Prvo dejanje
(Igrali&e v prostem aa zalenej gri?i; ob desuej strini grmovje, ob levej cesta ' mosto.)'!
PRVI PBIZOK.                                       M
Tone (8am). 0, na vsem svetu ga aij ub62nej$eg& dečka od inene.  OSlM so mi omrli v vojski, & raoja preljuba in dobra mati, ki me Ijubi k&kor zaH nico r očesn, leži slepa in bolna v postelji ? največjem siroraaJtvil.   Nofi jH dao joka in razklada liogii svoje revn in nadloge.  Ke, ne, tako ne sme da]|H trajati; dosti je uU bolečia in trpljenja!   liosli vzinieui in grem v mestofl ondu zaslužim toliko, da preživitu sebe iD abogo mater.  V našej vasi nij ni^| zashižka; ljndcm post&jam \ii& nadlržen s svojiuai gosli, poysod me g6nijo od hiiflH nadležaega škripača. V uiestu najdein boljsih Ijudi, tega se nadejaui, ker vflool da je Bog dober iti usmiljea oie zapuši&nim vdovam in siroUm, ter tudi meuai in moje bolne matere ue zapusti  — Nn, kaltJoo  pesen naj pojem, da hi I segla Ijudem v srce in jim ga mečila?  Lju4j6,  ki nemajo usmiljenega 3tci,J ne (Sutijo bremena, ki ga nosimo siromaki! — Ha! adaj mi pade na nm p«-| senca, ki sem jo sam zložil.   (Misii)-  Hm!  Pesenca se ne glasi dobro, akojal ne spremljam na gosli.   Pridite tedaj k meni,  preljube moje gosli,  da ml spreinljate pesenco, ki jo jo zložil ubožni defiek ubožnUi roditeljev! TGre, d« M' Ttel g08li, a zapaxi, <Ia mii jib je nekdo ukratlel, kt» je on govoril sam s sebpj).    Kaj J9 to?  Joj meni!  Zdaj seni izgiibljen!  Nemam gosel, ki so bile jediaa zapuS-6ina ranjcega oi!ct& ia jcdini pripomoček, s katerim sem služil kraha sebi ia l ubogej materi.   Kaj naj storim zdnj?   Mati nemajo niti storjice  kruha pri hiSi.   Moj liog! innj Bog! nsmili se nbozega de6ka!  (Vija z rokama ler jokv)
DBUGI PBIZOB. Hinioft in Ivsnek (prideta tdscU). Tono.
Ivanek.   0 prekrasnega dneva!  Nij ga temnega obl&čka na neba iltl
soluce sije v vsej svojej bližcSobi!                                                                  1
Minica.  In k&ko lepo cvet6 evetlice. Zdi ae mi, kukor da bi se jemljftl
pripmvljala n kak velifc in posebea praznik,                                                 j
53
Ivanek. In tudi ptički lepo pojd. Kako dober je vendar ljubi Bog, y je Tse tako lepo uredil.   Eaj ne, Minica ?
Minica. Da, da, ljubenm Bogu bodi čast in hvala! Aio ti je vSe«. (jubi bratee, tja v senco sedira in odpofijva si malo. (PoduSi). K»j je to? ^li nič ne slišiš, Ivanek ?
Ivanek.   Da, da, tndi jaz slišim, kakor da bi nekdo jokal.
Minica.   Zdaj zopet! — Ali sliSiž ?
I v a n e k. Kaj ne bi slišal. To je kako nbogo dete, gladno je in joka. Idi'» tja in poglejva. k»j mu je.  Morda mn lehko kaj pomagava.   (Gresta d«)je.)
Minica. Ali gst vidiS, ubozega defka, ondtt pii 6nem grmovji? Z nikama vije in se bridko joka.   Bog vidi, kaj se nni je žalega zgodilo.
Ivanek.   Idiva in vprašajva ga.  (Oba se mu približnjeta.)
Minica (dečku). Povždi nama, kaj m ti je žalega zgodilo, dasejokas? Glej, kako lep je dan! čnj, kako milo poj6 ptički, a ti se jokaS in si žalosten?
Tone.  0 pnstitame, dasejokatn, pomagati mi tako ne znatain nemoreta!
iTanek. Kdo -v6? — Povčdi nama, činra se jokaS, in potlej Tidiva, je-li nama mogoče, da ti pomoreva.
M i n i e a. In če bi ti ne mogla pomagati, potlej bova žalovala s teboj; flovelm je Iaže prena^ati težave in nadloge, ako ga kak drug človek tolaži.
Tone. Hvala vama, ljuba otroka, za vajino sočntje! A zdaj me po-glušajta, da rama povem, kaka nesreča se mi je zgodila. — Počival sem tnkaj na zeleni grivi (trati) ter sem ravno nekaj premisljeval, kar sem storiti najneraTal. Za menoj v travi so ležale gosli, moje jediBO veselje. Ali ko se obraem, zapazim v svojo veliko žalost, da mi je gosli nekdo ukradel.
Ivanek.   Ali nemaš očeta, da bi ti knpil druge gosli?
Tone. Oj temu je nže dolgo, kar mi so v vojski nmrli moj dobri ofSe; s mati mi je slepa in bolna Iežl v postelji. Reva si ne more ničesar zaslnžiti i rokania ter živi v velikem pomankanji in trpljenji. Da bi sebi in ubogej m&teri izprosU potrebnega kmha, hodil sem z gosli v roci od hiSe do biše, penjoč priproste pesence, ki so me jih mati naufili. Mnogi so mi dali po hS&k kniba, drngi po kak krajcar, a zdaj so se ljndje iiiiž naveličall mo-j(g» petja in povsod me podč izpred vrat Odlofil sem se, da grem v bliJnje mesto, tev tam poiS8em usnifljenih ljndi, ki bi mi kaj darovaii za moje pe^e in sviranje na gosli. A zdaj mi je še to moje poslednje upanjVsplavalo po vodi. ker nemam gosli, da bi ž njimi pokazal, kar so me oCe naučili. (Obnie se atrdni in joka.)
Ivanek (prijamo).   Ne jckaj se!
Minica. Ne jokaj se! Kdor preye« žalnje, lehko izboh'; in kaj potlej? VeS kaj ? Ostani tnkaj. midva greva domčv in prosiva stariSev, da nama dad6 imH za tebe in tvojo bolno mater.
^^h   Ivanek.  In kadar moj ofie z večera dom6v pridejo, prosil jih bom, da ^^¦Dpijo dnige gosli. — Jutri ti jih nli prinesem!
^^H Minica.  In jaz bom prosila mater, da mi napolnijo košarico z žive?.em. ^^Bdaj oBtani z Bogom. dokler se zopet ae vidimo! (Otid» z Ivankom.) ^Hi  Tone.   0 moj Bog! Tebi priporofira sebe ia svojo mater,  Ti si jedini, ^^Buna lehko pomagaš! (Poje.)
              1
TRETJI PBIZOR.                                        V
Tone  in  Lovro  Divjak.                                    ^|
Lovro (Bioj.ivsi k Tonem). Ha! Ali si ti 6ni umeteljnik, ki zna takolepjjl svirati na gosli in zraven še tako aladko peti, kakor kai slavčok ? Kje 30 &9 gosli ?  Daj! za;6j mi kaj lepega in obdarajeiu te goaposki.                       I
T 0 n e.    N*>1 morem, ker neinain gosLL                                                H
lovro (»e hlini).  Ali si jih morda pozabil doma?                               H
Tone.   Nijseiu!                                                                               k^
Lovro.   Ali jih si morda izgubU ?
Tone   JJijsem! — >*eki aepoStea človek mi jih je rzel.
Lovro (hladnokrvno).   A tak6!  Kaj mi daš, ako ti jih najdein?
Tone. Od srca ti bodcm hvaležen; ubožeu deček sem, in dnuega li ue morem dati.
Lovro (hmlobuo se snjj^). Ha! ha! ha! prisrčnose 'iahvaliti? To W l>ilu res mnogo. Ki'! aa tako majheno plačilo ti gosli ne morem prinesti. Potaži mi, da-li znaš pl&ati ?
Tone.   Zoiim, a ne prav dobro.
Lovro. ldi tedaj z menoj! Tam v gozdu sem našel srakino gnezdo. Mladi so v njeril.   Ako mi prineaeš mladc iz gaezda, prinesfin ti gosli.
Tone.   In kaj ti bodo ubožne ptieicoV                                                 1
L o v r o.   To tebe uic ne briga.   Jaz jih želim imeti in niS draze ga.   9
T o n e. A jaz moram to vedeti; kajii dokler tega ne vem, ne gaueiu tM nikamor iz tega mesta.                                                                                B
Lovro. Poslušaj me tedajt Danes poptfludne pridojo k meai oioji bfl viriSi in jm bi jini rad aapravil zab&vo. Vzel bom ptiSice, postavil jih boifl mi lesen k51, katertga dobro zabijein v zemljo, iu potlej boiuo streljall z 1q9 senimi puisicami va-nje.   To bodo kTasna zabava!                                        I
T o a e. Sraui te bodi! To lji bil velik greh; tega a» morem in nfl 8mem storiti Kaj bi rekel k tacemu po^etju Ijubi Bog, ki vse TidJ ? Oj kako bridko bi se jokala moja mati, ko bi slišala, da seni kaj taeega storil. A]i si morda už^ pozabil onih bosed, ki jili je Bog po Mojzesu žiilom priporočil in katerjjj uas uaši steriši in nijitejji vsaki dan opominjnjp: rAko iiajdra gmzio na drevesu in starko na mladičih ali jajcib sudeti, ue sniež vzeti starke % mladinii vred, da se ti bo dobro godilo iu da dolgo živiš na zeiulji."
L o v r o. Bodi ini tiho a OTOjini otroSjiin in neshmiin podučevanjera! Mar mlsliS, da si uže kak duhovnik ? Idi z meuoj in priufši mi luladičo ; e;u je diag!
Tone.   Oas je drag, a mirna v«st je še draža.
Lovro.    Ako uii ne priiieseS mladih iz gnezda, ne dam ti gosli.
loue. Ako imaš ti moje goali, potlej ae usuiili vsaj moju ubogo slujoj m&tere! Gosli so jodiDO sredetvo, s katerjm siužiin sebi iii matcri potcebnsgM iiveia.   Daj mi tedaj gosli naznj!                                                               fl
Lorro.    Iiii iii priuesi mi ptioe!                                                       ^M
Toae.   Tega ne storiin nikoli!                                                       ^H
Lovro. Dobro tedaj. svojeglarec! Jaz liočeni tvojo trmo kuao^j^H tem, da grem iu razbijem gosli na M.n koscev!   (Otide jezdo se.)                 ^M
55
'                                          CETRTI PBIZOa
Toae (sam). To je hudoben defek! TJIioge ptifice, ako bi prišle temo hndobnežu v rfke! Nfc, tega ne dopustim. Kajsi izgubim gosli, da-si jih zel6 tezko pogreSam, uego da bi dopustil mučiti nedolžne živalce. Moja dobra mati ine bode pohvalila in pritisuiia k srci. Vsaj me je vedno n&la, da naj bodem osmiljenega srca ne saine ilo Jjudi nego tndi do Srali. (Ozre se proti cestL) Ha! dobra otroka prideta s polno koSarico v roei. Oj koliko se tmdita za mene! Ko bi ti, raoja dobra mati, bila zdaj tukaj in bi videla ta dobra otro-S&, kako bi se radovala z menoj!
PETI PRIZOB. Tone, Minica in Ivanek.
Minica. Tnkaj ti nekaj malega pošljejo najina mati, ter ti naročajo, da prideš k iiaiu. kadar boš kaj potreboval.
Ivanek. Takaj ti prinesem liter dobrega viiia a tvojo bolno oiater. Vino jo bode okrepčalo, rekli 80 najina mati.
Toue. PrisrSno se zahvaljujem vama in vajinej dobrej inaterL Bog vaui naj stotero povrne, kar ste doforega atorili meni, ubogttj siroti! (Oliui»joč glas ill v[iitje:  nPoinag»jte.'  poma^ajtc!" slisi se iz!:a grmorja.)
Miaica.   Moj Bog, kaj se je zgodilo? Nekdo npije na pomoS!
(Vsi trije hit^ proti grmu. Prediio 8e vrnejo, sliži se za igrališiom pljusksinje v vodi iu pretrgane besisile otrok. kakor: oh! — joj meni! — užti se potaplja — ulouil bodo — nbl ne! — podaj mi roko!)
T 0 n e (z obema se nazaj iiomuvSi).   Skoraj bi bil Utonil.
Minica.   Ti si ga reSU!
Ivanek.   In kako dobro znaS plavati!
Miuica. Ti ne znaš, kako mi je bilo tesno pri srci, ko sem le videla, borečega se z valovi, da lii izlekel dnčka iz vode.   Užž si so potapIjaL
Tone.   Bes je, da U bil kmalu ntonil.
Minica. In kaj je liilo nesre&iemu dečka, ki te je, ko si ga iz vode poteguil, fako čudno pogledal?
Iranek. Še zahralil se ti nij, kakor se Sloreku spodobi. Potegnil jo je kakor divjak.
I o n e.   Hni! tega je ujegova oemirna vest kriva.
lvanek.   Zakaj?
Tone.   Kadar mene ngleda, to mn je dosti.
Ivnnek.   Čudoo govoriS; ne nmejem te!
Miuica.   Govori razumljivejSe!
Tone. To je bil de<':ek, ki mi je ukradel gosE. Kekel je, da mi gosli aazaj prinese, ako mu prinesem mlade h srftkinega gnezda. A ker nijsein hotel tega storiti, razjezf se in mi zažuga, da mi gosli na sto koseer razbije.
Minica.    0 ti budobiiež, ti!
Ivanek.   Da ga le v pest dobodem, jaz uiu jo už4 zasolim!
Tone. Ne tak6, Ivanek! RaU pozabiui svojp gosli, samo ako se deiiek poboljSa ter ne nuiči vee nedolitnih ptiCic; kajti kdor ptiee pobija, ta pozneje tudi z ljudmi ne ravua boljše, — rekli mi so večkrat moj ranjkj o&.
66
tvanek.   In kaj so bili tvoj o(?e?                                                          I
Tone. Pošten in poboSen človek. Oj ko bi Se žireli! Kako !>i bili j zdaj srečoi! Da-si smo roalo imeli, vendar smo bili zadovtfljneši in srečn^jfii I nego li m&raik&t«ri bogatin. Ali nen&doma pritisne sovTažnik. Huda vojska J se je začela in vse, kar je paško nosflo, moralo je nad sorražnika, da brani ($|^fl movino. Tudi moj oče so morali v vojsko. Ku so odhajali, rekli mi so s solznin^B ofcmi: O09tani mi tdr&v, ljubi Tonel Vedno imej Boga pteil otmi iu bo9| pobožcii, da ?c jedt>nkrat zopet vidimo v nebeškem kraljestvn." Glasno snmfl se vsi jokali. ker sino ožu takrat. znali, da se tuknj nikoli ve{ ne vidimo. OsM oekaj tcdnov ~mo dobili glas, <la so oče padli v kravej bitki in tako smjH storili za cesarja io domoTiLO.                                                                    ^H
Ivmck (vijihne).   Ubogi siromak!                                                     ^^
Tone. A zdaj je bilo ie zmirom hajSe. Sovražniki so požigalt T^^| mnogo ljudi pomorili, ter pobrali vse, kar jim je prisio v roke. — J&a ^M moja mati sva o^tala v goleui zidovji. Pozoeje sva se preselila v to ol^H lico, kjer je naju vzal neki usmiijeni gospod&r pod svojo streho. Tukaj živi^cl od tega. kar si izprosiva pri dobrih ljudčh- Vsaki dau se bri<lko jokava z^l dobrim railjcim Očetotn.   (Vzame podobo iz žepa io jo poljubi.)                                1
Ivanek (gleds podobo).  Kaj imaJ to?                                                      1
Tone. To je podoba mojega ranjeega oCsta. Tak je bil, ko smo sa J zadajikrat vijoli.    Bi] je vejik žlovek in leli prijazen.
Miuicil  iu   Ivauek (glcdata podobo iudH eo, tor vpraSat« obi nijedenkrat): To je tedaj woj oCe?
Tone. Di\; a kaj se čudita temnf Zdi se mi, kakor da bi pozn&I* ' tega človeka.
Iranek (katereuiu Uiuica aa ekriTnem pomigie).   Da, da, marsiiaj ftidnega je na tem svetu.                                                                                             '
Minica. Dozdeva su nama, kakor da bi bila uže videla človeka, ki je J bil temu ze)6 podoben.
Ivanek.   Kako jc bilo ime tvojemu očeta?
T o n e.   Anton JugoviS, bilo je Bjegovo imo, kakor tudi moje.
Ivanek (mu sežo r beseclo). Kaj! ? Anton JtlgoriC ? (Tuksj preneh«, ker gm j Miuicft aa ithetu sua«.)                                                                                                       1
Tono.   Da, JugoviC! — nu, kaj se temu čudita?
If anak (ves savnet).   Ni«, ni<5 — ali vendar! — Hotel scm te vpraSati, ali 80 imeli t^oj o6e brata 't
T o n o.   Iineli so ga, iu vočkrat nam so pripovedoyali o njem, Brat mo-jega očeta je bil trgovec, odpotoval js> preko moija t daljne tnje kraje,  in ¦ pozneje nijsino uikoli več 6uli o ujutn.    Ootovo je uže umrl.  ali  pa njegoTe
kosti počivajo znabiti ondu kje v globokem morji.-----------A zdaj  prosim,
oprostita! Moram dom6v, mati me uže težko prižakujejo. 0 kako jej bods ta beli kruhek v slaat m to dobro vince jej gotovo okrepSa njene osMbde moči!   Bog i vama, dobra otroka!
Miiiica. Tudi 8 teboj bodi Bog, dragi Tone! (Obrne «e.) Fočakaj JeJ malo, še uekaj te bi rada vprašala!  Eje stanuješ ti in troja mati?             -M
57
Tone. Ondn na desno, kjer se pot zavije zadej za 6nim grmovjem. Tam t senci med etarimi lipanii je majheiia hiša najinega gospodarja. (ToDe, Hiniea in Irauek otidejo nak svojim jiotem).
(Zagrinjalo pode).