32
Cvetje in Sad.
CVETJE
eSte
^J|?od tem naslovom bodemo objavljali ^kratke posnetke iz nekaterih nam poslanih pesniških proizvodov in priobeevali o njih mična poročila. H krati jih bodemo ocenjali ter dajali pesnikom in pisateljem primerne nasvete. Ni namreč mogoče, da bi objavili vse poslano pesniško gradivo. Razlogi za to so razni: med njimi tudi — prostor. Citatelji si žele različnosti: kdor prinaša mnogo, ustreza mnogim. A zelo težko nam je, zavreči kako dobro zrno, in takega dobivamo — hvala milim prijateljem!
—   v obilni meri. Zato bodemo najboljše kosce ali delce zbirali tukaj, — nekako »cvet« iz poslanega nam gradiva, ker imamo veselo nado, da bode iz cveta kdaj tudi — sad. Posebno pri mlajših svojih prijateljih opazujemo tu pa tam lepo cvetje: tako cvetje si želi gorkega solnca
—  priznanja, tako cvetje treba skrbno varovati, da ga ne zamore vetrovi in slana, treba gojiti, ako hočemo dobivati sadu — dovršenih slovstvenih proizvodov.
Kaj porečete Vi, vrli znanec iz C, M. N., ki ste mi že večkrat tako presrčno pisali, h krati tako modro naznanili mi razne stvari o sebi, o našem slovstvu, sploh, da ste me zanimali od prvega pisma? — Kaj porečete, da tako molčim prav o Vas? Kličem Vam z Vašimi besedami:
IN   SAD.
Ne vsahni, oh ne vsahni,  cvetka bleda! Nikar mi ne omahni, cvetka bleda! Prilivati ti hočem sveže vode, Od sebe žalost pahni,  cvetka bleda!
To velja Vam samim, Vašim nazorom o življenju, Vašim sklepom. Proč omahljivost, proč žalovanje, proč svetobolje! Recite z Gregorčičem:
Ne plaši se znoja, ne straši se boja, Saj moško dejanje krepčuje moža.
Vaše srce ni bolno, dasi pojete: »Boli me srce vsred veselja — hrupa«, le v duši Vaši je preveč nejasnosti, nazori še niso dozoreli. Zato sprejmite za geslo: Jasen um in trdna volja — kmalu bodete zdravi.
V Vaših pesmih in prozaičnih spisih se kaže prav isti znak, ki ga razkrivate o svojem življenju: preveč nejasnosti. Dalje imate tudi napako, katero imajo pisatelji sploh v začetku svojega pisateljevanja: preveliko obilnost v besedah in izrazih. Marsikaj cvetja sem opazil v pesmih, — a ono obilnost — skoro bi jo imenoval — listje. Ne zamerite! Isto velja o večini mladih naših prijateljev. Preveč listja zakrije cvetje: torej le kratko, umerjeno! Ne več be-sedij, nego je neobhodno treba! Pomnite, da v umetnosti ni oni prvak, ki rabi vse bogastvo raznih pripomočkov, ampak oni, ki zna modro izbirati: In der Beschrankung zeigt sich erst der Meister.                                                       (Dalje.)
Uredništvo „DOM in SVET"-a razpisuje te nagrade:
1.   Petdeset goldinarjev za izvirno povest resnega, nravnega značaja v obsegu okrog poldruge tiskane pole. Snov je lahko ali zgodovinska ali iz sedanjega časa, — povzeta iz naše ožje domovine, pa tudi iz življenja slovanskega sploh, zlasti jugoslovanskega. Nagrada je darilo veleč. g. župnika M. DERČAR-ja v Freski.
2.    Pet in dvajset goldinarjev za izvirno povest resnega nravnega značaja v obsegu okrog pol- do tri četrti tiskane pole. (Druge zahteve kakor v 1.)
3.   Pet in dvajset goldinarjev za izvirno šaljivo povest v obsegu pol-do tri četrti tiskane pole. (Drugo velja kakor v 1.) — Nagradi 2. in 3. sta darili veleč. g. kapelana IV. N AGODE-ta v Trebnjem.
S tem pa ni rečeno, da bi se p o v e s t, ki bi ustrezala namenu in obseg še prekoračila, še posebej ne nagradila od uredništva.
Rokopisi naj se pošljejo po običajnem načinu uredništvu in sicer za 1. nagrado do 1. majnika, za zadnji dve do 1. aprila 1.1. — Nagrado prisodita po predlogu uredništva gospoda darovatelja. — Blagima darovateljema bodi presrčna zahvala !
V Ljubljani, dne 20. januvarja 1890.
Uredništvo.
Cena: Za celo leto 2 gld.; za pol leta 1 gld.  Uredništvo in upravništvo
je v Marijanišču.
Izdajatelj, lastnik in urednik dr. France Lampe.       Tiskala »Katoliška Tiskarna« v Ljubljani.