Drevesnica in vzgojevanje dreves. Spisal F. Matijašič. deželni potovalni učitelj za sadjerejstvo. (Koriec.) V prvera letu iztrebimo malo po malo le uae stranske mladike, katere odveč moi-no rastejo, tako, da ako bi jib puačali, bi vsled ajih zaostajalo deblo v rasti. O pribodaji pomladi ia črez leto se to delo poaovi po priaieru, kakor tudi deblo postaja debeleje. Kakor se iz tega vsega razvidi, mora aam pri vzgoji drevea biti prva akrb, da drevesom izredimo lepo razširjeno koreaiaje, (to se doseže z rfzanjem koreaia ia debla) — ia dalaja, ne maaj važaa skrb nam mora biti za izgojo lepega, ravnega močnega ia zdravega debla. Pri zgoraj popisaaem ravaaaji dosežerao ta cilj tudi, kakor glede debla, tako tudi glede koreninja, ia ako je drevje po opisanem in priporočeaem aačiau cepljeao ia rezaao, doseže deblo že v tretjem letu ano visokost ia močnost, katera nam dopušča, ga rezati za kroao. Odgoja cepljencev, ki aiso okuliraai, ampak cepljeai v spomladi, je eaaka, vendar ho6em tudi glede ajib aekoliko aataačaejega iz pregovoriti. Cepičem za spomladaasko cepljeajepuščamo aavadno dve do tri popke. Nasledek temu je, da aavadao vsi ti popki tudi izrastejo in imamo aa tak načia aa enem divjaku dve do tri žlahtae mladike. Ker pa želimo drevo samo z eaim debLom, primorani srao drevescu pustiti le samo eao mladiko ali poganjiko, a vae druge malo po malo še v prvem letu odstraaiti. tako, da aam uazadaje ostane samo oaa, ki je bila med vsemi najlepša, ravaa ia aajmočneja. Navadao pa tudi ta ae raate ravao. temveč na straa, ia ajo treba tedaj aa kak kolčič ali palico privezati. Kadar se je žlahtna mladika zravaala ia postala dovolj raočaa, da sama sebe drži, morajo se ti kolci odstraaiti. Razea žlatnih mladik, pa aam poganjajo. kakor pri okulantib, divjaki tudi divje niladike, katere moramo tudi eaako, kakor pri okalaatili, po primeru ojačeaja žlalitne mladike, pomalo odstraaiti. Ako pa spomladao cepljeaje prvokrat ai rastlo, kar se posebao v letih, kedar iraamo malo dobrih cepičev. rado pripeti, morerao divjaka. če že ai prepozao, koj še eakrat cepiti. V drugem slučaji pustimo mu eao ali dve goraji divji mladiki, ki se navadao še do meaeca avgusta toliko ob- rasteta, da morerao še tisto leto eao od ajiji okulirati, med tem ko drugo odrežemo. Ze iz tega samega se tedaj razvidi, da je ediao praktično ia zanesljivo cepljeaje za drevesnice le — okuliraaje. Pomladansko cepljeaje je priporočiti le tedaj, ako se ima cepiti v kroao, ali ko ae cepijo stari divjaki ali precepljuje staro drevje. Vsakemu sadjerejcu je zaaao, da ae iz divjakov jabolčaih ia hruškovih plemea ae da izrediti tako hitro ia tako lepo, ravao in aiočao deblo, kakor iz žlabtaib mladik teh sadaih vrst. To je tudi vzrok, da cepimo te divjake samo nekoliko ceatimetrov aad zemljo. Drugafte je pa pri drugih sadnib vrstah, a. pr. črešajah, slivah, kostaajib, oreliih itd., katere aavadao cepimo še le v krono, t. j. v oai visokosti, kjer hočemo, da deblo naj dela vrh. 0 izreji debla govorilo se je že prej, ter mi ^ostaja tukaj le še omeniti, da imamo tudi sad^aih sort, kakor med bruškami, istotako med jabelkami, katere ne storijo aikdar lepega debla, ali pa. da nam izreja debla traja predolgo. Da se tedaj tema ognemo, cepimo (okuliramo) divjake pri zemlji le z močno raaliaii sortaaii, o katerib. je zaaao, da storijo lepo ia močao deblo, a želeno slaboraraslo aorto cepimo še le v kroao. Takove močaorasle sorte so izmedjabelk: zimska zlata parmeaa, harbertova, oberdieckova ia kaselska reaeta. lzmed hrušek: Weilerjeva moštaica ia solaograšnica. Ceravao izreja drevja z visokim deblom, kakor je pri aas v aavadi, ai aaravaa, veadar je za aaše gospodarake razmere potrebaa. Dobro bi bilo tedaj. da bi se tudi glede tega ae prekoračila skrajaa meja, temveč se, kolikor mogoče, ostalo v sredi. Daadanes izrejamo drevje v višiai do 2 metra. Kakor je že prej omeajeno, doseže vsako pravilao izrejeao drevo v tretjem ali vaaj v četrteai letu to visokost. Takemu drevesu je tedaj le samo treba vrb v tej visociai nad eaim popkom odrezati, in to u6iai, da iz gorajih popkov 3, 4 ia več straaskih mladik požeiie, katere potem za izgojo kroae porabimo. Ako pa izrastejo le dve mladiki, moramo ti še meseca jaaija čisto aa kratko odrezati in to za to, ker so te mladike v tem času izredile že ailade popke, kateri aam dajo še v tem letu aove mladike, tako, da dobimo na ta aačia vendar še v tem letu popolao kroao. Ako ae pa v kroao cepi, paščajo se cepi6u do 4 popki, kateri aa eaak aačia sto rijo popolao kroao. Tako odgojeao ia dorastlo drevje more se v jesea, koj ko počae listje rameaeti ia odpadati, pri lepem vremeau ia 6e ai zemlja zmrznjeaa skozi cel o zimo, ia spomlad izkopavati, ter je pri tem delu posebao skrbeti za to, da se koreaiae ne pretrgajo ia ne poškodujejo. Ce 8e drevje mora pošiljati v oddaljeae kraje in po železnici, treba ga je s slamo dobro oviti ia sicer pose bno kroao a slamo, koreaiae zmahom ia slamo tako obdati ia oviti, da se ae raorejo ti deli aiti poškodovati, aiti so v aevaraosti, da pomrzaejo! Le tako skrbao ia po aaravaib zakoaih izrejeno sada o drevje bode aam dajalo, ako ga potem tudi dobro ia aa primerao raesto vsadimo ia tudi aadalje skrbimo za-aj, oae tako rekoč čiste dohodke, katerim ima že aekoliko dežel zahvaliti avoje blagostaaje.