Pred občinsko konferenco ZK Kočevje INTERVJU S SEKRETARJEM OBČINSKEGA KOMITEJA ZK MIROM HEGLERJEM Kako so potekale in katere Probleme so odprle letne konference osnovnih organizacij ZK? Razlika je predvsem v boljših Pripravah, izčrpnejših poročilih *h konkretnejših ter pestrejših razpravah. K temu pa je pripomoglo predvsem pismo Izvršnega komiteja, govor maršala Tita v Splitu in IV. plenum, pa tudi zaključki lanske občinske konference ZK. Komunisti v proizvodnih osnovnih organizacijah so temeljiteje analizirali zlasti proizvodne naloge in osvojili načelo, da je bujno še povečati proizvodnost in produktivnost. Dalje so razpravljali predvsem še o delitvi dohodka, notranjih odnosih in krepitvi organov delavskega samoupravljanja. Terenske osnovne organizacije pa še niso popolnoma našle prave vsebine dela. Nekatere celo životarijo, ker se v novih metodah dela še niso znašle. Ponekod posegajo te osnovne organizacije celo na področje družbenih organov samoupravljanja. Katere glavne misli, ugotovitve in probleme bosta zajela poročilo in referat? Zajela bosta predvsem naloge komunistov na področju gospodarstva, izobraževanje komunistov, enotnost njihovih akcij, kadrovsko vprašanje ZK in drugo. Referat poudarja, da se položaj v gospodarskih organizacijah, kjer so komunisti takoj v prvih mesecih analizirali stanje in sprejeli ustrezne ukrepe, znatno izboljšuje. Nasprotno pa, kjer ni bilo intervencije zavestnih političnih sil, se položaj ni spremenil ali pa se je celo poslabšal. Naše gospodarstvo ima še precej skritih rezerv, ki jih bodo morali komunisti najti. Sestanki osnovnih organizacij ZK morajo dobiti novo obliko, ki naj bo odraz večje idejne razgledanosti in enotnosti komunistov. Na sestanke proizvodnih osnovnih organizacij naj bi vabili tudi ostale proizvajavce in člane kolektiva, ki niso člani ZK. Taka oblika dela bo dala našim sestankom kvalitetnejše obeležje. Ko- QLASELO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČIN KOČEVJE IN RIBNICA Leto VII. - št. 43 Kočevje 26. oktobra 1962 Cena 20 din munisti bodo prišli nanje bolj pripravljeni, razprava pa bo zajela širši krog proizvajavcev, s čimer bodo omogočene hitrejše in enotnejše akcije celotne delovne organizacije. Sekretar ObK ZK Miro Hegler Posebno je prišlo do izraza na letnih konferencah kadrovsko vprašanje, ki ga referat in poročilo tudi obravnavata. Nekateri dolgoletni in skoraj že profesionalni sekretarji osnovnih organizacij niso dobili namestnikov, čeprav je občinski komite pri tem vztrajal. Zelo jasna načela rotacije namreč pa tudi zahtevajo, naj ne bo nihče večkrat član občinskega komiteja kot dve mandatni dobi. Referat tudi poudarja, da je treba pokazati več smelosti pri sprejemanju mladine v ZK. v w četrtek bomo spet poromali na pokopališča, zopet bodo v naših spominih oživeli naši 8ragi, ki spe v mrzli jesenski liniji večni sen. Zopet se bomo — pod pritajeno žuborečimi vrbami žalujkami — molče, z žalostjo v prsih sklonili •n počastili njihov spomin... Jesenski čas, prvi novembrski dan je kot nalašč za to: ves siv, mračen, gosti oblaki vise do tal, iz njih pa prši droben jesenski dež. Žalost je Povsod, v nas in okrog nas. Zdi se, da tudi narava občuti težo dneva in vso bridkost ljudi. »Grobovi tulijo ...« je zapisal veliki pesnik Župančič v spomin prijatelju Murnu, nje-Sovi verzi, pretresljivi v svoji bridki resničnosti, pa veljajo *a vse, vedno. Ta četrtek bomo torej stopili Pa njihove domove in jim poklonili vence in jesensko cvet-je. Spomnili pa se bomo tudi tisočev, ki so žrtvovali svoja življenja za našo svobodo, spomnili se bomo fantov in deklet, ki smo jih nekoč poklali, ki so morda preminili Poleg nas. Spomnili se jih bomo takih, kot so bili, dobrih, Prijaznih, tovariških. In prav P jim bo veljala naša topla zadala, prav njim bodo name-Pjen« številne tople, prijateljske besede, prav njim bomo Poklonili številne vence in šopke rož... z blokado, t. j. s pregledovanjem ladij. Ukrepi ameriške vlade so odjeknili po vsem svetu. Na Kubi ^ je Fidel Castro objavil mobilizacijo in poudaril, da je Kuba pri-pravljena braniti svojo neodvisnost. V Sovjetski zvezi poudarjajo, da predstavljajo ukrepi ZDA proti Kubi resno nevarnost za mir „ na svetu in korak bliže k jedrski vojni. SZ je hkrati pozvala vse E narode sveta, naj protestirajo proti ukrepom ZDA glede Kube. S SZ izraža svojo pripravljenost braniti neodvisnost Kube tudi z ® orožjem, če bo treba, in pri tem opozarja ZDA, naj si ne domiš- w Ijajo, da so najmočnejša država na svetu. Sovjetska vlada je $ obenem naročila svojemu obrambnemu ministru, naj do nadalj- »Si njega ustavi odpuščanje vojakov starejših letnikov v enotah z raketnim orožjem, v protiletalski zaščiti in podmorniškem lad- a jevju. Hkrati so izdali navodila, da se ukinejo vsi vojaški dopusti in da se poveča vojna pripravljenost in budnost v vseh rodovih ^ vojske. Tudi poveljnik skupnih oboroženih sil Varšavskega pakta * je izdal navodila za večjo pripravljenost vojske in mornarice, ki S je v sestavu skupnih sil pakta. ZDA, SZ in Kuba so v zvezi s nastalim položajem zahtevale S nujno sklicanje Varnostnega sveta OZN in upati je, da bo med- a narodna organizacija kljub težavam vendarle našla nek izhod iz "8 nastalega položaja in obvarovala človeštvo pred grozečo vojno. © 'Od petka do petka doma in po svetu —Od petka do petka doma in po svetu —D.y/a tretji pa vsebuje prehodne in končne določbe. n0 Uvodni del ne obseaa, pravnih predpisov, temveč v obliki tez jeVnri o osnovnih načelih naše družbene in državne ureditve in Ust Tospbno pomemben zato. ker služi za razlaoo in uporabo kn ”Vp- in zakonov ter »za delavnost in odgovornost vseh in vsa-uyar«' drirr, Un°dnem delu so obdelana naslednja temeljna načela naše zbeno-ekonomske in politične ureditve: ~~ načelo federalizma, ob katerem predosnutek uaotavlia, da vkue~ .’’var>slovanski narodi na podlaai pravice do samoodločbe tevn!cili v jua o slovansko zvezo, ki im,a. za čili Predvsem oh.rani-’"coo/2 r^širitev revolucionarnih pridobitev NOB in socialistične Seva.iie’ zlasti poalablianie socialistične demokracije in zd.ru-tazvoT naP°rov jugoslovanskih narodov za dosego skupnih ciljev ’Joja. O ❖ o o ❖ e O ♦ o o ♦ ❖ ❖ ❖ ❖ -t- ♦ ♦ ♦ ♦ ❖ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ❖ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ❖ ❖ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ A ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ i Povsod veliko zanimanje za ustavo Za predosnutek nove ustave je veliko zanimanje tudi po vaseh kočevske občine. Doslej so imeli razprave o novi ustavi v Osilnici, Banja loki, Kostelu, Kočevski Reki, Vimolju in Predgradu. Udeležba je povsod presegla vsa pričakovanja. Vaščani so se zanimali največ za naslednja vprašanja: kako bo z lastništvom zemlje; kako bo s plačevanjem davkov: kako urejuje ustava skrb za onemogle člane ZB in o bodočnosti vasi z ozirom, da odhaja mladina v mesta. Še ta teden in v začetku drugega pa bodo razprave o predosnut- ODGOVORI NA VPRAŠANJA O ku tudi v Livoldu, Mozlju, Starem logu, Lazah, Fari in Kuži ju. Tudi na večerni ekonomski in večerni tehnični šoli že tretji teden razpravljajo o predosnutku nove ustave. V ekonomski šoli se zanimajo dijaki predvsem za določila v zvezi z delovnimi organizacijami (kako bo s sredstvi delovnih organizacij; kakšne novosti se predvidevajo v samoupravljanju; kako je s postavitvijo direktorja in podobno). Na tehnični šoli pa sprašujejo dijaki predvsem o delitvi dohodka, osvobojenem delu in plačevanju po delu. NOVI USTAVI Zakon o šolstvu Bravec iz Predgrada nam je zastavil naslednje vprašanje: »Z velikim zanimanjem sem prebral predosnutek nove ustave in se z vsem strinjam, zanima me le, zakaj je tako malo napisanega o šolstvu. Kje je zakon o šolstvu, saj bi morala ustava tudi o tem obširneje spregovoriti?« Naš strokovnjak za ustavna vprašanja je na kratko odgovoril takole: »Ustava je temeljna listina, katere naloga je, da uredi v osnovah temeljna vprašanja družbene in državne ureditve, vključno tudi pravice človeka in občana. Kot temeljna listina zagotavlja le pravico do brezplačnega osemletnega šolanja, podrobnosti pa prepušča ureditvi kasnejšega zakona, ki bo predstavljal nadaljnjo razčlenitev z ustavo dane pravice, že sedaj imamo ustrezen zakon o šolstvu in so v njem že rešena vsa vprašanja, o katerih sprašujete. Ni nam znano, če bo ta zakon kaj spremenjen, ker njegove določbe po površnem pregledu ne kažejo, da bi bile v nasprotju z našo novo ustavo. Razgovor z ljudmi iz vasi Prihajali so eden za drugim, lepo oblečeni, ker je bila nedelja. Na njihovih obrazih je bila vedrina in človek bi sodil, da so brez skrbi, če ne bi poznal njihovih misli in njihovih problemov. Kot dobri in skrbni gospodarji stremijo za napredkom. Vidijo, da gre življenje po novih potih, zato želijo, da bi tudi sami napredovali. O tem so govorili, ko so posedli. — Saj veš, kako je bilo pred vojno. Mlini so mleli pšenico, katere sedaj ni več. Ljudje kupujejo belo moko v trgovinah. Ljudje ne dajejo mleti še koruze, ker nočejo več jesti koruznih žgancev, je pripovedoval prvi. — Ja, v mlinih res ni več pšenice, ker je ljudje zmeljejo sami, saj ima skoro že vsaka hiša svoj mlin. Eni pa pravijo, da se pšenice sploh ne izplača mleti in z njo hranijo kokoši, ker je to bolj donosno. — Seveda, ljudje hočejo živeti še bolje. Po trgovinah nakupijo toliko blaga, kakor ga niso še nikoli. Kdaj pa je trgovina tako cvetela kakor danes. Vse lahko prodaš, če hočeš in če imaš. — Kaj boš prodajal dve glavi goveje živine za 75.000 dmarjev, meso boš kupoval pa po 400 dinarjev! Saj vidiš, da na kmetiji ni več življenja, je dejal drugi.' v — Seveda ne, ker mladina noče več delati na kmetiji. Imel sem sedem otrok, ki so že odrasli, pa nobeden noče delati na kmetiji;' ostala sva sama z ženo, pa delaj če moreš, je pripomnil že starejši možakar. —■ Bi že delali tudi mi, če m bi bili tako veliki davki. Tudi jaz se bom nekje zaposlil, da bom lahko shajal, ker sedaj ne morem več. — Kam boš dal pa zemljo? — Pa naj jo vzame KZ. Jas bom pa delal določen čas in bom lepše živel, kakor sedai, ko garam od jutra do noči, pa ne morem nikamor. — Potem bodo morali pa na KZ bolie aosvodariti. kot sedaj, ko še umetnega gnojila ne dobiš, čeprav si z njo v kooperaciji. Jaz sem prosil, naj mi dajo gnojilo, pa aa nisem dobil. — Morda je imela KZ težave z nabavo gnojila? je dejal eden. Razaovor je tekel sproščeno in odkrito. Na obrazih mož je bila odločnost. Kam jo bodo usmerili, je njihova zadeva, življenje na vasi se izboljšuje, kljub vsemu negodovanju o davkih. KZ in pomanjkanju delavcev za obdelovanje zemlie. Mladi rod dojema s polnim razumevanjem socialistične dmiSbene odnose, st.aroiša re-nernrinn, se temi/, še umira, ker misli še vedno mo starem, in limbi po stari navadi razdrobljeno lastninsko posest, v čemer vidi vir obstoja. Po cesti v vas so brneli motorji in avtomobili. Bilo jih je kar veliko število. — Ali ni tudi to pridobitev socialističnih, družbenih odnosov in. tehniko ki jo ie dala. vasi. naša liudskn. revniuriia. če namislimo na življenje nekdanjih. dni_ ko človek res ni. imel osnovnih poaniov za življenje. Možje so to tudi priznali. -pe- 5600 NOVIH LINJEV V RINŽI Ribičiča, družina Ennovip in Triv nila, nri ZvQ»i ribižVib družin Linbliana — Rihoaoinmn r>nrodia ,«RO0 lin lov in iib 1C nbra, vložila v Rinžo. Linji so bili po 10 dinarjev. Aktivnost in vloga mladine (Konec z 2. strani) beno-političnih organizacijah in društvih. Naš cilj je, ustvariti čim širši krog aktivnih mladih ljudi, ki bi s svojimi predlogi doprina-šali k izboljšanju dela na svojih delovnih mestih. »SVOBODE« PRIBLIŽATI MLADIM Vsaj z nekaj besedami bi se rad dotaknil tudi dela DPD »Svoboda« Kočevje. Kadar govorimo o teh društvih, moramo poudariti, da niso še dobila svoje prave vloge, ki bi jo morala imeti v naši družbi. Ta društva niso namenjena zaprtemu krogu ljudi, kakor je to primer pri društvih v komuni Kočevje. Vemo, da so društva na podeželju svoje delo bolje prilagodila okolici, v kateri delajo, v takšnih društvih pa imajo mladi ljudje več možnosti, da se vanje aktivno vključijo. Posamezni odbori teh društev naletijo na nerazumevanje pri organizacijah zaradi prostorov, druge pa zopet iščejo samo sposobne igravce za posamezne predstave. V Kočevju ima mladina iz šol več možnosti, medtem ko je delavska mladina prepuščena sama sebi, oziroma se ne more odločiti za sodelovanje v tem kolektivu, ker se čuti za to nesposobna. Mnenja sem, da bi se morali v bodoče programi »Svobod« približati možnostim mladih. Kraji, kjer so se ta društva temu prilagodila, žanjejo tudi večje uspehe. Mladini bi lahko dosti pomagal prosvetni kader, za kar imamo lepe primere v Predgradu, Kočevski Reki, Strugah, Dolgi vasi, Fari in tudi še drugod. Imamo pa tudi slabe primere pomoči in sodelovanja, kot na primer v Koprivniku in Polomu. DELO, KI ZASLUŽI POHVALO vpliv na mladino. Slabo vodstvo in še drugi činitelji so pripeljali do tega, da je društvo razpadlo. Na pobudo mladine so nogometni klub ponovno formirali. Sedaj igra v njem predvsem mladina, ki pa je disciplinirana in zelo skromna. Barve kluba in Kočevja branijo z vso borbenostjo in odločnostjo. Mladinci se zavedajo, da sredstva, ki so jih prejeli od družbe, ne smejo biti vržena proč brez haska, ampak da se morajo bogato obrestovati. Sedaj so uspehi kluba že lepo vidni. Moštvo se bori za dostojno obnašanje na igrišču, pravilne športne odnose itd. To pa so že sedaj njegove odlike. Če bo nogometni klub svoje delo nadaljeval na tej osnovi, bo lahko služil za vzor vsem društvom v občini. V DELAVSKEM SAMOUPRAVLJANJU Z nekaj besedami se moram dotakniti tudi NK Kočevje. Pred časom so se v tem športnem klubu pojavili nezdravi pojavi. Nešportni odnosi nekaterih, predvsem starejših igravcev, so imeli slab pa če so sposobni ali ne. Mladi upravljavci bi morali biti najprej temeljito poučeni o delu v organih samoupravljanja, o pravicah in dolžnostih, kajti uspešnosti mladih ne moremo ceniti po njihovem številu v teh organih, temveč po njihovi prizadevnosti in sposobnosti. Mladi morajo dobro vedeti, kako dvigamo proizvodnjo in kako naj gospodarimo s sredstvi, ki so dana v upravljanje. Dolžnost vseh teh je, da pripravljajo mlad, dober kader upravljavcev, da ga v ta namen vzgajajo in ga tesneje povežejo s sindikatom, ki bo moral v bodoče posvečati več skrbi mladini. VSE DRUŽBENE ORGANIZACIJE MORAJO POMAGATI MLADINI TUDI POSREDNO NE SMEMO BITI KRIVI SLABEGA UPRAVLJANJA In še beseda o delavskem samoupravljanju. Naša država je med prvimi, ki je dala tovarne v u-pravljanje delavcem in delavsko samoupravljanje je temelj naše socialistične izgradnje. O tem govori tudi predosnutek nove ustave socialistične Jugoslavije. Delavsko samoupravljanje z dvanajstletnimi izkušnjami je postalo že sestavni del našega življenja in dela. Zdaj res ne bi smelo biti pri nas mladega človeka, ki ne bi bil seznanjen s to našo stvarnostjo. Letos smo v delavskem samoupravljanju naredili velik korak naprej, ko smo v te organe vključili velik del mladine. V primeri s prejšnjimi leti je to velik uspeh. V občini Kočevje je v delavskih svetih 16,3% mladine, v upravnih odborih pa 6%. Ko govorimo o vključitvi mladih v te organe, si oglejmo še njihovo aktivnost pri njihovem delu. Ko je z njihovo vključitvijo v samoupravljanje bil storjen prvi korak, se vprašamo, ali so s tem že izpolnili obveznosti in naloge do družbe? Napačno mislijo tisti mladinci, ki trdijo, da je treba dati čim več mladine v te organe, Dotaknil bi se tudi nepravilnosti pri upravljanju. Mladih pri tem ne zadene krivda, ker mladi ljudje niso na vodilnih mestih. Neposredno pa so včasih le sokrivi, če zaradi neznanja ali nezanimanja omogočijo kakšne nepravilnosti. Krivi so, če nepremišljeno predlagajo neprimerne kandidate v te organe, če zaradi bojazni ne sestavljajo potrebnih predlogov, če se zazibljejo v samozadovoljstvo ali če ne poznajo svojih dolžnosti in svojih pravic. Mladina, ki le površno sodeluje v organih samoupravljanja, nima nikakršne zdrave perspektive. Seveda je važno, kakšen je odnos starejših, vodilnih ljudi, do predlogov, ki jih postavljajo mladi. Tudi vse družbene organizacije v podjetjih morajo mladini pomagati, da pride tudi ona čim prej do veljave pri delavskem samoupravljanju, kajti vsi dobro vemo, da je pri nas, v naši socialistični ureditvi, na prvem mestu človek in njegova izgradnja v zavestno socialističnega državljana. Na kraju bi še rad poudaril, da naj se aktivnost mladine zgleduje v delu družbeno-političnih organizacij in ne samo po aktivu. Te organizacije pa bi obratno m Taka je pa nova cesta. V lepih, elegantnih zavojih se vije med vasmi, po poljih in gričih. Pra-Va Poslastica za šoferje. Kako k že dejal nek šofer? Želim si a°bro cesto, to je vse!« Vzporednici pri Retjah. Vlak in cesta, drug ob drugem. Primeren kraj za nepazljive voznike ... Tisti, ki je šel pred kolono, je prišel vštric mene in me, ne da bi mi rekel zle besede, z vso silo ošinil s kopitom brzostrelke po glavi. Padel bi in pobil bi me na tla z rafalom, toda naši so me med padcem prestregli, stlačili v sredino in me pol ure peljali pod roko. Ko pa sem se osvestil, mi je eden od njih zašepetal: ,Bog varuj, da bi padel! Hodi s poslednjimi močmi, če ne, te ubijejo!' In napel sem poslednje moči in sem šel. Komaj je sonce zašlo, že so Nemci okrepili konvoj, na tovornjak so navrgli še dvajset mož z brzostrelkami in nas pognali v pospešenem maršu. Naši težki ranjenci niso mogli več pravočasno dohajati ostalih in so jih pred našimi očmi streljali na cesti. Dva sta poskusila pobegniti; da bi tega ne storila, ker te ob lunini noči, ni vrag, na odprtem polju še kako dobro vidijo in seveda so tudi ta dva ustrelili. Opolnoči smo prišli v neko napol požgano vas. Prenočevat so nas nagnali v cerkev z razrušeno kupolo. Na kamenitih tleh ni bilo niti šopa slame, vsi pa smo bili brez plaščev, v samih vojaških suknjah in hlačah, tako da nismo imeli ničesar, kar bi lahko razprostrli. Marsikateri ni imel niti vojaške suknje, samo bombažno spodnjo srajco. Po večini so bili to nižji častniki. Vojaške srajce so pometali proč, da bi jih ne ločili od navadnih vojakov. Tudi moštvo pri topovih je bilo prav tako brez vojaških srajc. Kot so bili ob topovih slečeni, takšni so tudi padli v ujetništvo. Ponoči se je vlil tako silovit dež, da smo bili vseskozi premočeni. Našo kupolo je moral raznesti težak izstrelek ali pa letalska bomba, pa tudi vsa streha je bila popolnoma raztreščena v iveri in suhega mesta nisi našel niti na oltarju. Tako smo vso noč presloneli v tej cerkvi kot ovce v temnem oboru. Sredi noči sem zaslišal, kako se nekdo dotika moje ral se je in upiral, potem pa je zajokal. ,Ne morem’, je rekel .oskruniti svetega hrama! Jaz sem vendar vernik, kristjan! Kaj naj storim, bratci?’ Naši pa, saj veš, kakšni ljudje so! Eni se smejejo, drugi kolnejo, tretji pa mu dajejo vse mogoče šaljive nasvete. Vse nas je zabaval, toda vse to onegavljenje časa pa se je za nas precej slabo končalo: pričel je trkati po vratih in prositi, da bi ga spustili ven. No, in izprosil si je: fašist je spustil skozi vrata po vsej širini dolg rafal in ubil tega pobožnjakarja in še tri ljudi, enega pa je težje ranil in ta je proti jutru umrl. Ubite smo zložili v kraj, vsi smo sedli, utihnili in se zamislili: ni se pričelo bog-ve kako veselo... Malo kasneje pa smo začeli polglasno govoriti in šepetati: kdo je od kod, iz katerega okrožja, kako je prišel v ujetništvo, v temi so se tovariši iz iste čete ali znanci iz istega voda porazgubili in so pričeli drug drugega po-tihem klicati. In poleg sebe slišim tale tihi pogovor. Nekdo pravi: ,Če nas bodo jutri, preden nas bodo odgnali naprej, postrojih in poklicali komisarje, komuniste in Žide, se ti, vodnik, nikar ne skrivaj! Vse to ti ne bo prav nič pomagalo! Ti misliš, da, če si slekel vojaško suknjo, da boš postal kot prostak! Ne bo ti uspelo! Jaz že vem, kdo sl — ti si komunist in tudi pri meni si agitiral, da bi stopil v partijo, zdaj pa odgovarjaj za svoje početje!’ To je govoril tisti, ki je bil bliže meni, tisti, ki je sedel skupaj z menoj, na levi, na njegovi drugi strani pa je nek mlad glas odgovoril: .Vedno sem sumil, da si ti, Križnev, slab človek. Posebno takrat, ko si odbil, da bi stopil v partijo in se skliceval na svojo nepismenost. Toda nikdar nisem pomislil, da bi lahko postal izdajavec. Kajneda, da si končal sedemletko?’ Ta pa je lenobno odgovoril svojemu vodniku: ,No, dovršil sem jo, in kaj zato?’ MIHAIL ŠOLOHOV CUimekaaaL usada S roke in Sprašuje: .Tovariš, ali si -ranjen?' Odgovorim mu: ,Čemu ti je to potrebno, bratec?' pa mi reče: ,Jaz sem vojaški zdravnik in ti morda lahko kako pomagam.' Potožil sem mu, da mi škriplje in nateka leva rama in da me strahotno boli. On pa mi reče odločno: .Sleci vojaško suknjo in srajco/ Slekel sem oboje s sebe, on pa je pričel z roko in s svojimi tenkimi prsti otipavati ramo tako, da se mi je kar zabliskalo. Škrip-ljem z zobmi in mu pravim: ,Ti si, se mi zdi, živinozdravnik, ne pa zdravnik za ljudi. Zakaj tako stiskaš razbolelo mesto, ti brezsrčni človek?' On pa še kar naprej otipava in nejevoljno odgovarja: .Tvoja stvar je, da molčiš! Dovolj je besedičenja. Pazi, zdaj bo še huje!' Potem pa me je tako potegnil za roko, da sem vse zvezde videl. Prišel sem k sebi in ga vprašal: ,Kaj le počenjaš, nesrečni fašist! Roko imam razbito na drobne koščke, ti pa ‘si j-o tako razcefral.' Slišim, zasmejal se je potiho in rekel: .Mislil sem, da me boš udaril z desnico, toda kot je videti, si miren fant. Roke pa nimaš polomljene, bila je samo izpahnjena in postavil sem io nazaj na svoje mesto. No, ti je zdaj bolje?' In zares, občutil sem, kako se bolečina nekam odteka. V mislih sem se mu zahvalil, on pa je v temi šel naprej in potiho spraševal: .Ali je kaj ranjenih?' Evo, kaj pomeni resnični zdravnik! Tudi v ujetništvu in v temi je opravljal svoje veliko delo. Ta noč je bila nemima. Na potrebo nas niso nustili ven, o tem nas je vodja konvoja že prej opozoril, takrat, ko so nas paroma segnali v cerkev. In takrat je. kot nalašč, nenadoma nekega našega pobožnjakarja pritisnilo na stran. Upi- Dolgo sta molčala, potem pa je, po glasu sodeč, vodnik takole tiho spregovoril: ,Ne izdaj me, tovariš Križnev.’ Ta pa se je tiho zasmejal. .Tovariši so, kakor pravijo, ostali za frontno črto, jaz pa zate nis-em tovariš in ti me nikakor ne prosi, vseeno bom pokazal nate. Vsak ima samega sebe najrajši.’ Obmolknila sta, mene pa je ob takšni podlosti spreletel srh. ,Ne,’ sem pomislil. ,ne bom ti dopustil, pasji sin, da bi izdal svojega komandirja! Ti, ko-t sem tu, ne boš odšel iz te cerkve in potegnili te bomo ven za noge samo mrtvega!’ Komaj, komaj se je zasvitalo in vidim: poleg mene leži na hrbtu brkati fant, roke je podložil pod glavo, a ob njem sedi z objetimi koleni v sami spodnji rubaški tako mršav, toponos fantiček, ki je bil vse bled. ,No-,’ pomislim, ,tale dečko ne bo kos temu tolstemu skopljenemu konju. Pokončati ga bom moral jaz.’ Sunil sem ga z roko in šepetale vprašal: ,Si ti, vodnik?’ Ničesar ni odgovoril, samo z glavo je prikimal. ,Ali te ta hoče izdati?’ in pokazal sem na ležečega fanta. Prikimal je z glavo. ,No, rečem ti, drži ga za noge, da ne bo- brcal. Bolj urno-!’ in sam sem skočil na tega. fanta in moji prsti so otrpnili na njegovem goltancu. -Niti zakfjičati ni mogel. Pridržal sem ga nekai minut nod sabo-, potem pa sem vstal. Končano ie bilo z jzdaiavcem in jezik mu je molel ven poševno. Po vsem tem ml ni bilo dobro in ctrešno sem si želel, da bi si umil roke, kot hi ne bil zadavil človeka, temveč nekakšnega olazivca. Prvikrat v življenju sem ubil in še to našega ... Toda. kakšen naš pa je to bil? Hujši je bil od tujca, izdajavec. J BRANKO COPIC: Oslovska leta Bližal se je koncu že drugi dan bitke za Bihač. Mesto, ležeče v dolini na obeh straneh Une, je na vseh straneh gorelo in se kadilo. Ustaši, ki so se umaknili proti središču mesta, so ponoči zažgali številne hiše, da bi razsvetlili okolico, po kateri so prodirali partizani. Bihač se je tresel od grmenja topov, eksplozij granat in bomb. Lajali so mitraljezi in prasketale puške. Od Preko-unja, s strani, kjer se dViga Grmeč, se je čulo vpitje Krajišnikov: — Naprej, Druga Krajiška! Zdravo leto, dobra letina! — Tudi jaz sem bil med Krajišniki. Prodirali smo iz predmestja proti velikemu lesenemu mostu na Uni. Z druge strani reke, z visoke bihaške Kule in s še višjega zvonika katoliške cerkve sta vztrajno tolkla po nas dva težka mitraljeza. Komandant brigade, črn od dima in oznojen, je vzdihoval: — Le kdaj se bo prikazal Baja s. protitankovskim topom, da zamašimo usta tistima dvema ragljama. Se oči sl ne upaš odpreti zaradi njiju. Maja, merilec protitankovskega topa, neustrašen in zajeten korenjak, je bil moj sošolec v nižjih razredih gimnazije* V prav temle Bihaču sva skupaj preživela štiri leta v dijaškem internatu dobrodelnega društva »Prosveta«. Tamle med starimi lesenimi hišami se dviga streha mojega ljubega internata, v katerem sem preživel toliko nepozabnih dni. Okrog internata je še zlasti gosto. Poslopja stoje tik ob Uni. Med njimi in reko sta samo cesta in majhen cvetlični nasad pred internatom. Sovražni mitraljezi prašijo pred stavbo, krušijo drobce beleža in mehkega kamna »biha-cita«, iz katerega je poslopje. Na širokem dvorišču pred glavnim vhodom leži že pet mrtvih partizanov. Neprevidno so juri šali in se skušali prebiti v stavbo, toda pokosili so jih rafali iz skritega mitraljeza na oni strani Une. Baja je s svojim »kozlom« prišel šele pod večer. Tako je krstil svoj lahki protitankovski top, ker je pri vsakem strelu poskočil kot razposajen kozel. Pomeril je skozi cev v okroglo lino cerkvenega zvonika, vdel granato in sam sebi poveljeval: — Ogenj! »Kozel« je oglušujoče zagrmel in poskočil. Komandant brigade, ki je gledal skozi daljnogled, je vzkliknil: — Ih, točno skozi lino! Baja. hura! Takoj nato je s polnim zadetkom utišal tudi mitraljez na trdnjavi Kuli in Druga Krajiška ie jurišala preko dolgega mostu na reki. — Jju-ju, naprej Druga Krajiška! Med bobnenjem in šklepetanjem lesenih desk so se partizani vsuli čez most kot plaz. čepraV so po njem še rešetali zadnji mitraljezi in puške vaške obrambe. Čez pol ure so umolknili še po-slednji streli. Bihač je bil osvobojen. To je bilo petega novembra 1942. leta. V mraku sem obstal pred poslopjem, ki ga že tako dolgo nisem bil videl, a sem ga poznal do zadnjega kotička. Internat je z razbitimi okni molčal mračen in pust. Nekoč pa je vrvel in bU' čal od hrušča, vrišča in neutrudnega tekanja. In kje ste zdaj moji nekdanji tovariši? Kje si Krsto »Bolha«; Hamid »Rus«. Dule Dabič-Haj' duk? Zakaj se ne oglasite staremu tovarišu? Ne' malo kruha smo pojedli skupaj, pretrpeli morje kazni, napotepali se. naklepetali, naigrali. Kah1 ste šli, kakšne igre so vas zvabile, da me ne sli' site? Tišina. Nihče ne odgovori. Prerešetani, mračni in pusti internat molči. In ta večer, petega novembra 1942. sem se pred zapuščenim, izumrlim internatom zaklel. da bom nekega dne napisal najljubše spomine iz svojih dijaških let. Tako torej pričenjam ... (Nadaljevanje) Da Dofaiepalia Skočimo tokrat malo proti Dobrepolju, kamor že precej časa nismo zašli! Takole malo službeno, malo mimogrede smo jo zadnjič mahnili v tiste kraje, preko Male gore in Strug. Bolj zgodaj je bilo, Pa se nam ni ljubilo veliko govoriti, vendar je pogovor kmalu oživel — po zaslugi voznika Braneta. In o čem naj se človek pogovarja v udobnem avtomobilu, ko prijetno stegnjen opazuje pusto pokrajino, odeto v mavrične jesenske barve, golo, od jutranje megle vlažno skalovje, tako zelo značilno za nerodovitno, a po svoje lepo Suho krajino?! _ Spregovorili smo o ondotnih ljudeh, svojevrstnih, preprostih, a delovnih Suhokranjcih, ki so z Vsem srcem navezani na svoje kamenje, na bomo zemljo, gmajne, skratka na svojo' vedno suho Suho krajino. Res veliko volje je Potrebne, da obstanejo na tej nerodovitni, skopo odmerjeni zemlji, ko se iz leta v leto borijo za skope pridelke. Koliko truda in koliko prečutih noči, ko stražijo jeseni pridelke pred divjadjo, in, seveda, koliko volje do življenja to ljubezni do te zemlje... Iz megle se je izvila Struška dolina, njivice, ograde. Na levi se je temnila Mala gora, tu in tam toradi odpadlega listja že precej ^Plešasta«. Skozi vas smo zapeljali, ne da bi ustavili in nadaljevali pot proti Kompoljam, veliki Vasi, znani po izredno uspešnih živinorejcih. Žal so, kakor smo ^vedeli, zadnje čase opustili vzrejo plemenske živine in pričeli gojiti pitano živino za zakol. Vse-k* bila precejšnja škoda, ce bi popolnoma opustili vzrejo Plemenske živine. Videm. Središče Dobrepoljske doline. Najprej smo stopili v Kmetijsko zadrugo, vendar se uradne ure še niso pričele. Zadruga se je, odkar nas ni bilo v Dobrepolju, preselila v nove prostore, nad lepo, sodobno urejeno samopostrežno trgovino Špelca, ki je lahko v ponos vsem Dobrepoljcem. V njej dobi kupec vse, od zobne ščetke do sadja, igrač in divana... — Upravnik bo prišel okrog pol devetih, so nam povedali, ker se bo udeležil pogreba oficirja-do-mačina, ki je izgubil življenje v prometni nesreči nekje v Makedoniji. Tudi mi smo stopili na pokopališče, kjer se je zbralo res veliko ljudi, mrtvemu tovarišu pa so izkazali zadnjo čast tudi pripadniki ribniškega garnizona. Potem smo stopili v (baje edino) gostilno-. Ljudje menda z njo niso kdo ve kako zadovoljni, ker -si, kakor so nam povedali, gostilničar in gostilničarka nista preveč na roke in si včasih celo skočita v lase (zlobnež bi morda našel potrditev tega že v razbitem kamnitem pragu — čeprav je to le znamenje rekonstrukcije lokala!). Pa naj bo že tako ali tako, postreženi smo bili hitro in solidno, za nameček pa smo lahko prisluhnili zanimivim pogovorom nekaj zgodnjih pivcev, ki so zaključevali mesec varnosti v prometu (dva sta bila železničarja!) in se pripravljali na bližajoči se mesec boja proti alkoholizmu (»Zato pa, bratje, pijmo ga ...«) Nazadnje sem, takole mimogrede, skočil še na krajevni urad do matičarke, ki je potožila, da zadnje čase bolj malo pridemo k njim, odkar so pod grosupeljsko občino. Ko pa sem jo vprašal po novicah, je dejala, da pri njih ni nič novega... no, da, da se pri- pravljajo na razpravo o novi ustavi, občinski statut so pa že dobili. Ustavili smo s-e še na železniški postaji, si ogledali novo- postajno poslopje, ki bo kmalu gotovo. n ja nove postaje, ki jo gradi grosupeljsko gradbeno podjetje, bo stala dobrih trideset milijonov dinarjev. In še Apnenica. Letos so dogradili novo peč in napeljali železni- Soclobno urejena samopostrežna trgovina »Špelca« v Dobrepolju »Polir« je povedal, da bodo v kratkem končali in da bodo poslovni pro-stori vseljivi v enem mesecu. V nadstropju bodo tudi stanovanja. Ce bi imeli denar, bi bilo lahko že vse končano. Grad- ški tir, vendar peč ne dela, ker apno ne gre v prodajo. Delajo samo v stari peči in še niso zaposleni vsi delavci. Upajo, da bo proizvodnja kmalu stekla normalno ... (fravec) Gradnja stolpičev V Ribnici so najprej hoteli zgraditi stolpnico z desetimi nadstropji, nato pa so se premislili: »razpolovili« so jo in dobili iz nje dva petnadstropna stolpiča, ki ju Gradbenik gradi za ObLO oz. INLES. Zidarji so pri občinskem stolpiču prišli že do drugega nadstropja. Pravijo, da mora biti letos pod streho! Gradnja sicer ne napreduje ravno prehitro, vendar upajmo, da bo tako. Za drugi stolpič so temelji skopani, v kratkem pa bodo tudi sem prišli zidarji. Gesta na Travno goro Cesta preko Zadolja v Veliko goro je še dograjena, zgraditi je treba le še okrog 800 metrov dolg odcep do Travne gore. Odcep bo (če bo šlo po sreči) v surovem stanju zgrajen že letos, dokončno pa ga bodo uredili spomladi. če bo vreme ugodno, bodo to opravili mogoče že pozimi. Tako bo omogočen veliko ugodnejši dostop k priljubljeni izletniški točki — Travni gori iz Ribnice ali iz Jelenovega žleba. ZANIMIV SPIS NAŠEGA JOŽETA ŠEŠKA, KI JE BIL OBJAVLJEN V 280. ŠTEV. JUTRA 1- DEC. 1939. LETA. TOV. GIZELI »eško, ki nam je Članek DOSTOPILA ZA OBJAVO, SE Najtopleje zahvaljujemo. Kočevska je znana po svojih lo-yiščih, ki so še pred leti vabila lovske družbe iz raznih sloven-stoh in tudi tujih krajev na hrupne brakade. Teh zdaj ni več, lovila pa so že vedno tu in lovskega Mena tudi še ni zmanjkalo. Zato 86 Poleg domačih lovcev poda na Mežo še marsikak tuj ljubitelj loto celo iz sosednjih držav. Lov na Kočevskem ni več to, *tor je bil, močno se je vse spremenilo. Zato pa tembolj procvita naš »ilegalni« lov, ki kljub vsem fhogim paragrafom ni in tudi ne izumrl. Skoraj v vsaki kočev-j*' vasi imate enega ali običajno todi več divjih lovcev. V posamezni vasi vedo drug za drugega, ? si tega med seboj ne povedo, *er so si konkurenti. Kočevarji Pravijo divjemu lovcu »rapšic«. Kočevski divji lovci ne hodijo v Pia lovišča zgolj iz lovske strasti, Mtoveč bolj iz gmotnih ozirov. Pri ni tistega »divjega lovca«, kakšnega nam je predstavil Finž-rr,w kakršen živi zlasti na Gorenjskem v ljudski domišljiji. Ko-nvskj »rapšic« so bolj »fretarji«, .1 iim ne gre za velika dejanja in nvske korifeje, temveč zgolj za . eso in kožo divjačine. Pri svo- jem Poslu prihajajo včasih hudo nvzkriž z lovskimi zakupniki in fkagrafi. Marsikdo je že svoje vasedel, a marsikak lovec se tudi ne upa ob vsakem času v svoje lovišče. Divji-lovec ima dober nos in ve za čas, -kadar prihaja zakupnik, tako da se izogne neprijetnemu srečanju. Pogosto s-e pa zakoniti lovec sam rajši umakne in jo odkuri na nasprotno stran, če zavoha op-asnega »divjega«, ki pozna v gozdu vsako stezico, da, skoraj vsako drevo. Divji lovec strelja vse, kar mu pride pod puško. Običajno- se sploh ne ozira na čas, ko velja lovska prepoved. Med divjačino izbira ono z užitnim mesom ali dragoceno kožo. Največja brez- vestnost divjega lovca je nastavljanje zank. Nastavi ti jih celo vrsto, tako da pozabi na nekatere ali pa jih šele po dolgem času obide. Žival, ki se ujame v zanko, se muči v njej do smrti. Ce se ne zaduši, pogine od gladu in prične gniti, ne da bi kdo kaj imel od nje. Spreten lovec takoj opazi zanko v gozdu, dočim gre navaden zemljan mimo nje, ne da bi jo opazil. Včasih postane zanka nevarna tudi človeku, ki ga lahko občutno rani. Zankar je med lovci zaradi svoje brezvestne krutosti posebno osovražen in gorje mu, če ga dobi pravi lovec v roke! Tudi sicer napravi divji lovec dosti škode. Ustreli smo, jo spravi, pa je ne more neopazno prinesti domov, tako da brez koristi segnij-e. Znan kočevski lovski zakupnik si je postavil v svojem lovišču na nekaterih drevesih udobne preže. Eno si je namestil le nekaj sto korakov od svoje lovske koče. Se istega dne so mu divji lovci posekali bukev, na kateri jo je postavil, in to v času, ko je s svojim tovarišem spal v koči. Ko sta se zbudila, sta naletela na podrto bukev. Pač skrajna drznost ali pa lahkomiselnost, ki bi lahko postala za storilce usodna, kajti pravi lovec je v takih primerih še posebno »krvav pod kožo«. Seveda ima divji lovec hude težave, preden konsumira svoj plen. Streljati je treba — strel se pa sliši. Nato je treba divjačino ponoči spraviti domov, kar pogosto ni tako enostavno. In nazadnje je treba meso previdno skuhati ali speči, da ne zavohajo nosovi za-vidnih sosedov. Kože je treba spraviti v denar, kar pa ni posebno komplicirano. To mi je povedal znani »vildšic« z gornjega konca. »Kako pa -kaj s kožami, ali jih lahko prodaš?« »I, prodaš jih že lahko, samo imeti jih je treba. .Opilili’ so me že za dvajset dni.« Ni čudno, da so ga, ker ni bil posebno previden. Sam sem ga že srečal v gozdu s precej široko suknjo, izpod katere je slučajno kukala cev puške. Drugače je pa »kunde«, gozd pozna bolj ko svojo sobo. Zlasti v čislih so pri njem kune zaradi njihove dragocene kože. Lovski zakupniki pravijo, da se znebiš divjega lovca najlaže na ta način, da ga vzameš v službo. Potem ti postane zvest, da nihče tako-. Pa bati se ti ga ni treba! Znan kočevski zakupnik je hodil pred kratkim po svojem lovišču, k-o se mu pri podi pod noge pes. Bil je na sledi. Zakupnik, ne bodi len, poči psa. Zatem je pa spremenil smer svoje poti in jo mahnil čisto na drugo stran. Pa je korajžen možak! Tako je s kočevskimi divjimi lovci. Marsikatero smo »poderejo« in marsikatero l-isico ujamejo, pa sorazmerno zelo malo pridejo navzkriž s paragrafi. Izumrli ne bodo nikoli, ker imajo mnogi kljub koristi, M jo iščejo, tudi nekaj lovske strasti v sebi. Te pa baje ne moreš na noben način zatajiti. Vse prej, samo lovske strasti ne! Ker smo že pri lovu, naj omenimo, da je lovski zakupnik g. Tschinkel pred kratkim ustrelil v svojem lovišču blizu Dolenje vasi krasnega jelena. Bil je izredno lep primerek in je vzbujal splošno občudovanje. Divji lovci na Kočevskem Analiza gospodarskega poslovanja komun Kočevje in Ribnica ] O Gospodarsko poslovanje je bilo meseca septembra na območju 8 obeh komun zelo različno. Primerjava finančnih pokazateljev 8 s preteklim mesecem nam daje sledečo sliko: Na območju ko-8 čevske komune je bilo gospodarsko poslovanje v septembru 8 ter v primerjavi z avgustom zelo ugodno. Vnovčena realiza-8 cija od prodanega blaga in uslug je porasla za 19 odstotkov, 8 materialni stroški za 10 odstotkov ter neto osebni dohodki žičnih mrež Sodražica za 4 odstotke in Pekariji Sodražica za 10 odstotkov. 8 Iz pokazateljev je razvidno, 8 da so gospodarske organizaci-@ je v Kočevju poslovale mnogo 8 boljše kot pa ribniške ter bo- 8 do slednje morale posvetiti 8 zlasti izterjavi kupcev nekoli-8 ko več pozornosti. Z ozirom 8 na ugodne vremenske razmere 8 se tudi v mesecu oktobru pri-8 čakuje dobrih poslovnih re-8 zultatov. G. Čarman % za 2 odstotka. Poslovni prostori žel. postaje Dobrepolje bodo kmalu vseljivi V petih letih se je število učencev povečalo za 22 oddelkov V strukturi pokazateljev prevladujejo predvsem panoge industrije, kmetijstva, trgovine, gradbeništva itd. čeprav so komula-tivni pokazatelji v pravilnem medsebojnem sorazmerju, ugotavljamo, da zlasti v panogah industrije, obrti in kulturno socialne dejavnosti materialni stroški hitreje naraščajo kot pa vnovčena realizacija, kar je posledica nepravočasne vnovčitve fakturirane realizacije. Opažamo, da se gospodarske organizacije ne držijo uredbe o zavarovanju sredstev iz naslova terjatev, to pa predvsem zaradi tega, ker se bojijo izgubiti poslovne partnerje. Posledice so seveda v tem, da gospodarskim organizaciiam primanjkuje obratnih sredstev. Na območju ribniške komune pa ugotavljamo, da je bilo gospodarsko poslovanje v nrimerjavi s preteklim mesecem precej slabše. Tako je vnovčena realizacija porasla za 7 odstotkov, materialni stroški za 46 odstotkov, medtem ko so neto osebni dohodki ostali na isti višini kot v avgustu. Primerjava nokazateljev ni ugodna. ker materialni stroški prehitevajo vnovčeno realizacijo ter kažejo tendenco zelo slabe vnovčitve realizacije in na eventualne prevelike zaloge materiala in surovin. V devetih mesecih letošnjega leta so gospodarske organizacije v Kočevju ustvarile 8.417 milijonov vnovčene realizacije ali 23 odstotkov več kot v istem razdobju nreteklega leta. Materialni stroški v znesku 5.192 milijonov so porasli za 20 odstotkov ter neto osebni dohodki v znesku 1.062 milijonov za 7 odstotkov. Na nizek porast neto osebnih dohodkov ie vnlivalo dejstvo da se ie v nrimerlavi s nreteklim le. torn zmanjšalo število zanoslenih za ca 10 odstotkov. V strukturi vnovčene realizacije orevladvieio sledeče nanoo-e in sicer: industrija s 36 odstotki, kmeti istvo s 27 odstotki, trgovina s 16 odstotki, slediio na na. noge: gradbeništvo, promet, obrt, gostinstvo itd. Nesorazmerje med vnovčeno realizacijo in materialnimi stroški onazimo zlasti v nanogi industrije. kier je vnovčena, mali-zaciia norasla za. 24 odstotkov, materialni stroški na za. 36 odstotkov. v gradbeništvu ie vnovčena realizacija, norasla za. 16 odstotkov. materialni stroški za 30 odstotkov, v ostalih nanovah na so materialni stroški višji od vnovčene realizacije in sicer v kulturno socialni delavnosti za 17 odstotkov in prometu za 6 odstotkov. Porast neto osebnih dohodkov nad doseženo vnovčeno realizacijo opazimo še v posameznih stro- kah in to v kovinski, tekstilni, grafični in tobačni stroki. Na območju ribniške komune je bilo gospodarsko poslovanje v devetih mesecih letošnjega leta nekoliko slabše in sicer zaradi tega, ker materialni stroški prehitevajo vnovčeno realizacijo. Vnovčena realizacija v znesku 2.934 milijonov je v primerjavi s preteklim letom porasla za 4 odstotke, pri tem pa so materialni stroški porasli za 13 odstotkov ter ta dva pokazatelja nista v pravilnem medsebojnem sorazmerju. Pri neto osebnih dohodkih opazimo padec za 9 odstotkov, kar je posledica zmanjšanja števila zaposlenih. V strukturi vnovčene realizacije ima največjo udeležbo industrija s 37 odstotki, kmetijstvo s 27 odstotki, trgovina z 20 odstotki, sledijo pa panogi obrti in gostinstva. V skoraj enakem sorazmerju so udeleženi tudi materialni stroški in neto osebni dohodki. Med posameznimi koristniki družbenega premoženja opazimo, da so neto osebni dohodki višji od vnovčene realizacije pri gospodarskih organizacijah KZ Loški potok za 32 odstotkov, KZ Ribnica za 25 odstotkov, KZ Sodražica za 46 odstotkov, Trgovskem podjetju Travna gora Sodražica za 2 odstotka, Trgovskem podjetju Loški potok za 4 odstotke, Gostinstvu Ribnica in Sodražica za S odstotkov, Pletilnici Na seji šolskega odbora šole J. Seška v Kočevju, ki je bila 19. oktobra, so obravnavali vrsto problemov. Največji problem so prostori, ker število učencev raste iz leta v leto. Letos je morala šola iz svojega šolskega okoliša odstopiti 130 učencev šoli M. Bračiča, ker jih niso mogli vseh sprejeti. Šola v popoldanskem času uporablja vse učilnice gimnazije, ki so dopoldne zasedene z dijaki. Število dijakov na gimnziji ravno tako narašča iz leta v leto in bo kmalu imela že 9 do 10 oddelkov; pred leti je imela samo štiri. Sola J. Šeška ima sedaj 20 oddelkov, 7 dopoldne in 13 popoldne. Obe šoli, tako J. Seška in M. Bračiča, I sta glede učilnic v težavah, saj se \ je število učencev od ustanovitve ; obeh osemletnih šol v letu 1958 povečalo za 22 oddelkov. Razumljivo je, da vse to poraja vrsto : problemov za prosvetne delavce, učence in starejše, ker pouka ni , mogoče tako organizirati, da bi se j pričel za vse učence, pa naj bo to i dopoldne ali popoldne, ob določenih urah. Zato je razumljivo, da ima mati, ki je v službi velike težave, če ima naprimer tri otroke, j ki hodijo v šolo ob treh določenih urah. Prvi zjutraj ob osmi uri, , drugi ob 12.15 in tretji ob 13.10! Vse to kaže, da je potrebno misliti na gradnjo nove šole, ker število šoloobveznih otrok še vedno narašča. Šolski odbor je mnenja, da bi obe šoli izdelali analizo stanja in jo predložili občinski skupnosti, da bi pričeli graditi novo šol. Šolski odbor je poleg tega obravnaval še kadrovske, finančne in gospodarske zadeve šole. Sola gradi skupno z gimnazijo prostore za tehnično delavnico, dijaki in ; učenci so pri rušenju bivše tapetniške delavnice napravili veliko prostovoljnega dela, očistili so opeko in pripravili pesek. Uredili bodo tudi dvorišče in tako veliko prispevali pri gradnji. -Pe- Pošta do 29. novembra Gradnja nove pošte v Ribnici se približuje koncu. Dela so pravzaprav v glavnem že končana, tako da bo odprta za Dan republike — 29. novembra. PO; štarji se bodo selili že nekaj dni prej. V novem poštnem poslopju bo (kasneje) tudi nova avtomatična telefonska centrar la. Podružabljanje ni odvzem Podružabljanje gozdne proizvodnje ne pomeni odvzem gozdov, kot si nekateri lastniki gozdov predstavljajo in kakor ponekod napačno tolmačijo celo zastopniki kmetijskih zadrug. Cilj podružablja-nja je le smotrnejše gospodarjenje z gozdovi, pa tudi boljše varstvo pred požari in raznimi boleznimi. Podružabljanje je nujno tudi zato, ker večina oskrbnikov, pa tudi nekateri lastniki gozdov, stremijo, kako bi gozd čimbolj izkoristili. Na zadnji seji sveta za kmetijstvo in gozdarstvo pri občinskem ljudskem odboru v Kočevju so ugotovili, da je doslej največ napravila za podružabljanje kmetijska zadruga Kočevje. KZ je namreč že začela pridobivati prve kooperante, organi upravljanja zadruge pa so sklenili, da so vsi zaposleni v KZ obvezni pogodbeno sodelovati s KZ. Svet je tudi sklenil predla- gati ObLO, naj bi občino razdelili na tri sektorje, v katerih bi opravljala podružabljanje gozdne proizvodnje oba posestva in kmetijska zadruga. Naslednji sklep je bil, naj bi kmetijske gospodarske organizacije čimprej navezale stike z lastniki gozdov, se pravi, naj bi čimprej sklicale sestanke, na katere pa naj bi povabile tudi zastopnike SZDL in ljudskega odbora. Svet je sklenil predlagati ObLO, naj bi kmetijske gospodarske organizacije prevzele v upravljanje in gospodarjenje (ne v last!) gozdove, katerih lastniki ne žive tu (ampak celo v drugih državah) in katerih oskrbniki gospodarijo z gozdom slabo ali pa ne podpišejo pogodbenega sodelovanja. Lastnika gozda je treba predhodno opozoriti, v čem se kaže slabo gospodarjenje. (iP) Kočevski ribiči dobe Kopevska ribiška družina bi dobila v upravljanje 6 km Kolpe od Vrta do Dola, oziroma 40 ha vodne površine pod pogojem, da vloži že v prihodnjem letu 14.000 mladic lipana, 3000 mladic sulca in 3000 mladic potočne postrvi, kar bi veljalo preko 800.000 dinarjev. Skupno z ostalimi stroški (sem spada predvsem čuvajska službaJ pa bi imela ribiška družina za preko milijon 300.000 dinarjev stroškov. Ribiči so sklenili, da bi ta del družine, ki bi lovili v Kolpi. Po Kolpe prevzeli v upravljanje, izračunu pa bi ribiči potrebovali vendar vseh stroškov ne bodo še nad 400.000 dinarjev za vlaga-biogli kriti sami. Del stroškov bi nje zaroda. Za to vsoto so zakrili s prodajo ribolovnih dovo- prosili ObLO. Svet za kmetijstvo klnic za Kolpo, stroške čuvajske in gozdarstvo je na zadnji seji ?lužbe pa tako, da bi dali čuva- o tej prošnji že razpravljal in jo lema brezplačni ribolovnici. sklenil podpreti, ko bo ObLO raz-Kkrati bi opravljali čuvajsko pravljal o dodelitvi dotacij, službo še vsi ostali člani ribiške Del Kolpe od Vrta do Dola ne Kovinar-prvak borbenih iger Pred kratkim je bilo končano Prvenstvo v borbenih igrah za le-‘e 1962, v katerem je sodelovalo skupaj 10 ekip. Prvo mesto je zasluženo, sicer pa s precejšnjo me-r° sreče, osvojila sekcija Kovi-jjurja (Inkop-Kovinar), ki je do jUuca tekmovanja zbrala največ }°čk in kegljev. Zanimivo pri tem •ukmovanju je bilo, da so favoriti p1 Prvo mesto izgubljali srečanja slabšimi moštvi. Tako je n. pr. ?®Uska sekcija premagala sekcijo /Merkurja in ObLO, ki sta si s tem P°razom zapravili boljši plasma lestvici. v Skupaj je bilo odigranih 90 te-.eui, v katere so kegljači in tudi tuniki vložili veliko truda in prostega časa. Tekme so bile v redu odigrane in ni bilo nobenih pritožb nad tekmovavno komisijo. To dokazuje, da so naši kegljači disciplinirani športniki, ki ne poznajo športnih izpadov, pa čeprav so tekme izgubljali s slabšimi ekipami. Dokončna lestvica: Kovinar 18 13 0 5 26 5286 KGP 18 13 0 5 26 4696 Komet 18 11 0 7 22 5346 Zidar 18 11 0 7 22 5213 Merkur 18 11 0 7 22 5123 Rog 18 10 0 8 20 5183 ObLO 18 10 0 8 20 5105 Ženske 18 5 0 13 10 4421 Itas 18 5 0 13 10 2537 Upokoj. 18 2 0 16 4 4996 Vključitev v tekmovanje j 1D- v-) — Na zadnji seji kra-evne organizacije SZDL Kočevje sprejeli sklep, da se krajevna So ^ganizacija vključi v tekmova- k e> ki ga je razpisal Občinski od-r— atUa trajalo do 15. oktobra pri- ,i.r SZDL Kočevje in bo predvi-horila- traial° do 15. oktobra pri-^Unjega leta. Glede na priprave 0 letne konference krajevnih ^sanizacij SZDL so sklenili, da nov, la predvidoma v drugi polovici 'ambra. Predavanje o TBC (J. ŠJ Predgrad — 14. oktobra je bilo v dvorani zadružnega doma predavanje o različnih boleznih, predvsem o tuberkulozi. Predavali so tovariši iz Kočevja Franc Zadnik, Janez Trojan in tajnica RK ter medicinska sestra iz Predgrada. Po predavanju so predvajali tudi film o tuberkulozi in alkoholizmu, številno občinstvo je z velikim zanimanjem sledilo izvajanjem predavateljev. del Kolpe bi bil pomemben samo za kočevske ribiče, ampak tudi za ribiški turizem, domači in tujski. Turisti, ki bodo prihajali v camping pri Dolu (ki bo predvidoma prihodnje leto dokončno urejen), se ne bodo samo kopali, ampak bodo tudi ribarili. Tako ta del Rokomet - Ribnica V predzadnjem kolu rokometne lige sta se 21. oktobra srečali na igrišču v Ribnici moštvi kočevskega Partizana in domačini. Tekma je bila v začetku enakovredna, toda v nadaljevanju se je pokazala premoč Ribničanov, ki so potem z lahkoto nadigrali nasprotnika z veliko razliko golov. V prvem polčasu so kočevski igravci napravili veliko lepih akcij, kar pa ne moremo trditi za drugi polčas. Po neuspehih z ekipama Gro-suplja in Stične so ribniški igravci zabeležili zmago s Kočevjem z lahkoto, vendar kljub temu nekateri menijo, da bi ligo zapu- Kolpe ne bo prispeval samo k rekreaciji naših delovnih ljudi, ampak bo čez leta predvidoma tudi ne samo kril svoje stroške, temveč celo donašal. Ribiči so na sestanku tudi sklenili, da bodo zaključili sprejemanje novih članov v družino 1. decembra, po 15. decembru pa ne bodo članom več izdajali dovolilnic, kakor tudi ne bodo sprejemali naročil za »Ribiča«. : Kočevje 30:15 stili, ker ni več mogoče doseči prvega mesta. Taki nazori nikakor niso športni in bi jih bilo treba odpraviti! Res je, da se nekateri ribniški igravci ne zavedajo svojih dolžnosti in ne prihajajo na odločilne tekme. Take bi morali črtati iz društva in poiskati mlade igravce, ki bi igrali z voljo in požrtvovalnostjo. Seveda pa bi jim morali še pomagati starejši. Napačno pa bi bilo, če bi dopustili, da bi po tako dobro začrtani poti pustili, da bi ribniški rokomet propadel. Zakaj naj bi Ribnica izgubila zaradi nekaterih malomarnežev še poslednjo športno panogo? M. Mate Za staro Kemično tovarno v Kočevju je — kot pravijo Kočevarji — prava džungla. Na močvirnem zemljišču raste visoka trava in teče voda, razen tega pa so tu nametani tudi različni odpadki. »Džunglo« bo zasipala s svojimi odpadki v približno dveh letih Kemična tovarna, nato pa bodo to področje predvidoma uredili v park. Križem po sejmu elektronike . Od 13. do 21. oktobra je bil v Ljubljani sejem sodobne elektronke. Razstavljalo je več domačih in tujih podjetij vse od najmanj-Slh elektronk do zelo zamotanih elektronskih računskih strojev, °sciloskopov in ne nazadnje — v ameriškem paviljonu — umetnih ^telitov. ^ERtroNSKI SVETOVAVEC prečrtajte in potem vam da stroj ZA DOPUST točen odgovor. V*vel° veliko pozornost obisko-tl0 Cev sejma je pritegnil sodob-l$ij °Premljen paviljon domače ti6 5’ ki po licenci nemške tovar-izdeluje elektronske ra-V Jke stroje ZUSE Z 23, ki vam ^ov . painute izračunajo, kje v ^ e?iji je najbolj primeren kraj le K18e letovanje. Izpolniti morate ckl»*rton> na katerem piše, kako V^c od Ljubljane bi radi leto-iit Potem vrsto turističnega kra-zdravilišče, obmorski), jji, °st turističnega kraja (manj-večji), zanimanje za (kopanje, izleti, smučanje), ^Ost Ppsobne želje (mir, družab-Vt’ Prireditve) in željo po kom-stn0\ (enostavno, srednje, prvovr-' bi vam odgovarjalo, UCl SE ZEMLJEPISA! Pri izpolnjevanju obrazca za elektronski računski stroj sem se odločil za oddaljenost od Ljubljane 100 km, za obmorski kraj, seveda naj bi bil srednji, moj počitniški šport naj bi bilo kopanje, druge želje pa sem navedel še: družabnost in enostaven komfort. Elektronski svetovavec mi je odgovoril: »Potujte v Izolo. Prijetno potovanje vam želi vaš svetovavec ZUSE Z 23.« Zanimiv odgovor pa je dobil obiskovavec pred menoj. Napisal je, da bi rad letoval 50 km od Ljubljane v obmorskem kraju. Do sedaj pa še ni odkrit noben tak kraj 50 km od Ljubljane, saj bi ga prav gotovo Ljubljančani po- leti pojedli z vso slano vodo vred. ZUSE je obiskoVavcu odgovoril: »Bolje je, da ostanete doma, kajti za vas ni turističnega kraja in se učite zemljepis!« Presenečeni obiskovavec je spravil listek v žep in zapustil paviljon. EPISKOPI TOVARNE TOS Zanimiv je tudi ogled angleškega paviljona, kjer razstavlja tovarna Marconi. Moderni osciloskopi so za nas navadne ljudi sicer zamotana stvar, toda prijazni Angleži in prevajavec sta vas hitro seznanila z nameni teh strojev. Tu so delili tudi prospekte, katere pa si težko dobil pri domačih razstavljavcih. Marsikatero šolo so zanimali epidiaskopi in episkopi, izdelki tovarne TOS iz Ljubljane. Najmanjši episkop stane okoli 100.000 dinarjev, epidiaskop pa 210.000 dinarjev. Zanimal sem se še, če imajo šole pri nakupu kaj popusta, a ni vedel nihče odgovora. NAJVECJE ZANIMANJE ZA AMERIŠKI PAVILJON Ameriški paviljon je bil v po- sebni zgradbi. V njem so prikazovali predvsem razvitost prometa v njihovi državi. Videli smo sodobne avtomobile za prevažanje goriv, modeme osebne cestne ladje, avtomobile za sezonske delavce in drugo. Posebno pa je pritegnila pozornost obiskovavcev shema velike rakete, s katero je poletel Glenn v vesolje. Na razstavnem prostoru so predvajali tudi filme o Glen-novem poletu. * Še bi lahko pisal o razstavljenih predmetih, vendar mi prostor ne dopušča. Pridružim pa se besedam podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Edvarda Kardelja, ki je tudi obiskal sejem in dejal, da smo na področju elektronike in avtomatizacije že sposobni, da stopimo na lastne noge. Potrebno pa je, da naši zvezni in republiški organi posvetijo večjo pozornost tem problemom in vložijo večja sredstva za razvoj znanstvenoraziskovalnega dela. M. Mate ta teden za vas ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ KOČEVJE KOSTEL V Novem mestu je rodila Lavrič Katarina iz Kočevja, Roška cesta 37 — deklico. Umrl je Fink Rihard, upokojenec iz Salke vasi 4, star 52 let. RIBNICA Poročila sta se Lesar Franc, delavec iz Sušja 29 in Zadnik Marija, snažilka iz Dolenjih Lazov 5. Rodila je Tanko Darinka, delavka iz Nemške vasi 52 — deklico. LOŠKI POTOK Rodila je Debeljak Marija, gospodinja s Hriba 43 — dečka. DRAGA Rodili sta: Draganjac Helena, delavka iz Drage 22 — dečka; Trdan Nada, delavka iz Črnega potoka 3 — deklico. KOČEVJE: 26. do 28. oktobra francoski barvni film »Njeno življenje«, 28. oktobra matineja jugoslovanskega barvnega filma »Od Schwarzwalda do Črnega morja,« 29. in 30. oktobra nemški film »Niirnberški proces«, 31. oktobra do 1. ’novembra ameriški barv. film »Davy Crocket«. Umrla je Curel Neža, preužit-karica iz Ajblja 9, stara 79 let. DOLENJA VAS Umri je: Bojc Karol, kmetova-vec iz Prigorice 50, star 77 let. PRODAM Prodam štedilnik »Goran« v dobrem stanju. Breg št. 17. TEČAJ du Delavska univerza Kočevje bo organizirala tečaj slovenskega jezika. Tečaj je namenjen vsem, ki pri svojem delu uporabljajo knjižni jezik. Na tečaju bodo slušatelji obdelali tudi tehniko pisanja raznih zapisnikov. Prijave sprejemamo do 10. novembra tega leta. Delavska univerza Kočevje STARA CERKEV: 27. in 28. okt. ameriški film »Vremenar«, 3. in 4. novembra ameriški film »Povabilo na ples«. LOŠKI POTOK: 28. oktobra jugoslovanski film »Osma vrata«, 4. novembra poljski film »Vlak«. VELIKE LAŠČE: 1. in 2. novembra francoski barvni film »Ta-mango«. Uspešno delo poravnalnega sveta (D. V.) — Konferenca o delu in nalogah poravnalnega sveta Kočevje, ki je bila sklicana na pobudo krajevne organizacije SZDL Kočevje in so se je udeležili zastopniki krajevne organizacije SZDL in obč. odbora SZDL, predsednik Okrajnega sodišča Kočevje Anton M. Savinšek, tajnik ObLO Kočevje in drugi, je pokazala, da je bilo delo poravnalnega sveta od njegove ustanovitve, to je od leta !9o9, zelo uspešno. Svet je obravnaval v tem času 389 zadev in je v glavnem vse zadeve uspešno rešil. Navzlic uspešnemu reševanju zadev s tega področja so se člani sveta srečavali pri svojem delu z vrsto problemov, kot je pomanjkanje delovnih prostorov m finansiranje. Da bi se delo tako pomembnega družbenega organa še bolj uveljavilo, so bili sprejeti posamezni sklepi, ki jih bodo uresničili v prihodnjem obdobju. Udeleženci konference so tudi sprejeli sklep, naj tudi v bodoče deluje poravnalni svet v Kočevju za območje Stare cerkve, Poloma, Starega loga, Koprivnika, Mozlja, Livolda, Rudnika in Salke vasi ter za mesto, kakor tudi za vse področne vasi. Mandatna doba sedanjim članom je potekla in zaradi tega bodo člani SZDL na krajevnih konferencah SZDL, ki bodo novembra, ali pa volivci na prvih zborih volivcev izvolili nove čla- ne poravnalnega sveta, ki bo imel več senatov in okoli 20 članov. IZ GRČARIC (N. Č.) — Gasivsko društvo Grčarice šteje 36 članov. Od tega je 11 operativnih, 14 rezervnih, 10 podpornih in 1 častni član. Odbor šteje osem članov. TZ letošnjem letu so imeli že 7 sej, na katerih so obravnavali vsa važnejša vprašanja v društvu. Pritegniti bo treba tudi nove člane in pionirje, kajti za aktivnejše sodelovanje je nekaj članov že prestarih. Da je društvo zelo aktivno je pokazalo tudi ocenjevanje prvega dela po gasivskih društvih, ki ga je izvedla občinska gasivsko, zveza Ribnica. Ocenjevanje je bilo v nedeljo, 14. t. m., in je od vseh dosegljivih izgubilo samo 14 točk. Tak rezultat je res pohvale vreden. Težave pa so tudi v nabavi ga-sivskega materiala — predvsem cevi, ker ima društvena blagajna bolj malo denarja. Na pomoč jim je priskočil Gozdni obrat Grčarice, ki je društvu iz svojega rezervnega sklada dodelil dotacijo v višini 60.000 din. Ta poteza je res velikodušna, za kat se gasivsko društvo Grčarice gozdnemu obratu najtopleje zahvaljuje. Delo športne sekcije RUDNIK: 27. ih 28. oktobra češki film »Alibi ni dovoljen«, 3. in 4. novembra romunski barvni film »Darclee«. RIBNICA: 27. in 28. oktobra italijanski film »Mladoletnice«, 3. in 4. novembra italijanski film »Krošnjarji«. SODRAŽICA: 27. in 28. oktobra domači film »Ples v dežju«, 3. in 4. novembra sovjetski film »Maščevavec Kjor Ogli«. PONIKVE: 1. novembra nemški film »Roman ginekologa«. Spored RTV Vsak dan: poročila ob 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00. Sobota, 27. oktobra: 9.25 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu — 10.55 Vsak dan nova popevka — 12.05 Kmetijski nasveti: vet. Erik Špiler: Borba proti kokošji kugi — 12.30 Spored Chopina — 13.30 Glasba za dober tek — 14.05 Mozartove koncertne skladbe — 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — 17.05 Gremo v kino — 18.10 Operetni napevi — 20.00 Naš variete — 22.15 Oddaja za naše izseljence. PREDGRAD: 27. in 28. oktobra angleški film »Poplave strahu«, 3. in 4. novembra ameriški film »Pesek Iwo Jime«. DOBREPOLJE: 27. in 28. oktobra ameriški barvni film »Čas življenja in čas smrti«, 31. oktobra nemški film »Roman ginekologa«, 3. in 4. novembra ameriški barvni CS film »V 80 dneh okoli sveta«. BROD NA KOLPI: 27. in 28. okt ameriški film »Zlata trobenta«, 3. in 4. novembra češkoslovaški film »Nevarno odkritje«. Ljubljana Nedelja, 28. oktobra: 8.00 Mladinska radijska igra »Sladkorna pravljica« — 9.05 Dopoldanski sestanek z zabavno glasbo — 10.00 Se pomnite, tovariši... — 10.30 Matineja komorne glasbe — 11.30 Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — 13.30 Za našo vas — 14.15 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — 16.00 Humoreska tega tedna — 17.15 Radijska igra; »Avtomobili« — 18.30 Športna nedelja — 20.00 Izberite svojo melodijo — 22.15 Zabavni ansamb1' RTV Beograd. Letošnje delo športne sekcije v Osilnici je ponovno potrdilo voljo mladine, da se udejstvuje v športu, ki prodira tudi v te kraje. Tekmovanja na prostem so v glavnem že zaključena. Najpomembnejši je bil nogomet, ki je predvsem pionirjem prinesel precej zmag. Pionirski nogometni OTROCI NA IZLETU (J. š.) - Predzadnjo nedeljo so šli učenci osnovne šole Predgrad na izlet na Kozice in Goli hrib. Z Golega hriba so lahko opazovali bližnjo in daljnjo okolico, Gorski Kotar in okolico Kočevja. Domov grede so se v Grajšici ustavili še v lovski koči in si ogledali podzemeljsko jamo s kapniki. OBVESTILO Obveščamo potrošnike električne energije na območju transformatorskih postaj Ribnica, Gorenja vas, Opekarna Ribnica, Jurjeviča in Žlebič, da v nedeljo, dne 28. 10. 1962 od 7. do 14. ure ne bo električne energije. Odjemavce prosimo, da ravnajo z električnimi nanravami, kot da so pod napetostjo. ELEKTRO KOČEVJE Prihodnje leto boljša oskrba s krompirjem (jp) — Kočevje potrebuje za ozimnico 250 ton krompirja. To količino bi se dalo pridelati na 20 do 25 ha. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo je sklenil, naj bi to količino krompirja pridelali v domači občini in se tako izognili v bodoče vsem negotovostim z oskrbo s krompirjem (ki so nastale letos zaradi slabe krompirjeve letine). KGP bo prihodnje leto že zasadilo s krompirjem promet«, da v prihodnjem letu priskrbi krompir. »Trgopromet« pa naj bi sklenil že vnaprej pogodbe s proizvajalcem (KGP) za predvidoma 10 do 15 ha. Predla- _jiakup in vsaj večjimi potrošni-gano je bilo tudi, naj bi svet za ki (gostišča, menze itd.) za pro-blagovni promet zadolžil »Trgo• dajo krompirja. turnir je prinesel dvojno slavje-Moštvi Osilnice sta bili najboljši-Pionirjem bo treba v bodoče zagotoviti tekmovanje tudi z drugimi moštvi, žai pa so pri tem precejšnje težave z denarjem, sa) športna sekcija nima ne denarja ne žog. , Pionirji so imeli tudi šahovsis turnir in pokazalo se je, da imamo precej dobrih šahistov. Se najbolj se je uveljavil mladinec Kovač. — Jeseni in pozimi bo d