Zbornik gozdarstva in lesarstva, 47, 1995, s. 211 - 240 GDK: 945--011: (497.12) (4) (7) RAZVOJ TEHNIŠKE IN GOZDARSKE TERMINOLOGIJE V SVETU IN V SLOVENIJI Cvetka-Teja KOLER * Izvleček Članek prikazuje razvoj tehniške in posebej gozdarske terminologije v svetu in Sloveniji. Podaja rezultate prizadevanj posameznih dežel za razvoj gozdarske terminologije. Predstavlja prednosti in pomanjkljivosti numeričnega in deskriptorskega klasifikacijskega sistema kot pomembnega vira terminologije. V preglednici našteva pomembne in v Gozdarski knjižnici v Ljubljani dosegljive vire svetovne gozdarske terminologije. Podrobno podaja kronološki razvoj dokumentirane slovenske gozdarske terminologije od začetkov (1821) do danes. Ključne besede: tehniška terminologija, gozdarska terminologija, razvoj, Slovenija, Evropa, Amerika. THE DEVELOPMENT OF TECHNICAL ANO FORESTRY TERMINOLOGY IN THE WORLD ANO IN SLOVENIA Abstract The article presents the development of technical and especially forestry terminology in the world and in Slovenia. The results of the efforts in individual countries in the development of forestry terminology are shown. The advantages and disadvantages of the numerical and descriptor classification system, representing an important terminology source, are presented. The table lists the important sources of the world's forestry terminology, which are also accessible in the Forestry Library in Ljubljana. Chronological development of the documented Slovenian forestry terminology from its beginning (1821) until the presen! tirne is given in detail. Key words: technical terminology, forestry terminology, development, Slovenian, Europe, America. * Mag., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, SLO 212 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 47 KAZALO VSEBINE 1 PREGLED RAZVOJA TEHNIŠKE TERMINOLOGIJE V SVETU IN STANJE DANES ........................................................................... 213 2 PREGLED RAZVOJA TEHNIŠKE TERMINOLOGIJE V SLOVENIJI IN STANJE DANES ...................................................... 214 3 PREGLED RAZVOJA GOZDARSKE TERMINOLOGIJE V SVETU ................................................................................................ 216 3.1 NUMERIČNI KLASIFIKACIJSKI SISTEM KOT OSNOVA ZA RAZVOJ TERMINOLOGIJE ............................................................. 216 3.2 DESKRIPPTORSKI KLASIFIKACIJSKI SISTEM KOT OSNOVA ZA RAZVOJ TERMINOLOGIJE ....................................................... 218 3.3 RAZVOJ GOZDARSKIH GESELNIKOV ......................................... 220 3.3.1 Razvoj gozdarskih informacijskih sistemov in terminologije v Franciji ................................................................................................ 221 3.3.2 Razvoj gozdarskih informacijskih sistemov in terminologije v Italiji ..................................................................................................... 221 3.3.3 Razvoj gozdarskih informacijskih sistemov in terminologije v Nemčiji ................................................................................................ 222 3.3.4 Razvoj gozdarskih informacijskih sistemov in terminologije v Veliki Britaniji ..................................................................................... 222 3.3.5 Razvoj gozdarskih informacijskih sistemov in terminologije v Španiji ................................................................................................. 223 3.3.6 Razvoj gozdarskih informacijskih sistemov in terminologije v Severni Ameriki .................................................................................. 223 3.3.7 Razvoj gozdarskih informacijskih sistemov in terminologije na Kitajskem ............................................................................................ 224 3.4 LEXICON SILVESTRE ...................................................................... 224 4 PREGLED OSTALE REFERENČNE SVETOVNE LITERATURE KOT VIRA GOZDARSKE TERMINOLOGIJE ....... 225 S PREGLED RAZVOJA GOZDARSKE TERMINOLOGIJE V SLOVENIJI IN STANJE DANES ...................................................... 226 6 POVZETEK ........................................................................................ 228 7 SUM MARY ......................................................................................... 229 8 VIRI ..................................................................................................... 231 9 APENDICES ....................................................................................... 239 213 Kolar T.: Razvoj tehniške in gozdarske terminologoje ... 1 PREGLED RAZVOJA TEHNIŠKE TERMINOLOGIJE V SVETU IN STANJE DANES Z razvojem tehnike in znanosti v 20. stoletju so se povečale potrebe znanstvenikov in strokovnjakov vseh področij človekove dejavnosti po izmenjavi znanstvenih in tehniških informacij ter po mednarodnem sodelovanju. že na začetku so naleteli na veliko oviro v komuniciranju, to je na strokovno terminologijo. Po ustanovitvi UNESCA 1946 so na njegovo pobudo izdelali več prevodnih slovarjev za vsa področja znanosti in tehnike, z namenom standardizirati terminologijo po posameznih deželah sveta. Kasneje je to delo prevzela mednarodna zveza prevajalcev, po letu 1971 pa lnfoterm, Mednarodni informacijski center za terminologijo v okviru UNISIST (Unescov meddržavni program za vzpodbudo in vodenje prostovoljnega sodelovanja pri izmenjavi znanstvenih in tehniških informacij) (KRAIGHER 1986). Razvoj dokumentirane tehniške terminologije je tesno povezan z razvojem informacijskih sistemov, potrebnih za evidentiranje, dokumentiranje, arhiviranje in posredovanje ter izmenjavo informacij. Iskanje in tvorba terminov ter natančno definiranje pojmov sta hkrati znanstveno in terminološko delo, ki je nujno dinamično, sistematsko zasnovano po zahtevah stroke in po zakonitostih jezikoslovja. V letu 1984 je takratni direktor lnfoterma izdal Terminološki priročnik, namenjem strokovnjakom različnih znanstvenih področij in terminologom. V priročniku razlaga pojem "terminologija" kot 1 terminološko znanost, tj. interdisciplinarno in transdisciplinarno področje vedenja, ki obravnava pojme in njihovo predstavitev s termini, simboli, idr., 2 kot skupek terminov, ki tvorijo sistem pojmov določenega znanstvenega ali strokovnega področja, 3 publikacije, v katerih so zbrani termini, ki prikazujejo pojmovni sistem znanstvenega in strokovnega področja. (FELBER 1984). 214 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 47 Po Eugenu Wuestru, utemeljitelju dunajske terminološke šole, poteka obravnavanje izrazja pri terminologiji na treh nivojih. Obravnavanje izrazja za potrebe dokumentacijskih služb poteka na najnižjem nivoju. Gre za zbiranje, zapisovanje, urejanje in usklajevanje terminoloških podatkov oz. terminološkega dela drugih. Na najvišji ravni poteka delo terminologov, katerega rezultat je oblikovanje in predstavitev novega slovarja ali standarda. Vmes je delo uporabnikov terminov, tj. prevajalcev in piscev tehniških spisov (KALIN 1991). 2 PREGLED RAZVOJA TEHNIŠKE TERMINOLOGIJE v SLOVENIJI IN STANJE DANES Za razvoj slovenske strokovne terminologije je zelo zaslužna leta 1864 ustanovljena Slovenska matica. Z izdajanjem prevodov nemških učbenikov za srednje šole je že na samem začetku delovanja postavila temelje za razvoj slovenske strokovne terminologije. Pravi izziv za slovensko strokovno terminologijo je pomenil Cigaletov prevod Wolfovega nemško-slovenskega slovarja 1860. leta. Slovenski strokovni prevajalci so se zgledovali po svojih hrvaških kolegih. Začeli so prevajati učbenike za srednje šole (1864: F. Erjavec, Prirodopis živalstva; l. Tušek, Rastlinstvo; 1875: F. Erjavec, Živalstvo). Leta 1880 je Matevž Cigale pri Slovenski matici izdal slovar Znanstvena terminologija s posebnim oziram na srednja učilišča. Tudi tu se je zgledoval po delu hrvaških kolegov. Hkrati so se začela pojavljati poljudnoznanstvena sporočila. Med prvimi so bile Erjavčeve Domače in tuje živali (1868). Za nas, gozdarje, je zanimiva objava poljudnoznanstvenega dela O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh avtorja H. Dolenca iz leta 1903 (LEDER 1991). Do začetka 2. svetovne vojne je v Sloveniji izšlo pet terminoloških slovarjev posameznih tehniških ter gradivo za terminološke slovarje drugih strok (KRAIGHER 1986). Med njimi je leta 1939 izšel Janka Lokarja Lovsko-ribiški slovar (LEDER 1991). 215 Kolar T.: Razvoj tehniške in gozdarske terminologoje ... Po drugi svetovni vojni je bilo za tehniško terminologijo poskrbljeno v okviru SAZU (organizirana Tehniška sekcija Terminološke komisije) ter v okviru ZIT Slovenije (terminološka komisija, ki koordinira delo na področju terminologije znotraj strokovnih zvez, tehniških inštitutov, fakultet in v proizvodnem delu). Leta 1960 je izšel Splošni tehniški slovar, ki je bil do danes že enkrat dopolnjen in ponatisnjen, nove dopolnitve za ponovno izdajo pa so v teku. Med povojnimi slovarji je za gozdarstvo pomembnejši Kmetijski tehniški slovar, ki v svojih šestih zvezkih ( od 1961 do 1994) predstavlja gesla s področij varstva rastlin (1961 ), poljedelstva (SADAR 1961 ), travništva in pašništva (SADAR 1970), živinoreje (SADAR 1970), kmetijskih strojev (1979), vinogradništva (HRČEK 1994). Pomembni so tudi pedološki slovar Nauk o tleh (1983), Kmetijsko ekonomsko izrazoslovje (1985) ter Meteorološki terminološki slovar (1990). Vsak od omenjenih zvezkov vsebuje tudi nekaj v gozdarstvu uporabljanih terminov. Na gozdarstvo se navezujejo tudi nekateri pojmi, zajeti v Terminološkem slovarju opisne geometrije (SAJOVIC 1975), v Matematični terminologiji (VADNAL 197 4) ter v Ljudski geografiji - terenskem izrazoslovju (BADJURA 1953). Potreba po sodelovanju strokovnjakov specialistov za posamezna področja znotraj znanstvenih panog je privedla do oblikovanja terminoloških komisij, zvečine znotraj strokovnih društev. Predstavniki panožnih terminoloških komisij sodelujejo danes v Terminološki komisiji Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Vključevanje članov v mednarodne terminološke komisije bogato prispeva k delu slovenskih terminoloških komisij. Rezultati sodelovanja so vidni v večjezičnih strokovnih slovarjih, katerih velik del je izšel konec osemdesetih let tega stoletja. Velik prispevek strokovni terminologiji predstavljajo tudi Leksikoni Cankarjeve založbe (od 1976 do 1991 16 zvezkov), Atlasi znanja Mladinske knjige (1971 in 1972, 1 O zvezkov), Narava v žepu Cankarjeve založbe (od 1987). Pri omenjenih zbirkah ne gre za slovarje, venda1· s svojo strokovno naravnanostjo nedvomno 216 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 47 prispevajo svoj delež k strokovni terminologiji obravnavanih panog in področij. Nenazadnje ima pomembno vlogo pri razvoju slovenske (tudi strokovne) terminologije Slovar slovenskega knjižnega jezika, ki pri svojem delu vključuje tudi strokovnjake za slovensko strokovno terminologijo (LED ER 1991 ). Tudi seminarji in simpoziji o terminologiji, na katerih se srečujejo strokovnjaki različnih strok, pomenijo pomembno obliko dela na področju strokovne in znanstvene terminologije. Na 4. simpoziju tehniške besede (1985) tehniške sekcije terminološke komisije so sprejeli tri pomembne napotke za strokovno terminologijo: 1 strokovno izrazje naj bo usklajeno s slovenskim knjižnim jezikom, 2 potrebna je uskladitev terminologij med strokami, predvsem na stičnih področjih več različnih strok, 3 nujno je sprotno usklajevanje terminov in njihove rabe. V letu 1984 je bilo posvetovanje, na katerem je bila predstavljena problematika terminologizacije znanosti. PEDIČEK (1984) navaja kot glavni vzrok zanjo razvoj znanosti, hkrati pa poudarja vsestransko informatizacijo (dela, znanosti, družbenega življenja). Informatizacija znanosti se najtesneje povezuje s terminologijo. 3 PREGLED RAZVOJA GOZDARSKE TERMINOLOGIJE V SVETU 3.1 NUMERIČNI KLASIFIKACIJSKI SISTEM KOT OSNOVA ZA RAZVOJ TERMINOLOGIJE Svetovna zveza gozdarskih raziskovalnih organizacij IUFRO je bila kot nevladna in neprofitna organizacija ustanovljena leta 1892, z namenom povezati znanstvene in raziskovalne inštitucije s področja gozdarstva v najširšem smislu besede z vsega sveta, med katerimi naj se razvije mednarodno sodelovanje. Ob ustanovitvi so poudarili tudi pomembno vlogo IUFRO organizacije pri poenotenju 217 Kolar T.: Razvoj tehniške in gozdarske terminologoje ... nomenklatur in pri standardizaciji procesiranja informacij. Zato so leta 1903 organizirali Bibliografski komite IUFRO, ki naj razvije učinkovit sistem za izgradnjo nacionalnih gozdarskih bibliografij, zasnovanih po predlogih komiteja, ter sistem za lažjo mednarodno izmenjavo bibliografskih informacij s področja gozdarstva in mejnih znanosti (SCHRADER 1992). Pogoj za razvoj takega mednarodnega informacijskega sistema so izdelane nacionalne strokovne terminologije. Komite se je kasneje večkrat prestrukturiral in preimenoval, danes je to IUFRO Sekcija S6.03 lnformation Systems and Termino/ogy. Ta je s koordinatorjem R. Robertsonom iz Anglije razvila numerični sistem klasificiranja dokumentov Oxfordsko decimalno klasifikacijo, ki izvira iz decimalnega sistema francoskega avtorja Philippa Fluryja (izdelana leta 1933, mednarodno priznana in uveljavljena leta 1936 (SCHRADER 1992)) in je od leta 1953 uveljavljena v vseh deželah, članicah IUFRO (SCHENKER 1992). Natisnjena je v vseh uradnih jezikih IUFRO (angleški, nemški, francoski, španski), članice z ostalih govornih območij pa so same poskrbele za prevod v matične jezike. Prvo slovensko verzijo smo dobili leta 1975 (ROBIČ / TORELLI / WINKLER 1975) v letu 1992 pa je izšla izpopolnjena izdaja omenjene ODK, preimenovane v Gozdarska decimalna klasifikacija (angleško Forest Decimal Classification), ki je bila na posvetovanju ob 100-letnici IUFRO organizacije v Eberswaldu javno priznana kot mojstrovina (SCHENKER 1992). Omenjena klasifikacija je bila vse do sedemdesetih let tega stoletja dovolj učinkovit sistem za takratne informacijske službe in njihovo delo. Služila je tudi kot vir gozdarske terminologije. Numerični klasifikacijski sistem omogoča komuniciranje kljub nepoznavanju tujega jezika. Klasificiranje dokumentov z numeričnim klasifikacijskim sistemom se je v preteklosti izkazalo kot širše uporabljeno od abecedne klasifikacije, ob predpostavki, da arabske številke poznajo vsi narodi sveta. Služi tudi kot sredstvo za poizvedbe po kataložnih in bibliografskih podatkovnih zbirkah. Omejen je z uporabo in medsebojnim kombiniranjem desetih številk, od O do 9, kar vodi k sestavljanju dolgih števil z mnogimi znaki za klasificiranje kompleksnega ali zelo splošnega pojma. Delno rešitev predstavlja kombiniranje 218 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 47 številk in črk v alfanumeričnem klasifikacijskem sistemu (MIHAJLOV / GILJAREVSKIJ 1975). Numerični klasifikacijski sistem so sprejeli in uporabljali v dokumentacijskih centrih po vsem svetu, manj priročen pa je bil za znanstvenike in druge uporabnike storitev informacijskih služb, saj so morali sistem za učinkovito rabo dobro poznati. Decimalni sistem s tromestnim razvrščanjem številčnih zapisov ter z množico pomožnih zapisov, zapisanih na posebne načine glede na pomen, deluje zelo abstraktno in za uporabnika neprivlačno. 3.2 DESKRIPTORSKI KLASIFIKACIJSKI SISTEM KOT OSNOVA ZA RAZVOJ TERMINOLOGIJE Z razvojem znanosti in tehnologije, v času velike produkcije znanstvenih in strokovnih informacij tudi mi področju gozdarstva - v petih letih se produkcija le- teh podvoji (SCHRADER 1979), z vedno močnejšim uveljavljanjem angleščine kot jezika za mednarodno komuniciranje v znanosti in tehnologiji, kasneje tudi s prehodom na računalniško podprte informacijske sisteme, se je pokazala potreba po učinkovitejšem, predvsem pa preprostejšem sistemu (za dokumentalista in za uporabnika) kot sredstvu za izmenjavo informacij. Razvil se je deskriptorski klasifikacijski sistem, ki temelji na besednih geslih (GESLO = beseda, ki natančno določa in posreduje vsebino posameznega dokumenta) oziroma na ključnih besedah ( strokovne besede za izražanje bistva vsebine kakega dokumenta). Deskriptorji so definirani kot izbrane in standardizirane ključne besede, ki so dogovorjene med strokovnjaki določenega strokovnega področja in med specializiranimi INDOK centri. (MELIHAR 1984). Deskriptorski klasifikacijski sistem je danes uporabniku bližji in zanj bolj priročen. Za uporabnika, soustvarjalca deskriptorskega sistema pa je zahteven, o čemer pričajo tudi rezultati analize določanja ključnih besed v objavljenih virih, prikazani v preglednici 1. 219 Kolar T.: Razvoj tehniške in gozdarske terminologoje ... Preglednica 1: Pregled avtorskih ključnih besed v gozdarskih znanstvenih in strokovnih člankih ter gozdarskih disertacijah v obdobju 1987- junij 1994 Table 1: A survey of authors' keywords in scientific and technica/ forestry artic/es and theses in the period from 1987-June 1994 Ključna beseda A B C jelovo in smrekovo lubje 1 fir and spruce bark 1 oprema za delo 1 working equipment 1 motorna žaga 1 motor saw 1 mehanizacija 1 mechanization 1 gozdarska mehanizacija 1 forest mechanization 1 žični žerjavi 2 žični žerjav 2 žičnice 1 1 cable crane 3 cable cranes 2 1 žične naprave 1 cableways 1 večboben. žični žerjavi s stolpi 1 mobile tower varders 1 pridobivanje lesa 3 2 1 wood production 2 2 forest production 1 1 lubje 2 bark 2 adaptirani traktor 1 adapted tractors 1 kmetijski traktor 1 farm tractors 1 traktorist 22 tractor driver goseničar 1 crawler tractor 1 melesi 1 mechanized timber stores 1 gozdna proizvodnja 1 wood production 1 drevesna metoda 1 full-tree lom:iinQ method 1 sečnja 1 fellina 1 Legenda: A Zbornik gozdarstva 1n lesarstva B Gozdarski vestnik C disertacije in magistrska dela Ključna beseda A B C spravilo lesa navzgor 2 uphill skiddinq 2 spravilo lesa navzdol 1 brez prevoda 1 kmetijski traktor 1 farm tractors 1 traktorji 1 1 tractors 1 1 sekač 2 lumberman 2 spravilo lesa 6 2 1 spravilo 1 skidding 2 wood skidding 3 2 wood extraction 2 1 izmera lesa 2 roundwood measuring 2 bukovi hlodi 1 beech loas 1 spravilna sredstva 1 skidding means 1 sečnospravilno načrtovanje 1 cuttinq-skiddina plannina 1 priprava dela 1 work arrangement 1 tehnologija 1 1 techology 1 1 hlodi iglavcev 1 coniferous logs 1 slučajne sečnje 1 salveraqe cuttinas 1 slučajni pripadki 1 brez prevoda prevoz lesa 1 1 wood transportation 1 1 prekladanje lesa 1 wood reloadinq 1 izkoriščanje gozda 1 forest utilisation 1 220 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 47 3.3 RAZVOJ GOZDARSKIH GESELNIKOV Geselnik je seznam ali kartoteka po abecedi urejenih gesel (MELIHAR 1984). Ideja o izgradnji večjezičnega gozdarskega geselnika (Muftifinguaf Forestry Terminofogy) je bila porojena že na tretjem svetovnem gozdarskem kongresu v Helsinkih leta 1949. Takrat je bil ustanovljen skupni FAO/IUFRO komite za bibliografijo (FAOIIUFRO Comittee on Bibliography), zadolžen za pripravo večjezičnega gozdarskega geselnika. Zajemal naj bi 3000 terminov v angleškem jeziku in bil osnova za izgradnjo podobnega sistema v drugih uradnih in neuradnih jezikih IUFRO. Koordinator tega projekta je bil takratni direktor C.A.B. - C.F.B., R. Robertson. Po dvaindvajsetih letih težkega dela je geselnik izšel leta 1971 (Terminofogy of Forest Science, Technology, Practice and Products ... 1971 ). Vsebuje nad 6000 gesel z razlago. Izgradnja omenjenega geselnika je potekala po kartotečnem sistemu brez uporabe računalnika (SCHRADER 1992). Velik problem pri geselniku so predstavljala univerzalna referenčna števila URN, določena za vsako geslo, vendar so v pestrosti lokalno uveljavljenega izrazja izgubila svoj smisel. Zgodilo se je, da je francoska verzija geselnika Thesaurus forestriere (1975) ob vključitvi lokalno veljavnih terminov pristala na 934 geslih in URN, medtem ko je angleška verzija (Terminology of Forest Science, Technology, Practice and Products ... 1971) vključevala za isto področje 6.807 gesel. Problem so rešili na simpoziju v Oslu leta 1976 s sklepom, da lokalno uveljavljenim in uporabljanim terminom ne določajo URN. Kriterij za vključitev v večjezično gozdarsko terminologijo naj bosta razumevanje in uporaba terminov pri gozdarskih strokovnjakih v operativi (WINTERS 1979). Leta 1979 so na simpoziju v Hamburgu sklenili, da je treba nadaljevati izdelavo Muftifinguaf Forestry Termino/ogy po sistemu prevodov dominirajočih angleških (Terminology of Forest Science, Techno/ogy, Practice and Products ... z dodatkom Controfled Forest Vocabul/ary ter CAB Word List) oz. francoskih (Thesaurus forestriere) sistemov (STRAND 1979). 221 Kolar T.: Razvoj tehniške in gozdarske termino\ogoje ... 3.3.1 Razvoj gozdarskih informacijskih sistemov in terminologije v Franciji Prvi so večjezični gozdarski geselnik prevedli pri Association Francaise de Eaux et Forets v Franciji leta 1975 in ga poimenovali Thesaurus forestriere (SCHRADER 1992). Hkrati so v 70. letih tega stoletja začeli izgradnjo računalniško podprte podatkovne zbirke PASCAL za področje tako imenovanih life sciences, kamor se vključuje tudi biotehnika v svojem najširšem smislu (tudi gozdarstvo). Konec leta 1978 je omenjena zbirka zajemala 1.500.000 bibliografskih zapisov. Sestavni del zbirke je bil tudi seznam kontroliranih izrazov. Strokovnjaki dokumentacijskega centra inštitucije Centre National de la Recherche Scientifique so iz omenjenega seznama zgradili tezaver, to je med strokovnjaki določenega znanstvenega področja dogovorjen in odobren seznam gesel, ki vsebuje strukturne relacije med gesli, z namenom usmerjati uporabnika od splošnih vsebin k podrobnejšim ali obratno. Tezaver AGRIDOC služi kot sredstvo za retrospektivne poizvedbe po zbirki PASCAL. Izdali so ga leta 1977 v šestnajstih knjigah. S pomočjo raziskovalnega centra 1.N.R.A. je tezaver od leta 1979 dosegljiv on-line (GARRAUD 1979). Delo so nadaljevali z usklajevanjem kontroliranih terminov s termini iz CAB Word List. Zavzetost Francije za gozdarsko terminologijo potrjuje tudi najnovejši večjezični glosar s področja dendrologije, ki je izšel v letu 1994. Je rezultat mednarodnega sodelovanja petinštiridesetih znanstvenikov in študentov gozdarstva iz enajstih dežel. Glosar razlaga prek 350 gesel, ki so prevedena v angleški, nemški, španski, italijanski, portugalski in ruski jezik (KAENNEL 1994). 3.3.2 Razvoj gozdarskih informacijskih sistemov in terminologije v Italiji Omenjeni Thesaurus forestriere so Italijani prevedli v svoj jezik in ga izdali leta 1980. Italijansko verzijo večjezičnega gozdarskega geselnika so obogatili z novo vnešenimi 250 gesli, ki so tudi posebej označena (BERNETTI / NOCENTINI / MANOLACU GREGOR! 1979). 222 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 47 3.3.3 Razvoj gozdarskih informacijskih sistemov in terminologije v Nemčiji V Zvezni republiki Nemčiji so iz dvajsetih informacijskih centrov za posamezna področja kmetijstva on-line zbirali gradivo za nemški geselnik za kmetijstvo. Koordinator tega dela je bil informacijski center za kmetijstvo v Bonnu. Izraze so črpali iz računalniško zasnovanih virov standardizirane terminologije za posamezna področja znotraj kmetijstva in jih vključevali v skupno zbirko. V matični zbirki kontrolirani izrazi so bili v skupni, decentralizirano grajeni zbirki, nekontrolirani (STAGE 1979). Strokovnjaki koordinatorskega informacijskega centra v Bonnu so zagotovili standardizacijo zbranih izrazov. Tako imajo danes v Nemčiji sistem kontroliranih gesel za kmetijstvo v najširšem pomenu (vključujoč tudi gozdarstvo) v nemškem jeziku on-line dosegljiv in uporabljen po vsej Zvezni republiki Nemčiji, razširili pa ga bodo tudi na dežele nekdanje Nemške demokratične republike. Za širšo mednarodno uveljavitev svojih podatkovnih zbirk so informacijske službe gozdarskih raziskovalnih organizacij uvedle poleg nemških tudi angleške izraze, povzete iz mednarodno uveljavljenega tezavra za kmetijstvo AGROVOC. 3.3.4 Razvoj gozdarskih informacijskih sistemov in terminologije v Veliki Britaniji Na inštituciji C.A.B. v Veliki Britaniji so izdelali geselnik CAB Abstracts Word List (1975), register gesel, uporabljanih kot deskriptorje podatkovnih zbirk inštitucije C.A.B. Zbral je vse deskriptorje iz C.A.B. publikacij za izgradnjo podatkovnih zbirk in poizvedovanje po njih in jih posredoval strokovnjakom in uporabnikom podatkovnih zbirk. Omenjeni geselnik predstavlja prehod od prejšnjih med seboj neodvisnih sistemov indeksiranja k enotnemu sistemu za vse C.A.B. podatkovne zbirke in je sredstvo za izgradnjo računalniško podprtih informacijskih sistemov za publikacije C.A.B. Hkrati predstavlja osnovo za kasnejšo izgradnjo C.A.B. tezavra za področje kmetijstva. Deset let kasneje je kot rezultat dela strokovnjakov C.A.B. izšel The Forestry and Forest Products Vocabulary (1985). Vsebuje nad 12.000 gesel z razlagami 223 Kolar T .. Razvoj tehniške in gozdarske terminologoje ... in služi kot vodilni vir svetovne gozdarske terminologije, namenjen angleško govorečim področjem in prek prevodov tudi drugim (SCHRADER 1992). Na inštituciji C.A.B. lnternational so analizirali vse podatkovne zbirke inštitucije C.A.B. lnternational za obdobje 1984 - 1990 in ugotovili, da je kar 68-74 % vseh dokumentov v angleškem jeziku. Za gozdarstvo in področje gozdne proizvodnje je analiza pokazala, da je 60-68 % vseh dokumentov v angleščini. (Za nebiološke znanosti ta delež predstavlja približno 84 %.) Za gozdarstvo sta poleg angleščine pomembna jezika tudi nemščina in ruščina (BIGGS 1994). 3.3.5 Razvoj gozdarskih informacijskih sistemov in terminologije v Španiji V Španiji so pripravili verzijo prevoda angleškega The Forestry and Forest Products Vocabu/ary, ki pa ni povsem istovetna z originalom in zato tudi še ni objavljena (SCHRADER 1992). 3.3.6 Razvoj gozdarskih informacijskih sistemov in terminologije v Severni Ameriki USDA Forest Service je leta 1972 za terminološko sekcijo pri IUFRO (takratna S 03.01) prevzela projekt THETA za izdelavo dodatka večjezičnemu gozdarskemu geselniku Terminology of Forest Science, Technology Practice and Products (1971 ). Rezultat projekta THETA je Forestry Controlled Vocabu/ary (1976) (YERKE 1979). V Severni Ameriki so na oddelku Rocl