila sprejeta z živahnim odobravanjem, ter Jerebovo »V ..u-tro pomladno z menoj«. Dirigiral je g. Da nilo Cerer, kot odličen baritonist pa sc je ponovno izkaza! g. Vinko P'evel.
Dasi so bile točke Zagrebčanov skoraj malce predolge, — igrali so Sartorijevo »Himno mandolinistov«, Donizettijevo »Lu-
cia di Lammermoor«, Kchlerjevo »V car-stvu tonov« in Ma'engovo »Sinovi Guten-berga« — so vzbudile med poslušalci zasluženo pozornost in so žele prav lepo pmr,a-nje. Dirigiral je g. Ante Vranic.
Mariborska Grafika, k ima zlasti dobrega tenorja, je zaoela r»od taktiko g. V:n>-ka Živka Odakovo. »Nina oj Nina«, Foer-sterjevo »Razbita časa« in \ rabčevo Ubai-dovo »Snoči me dekle je vprašalo«.
Grafični orkester, ki so ga Ljubljančani dosilej žc večkrat slišali ;n si je pridobil že velik slovčs, je igral Beethovnovega »Eg-monta«, Smetanov koncertni valček in Dvorakov Slovanski ples št. 8. Dirigiral je g. Vinko Zižmund.
Nazadnje jc zapel še ljubljanski moški zbor Prelovčevo »Oj nageljni rdeči« in Focrstcrjevega »Spaka«. Koncert je bil vsekakor lepa kulturna prireditev, ki je posebno učinkovito in vsestransko pokazala resna prizadevanja grafičarjev.
KASTEL D.D. ZAGREB
DOBrVA se V VSEH LEKARN/MI Reg.br. 15426/3®'
železna pest
Mario Parelli, silen hrust širokih prs in ramen, je imel mišičaste, velike roke, ki so grozile zmleti vse, kar jim je bilo napoti. Parelli je ljubil svojo moč in bil nanjo skoro tako ponosen kakor na svoj mehki in zvonki glas. Včasih je na odru, ko so iz njegovega blagoslovljenega tenorskega grla kipeli topli glasovi, stiskal svojim soigralcem roke tako krepko, da so pozabili, kdaj naj vpadejo. V družbi je rad tri orehe. Pograbil jih je polno prgišče, potem jih je počasi st;snil s prsti in že je smehljaje ponudil svoji dami kup lupin in jedrc. Nekoč je baje ob zgodnji uri izpulil iz tlaka ulično svetilko. Mnogi sicer trde, da je to bajka, drugi pa pravijo, da Parelli ni izpulil svetilke, ampak plakatno soho. Najsibo tako ali tako. tudi za takega hrusta, kakršen je Parelli, se nam zdi to precej naporno delo.
Nekega dne je stal Parelli na postajališču cestne železnice in čakal štiriinpetde-setko. Lilo je. Ljudje so se gnetli v vozovih in na postajališčih so brezobzirno stopali drugim na prste. Naposled je pri-vozila štiriinpetdesetka. Parelli se je pre-ril skozi gnečo in stopil med kletvicami drugih na ploščad. Tam se je stisnil v kot. Voz je zanašalo in potniki so se nagibali zdaj na eno, zdaj na drugo stran. Parelli se je razkoračil in stal kakor skala. Časih se je kak sosed oprl nanj, toda na najbliž-njem ovinku ga je spet zaneslo na drugo stran. Parelli je stal kakor skala.
Nenadno je čutil, da se je nekdo dotak-
nil desnega žepa njegove suknje. Po bliskovito je segel tja in prijel za neko roko. Zgrabil jo je s svojo široko dlanjo in stisnil kakor primož. Roka je bila trda in koščena. Poskusila je nekolikokrat, da bi se osvobodila. Potem pa je opustila vsak nadaljnji poskus. Parelli se ni ganil, kakor da se ni nič zgodilo. Od samega dolgega časa je ogledoval reklame na oknih. Niti ozrl se ni, samo zdaj pa zdaj je krepkeje stisnil pest. Brez dvoma je stala za nj:m njegova žrtev prav tako negibno kakor on in stokala molče od bolesti in strahu, pri čemer je upala, da se bo mož z železno pestjo zadovoljil z njeno zasluženo kaznijo in je ne bo predal policiji. Zato se ni ganila in Parelli ji je stiskal roko, ne da bi količkaj popustil.
Voz ee je počasi praznil. Lastnik ujete roke se je kakor po naključju oprl na Parellija. da bi ne padel. Parelli je pozdravil nekega znanca in dejal: »Oprostite, da vam dam levico. Nič ni, čisto nič! Samo urezal sem se malo. No. kaj takega se lahko pripeti! Človek ni nikdar dovolj oprezen! To je res!« — Stisnil je pri tem roko še silneje. Naposled je čutil, da mu desnica krčevato drveni, zato je počasi popuščal in takoj se je trda koščena roka rešila njegove železne pesti. Zagledal je žeparja šele v trenutku, ko je ta skočil z voza.
Bil je droben, suhljat mož s sivim umazanim klobukom. Voz se je ustavil.
»Poglejte tega lopova,« je dejal Parelli
znancu. »Hotel me je okrasti. Prijel pa sem ga za roko in jo stisnil kakor primož. Saj poznate mojo moč, kaj? Ce bi takega človeka zaprli, bi mu to ne pomagalo dosti, toda taka'lekcija, kakršna je bila moja, ga bo brez dvoma poboljšala«.
Gledala sta za žeparjem. Mahal je z od-revenelo desnico in iztegoval prste, da bi jih spet oživil. Držal se je hudo in vedno iznova je trepljal z oteklimi prsti.
Voz se je odpeljal dalje. Smejoč se, je Parelli pomahal lopovu z roko. Ta je še enkrat iztegnil prste svoje desnice, potem pa je tudi pomahal — z levico.
Držal je v njej Parellijevo rdečo listnico.
(J. Lentz — Bt.)
Potrti neizmerne žalosti sporočamo vsem sorodnikom in znancem preža-lostno vest, da nas je zapustila v cvetu mladosti po mučni bolezni preljuba soproga, hčerka, sestra, svakinja itd. gospa
Žemljic Elizabeta
roj. DUH
Pogreb predrage pokojnice bo v ponedeljek 10. oktobra ob 4. uri pop. iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju.
Maribor-Pobrežje, 9. oktobra 1938.
Žalujoči soprog ter rodbini DUH in FURMAN
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko ViranL — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. ~ ysi j. Ljubljani,