PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE Letnik: XIV - ISSN 1580-0547 September 2013 • Številka 7 SOTOČJE Gorenjski Glas I Oglasi PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE SOTOČJE jorenjs Glas Na naslovnici: Plesalke Športnega društva Latino Foto: Tina Dokl Sotočje je redna priloga časopisa Gorenjski Glas Gorenjski glas je osrednji gorenjski časopis z bogato tradicijo, ki neprekinjeno izhaja že od leta 1947, njegovi zametki pa segajo v daljnje leto 1900. Je poltednik, ki izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Je neodvisen, politično uravnotežen časopis z novicami, predvsem z vseh področij življenja in dela Gorenjcev, pa tudi širše. Pišemo o vsem, kar ljudi zanima, ali kot pravimo: Gorenjski glas za vas bel eži čas. V dobrem in slabem. Če vas poleg branja Sotočja zanimajo tudi novice iz vse Gorenjske, vas vabimo k naročilu. Kot novemu na roč niku vam bomo prve tri me se ce časo pis pri nes li brezplačno (če boste naš naročnik vsaj eno leto) in vas pre se ne ti li z da ri lom ter z dru gi mi ugodnostmi. Dobrodošli v družbi naročnikov Gorenjskega glasa. NAROČAM GlaS Ime in pri i mek: Naslov: Podpis: Soglašam, da mi Gorenjski glas lahko pošilja obvestila, ankete ipd. □ DA □ NE SOTOČJE (ISSN 1580 - 0547) je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, s sodelavci: Peter Košenina, Boštjan Luštrik, Boris Primožič in Franci Rozman. Odgovorna urednica: Marija Volčjak, urednica priloge Mateja Rant (mateja.rant@g-glas.si). Oglasno trženje: Mateja Žvižaj, telefon: 04/201-42-48, 041/962 143, telefax: 04/201-42-13. E-pošta: info@g-glas.si. Delovni čas: ponede jjek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16. ure, sobot e, nedel je in prazniki zaprto. Priprava za tisk Gorenjski glas, d. o. o., Kranj; Tisk: Tiskarna Littera picta, d. o. o. SOTOČJE številka 7 je priloga 73. številke Gorenjskega glasa, 13. septembra 2013. V nakladi 5500 izvodov jo dobijo vsa gospodinjstva v ob či ni Med vode brez plač no. Občina Medvode, C. komandanta Staneta 12, Medvode DELOVNI CAS: PON.-PET.: 9.-18. ure SOBOTA: 9.-12. ure Seškova c. 9 1215 Medvode, tel.: 01/361 1694 POROČNI NAKIT UNIKATNI NAKIT POPRAVILO NAKITA ODKUPUJEMO VSE VRSTE ZLATA www.zlatarstvo-trtnik.si Obvestilo Na podlagi prejetih poročil o spremljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode in obvladovanju tveganj na vaških vodovodnih sistemih (VVS) uporabnike pitne vode iz naslednjih VVS obveščamo, da je treba vodo za uporabo v prehranske namene obvezno prekuhavati: VVS Golo Brdo - Polana VVS Žlebe - Seničica VVS Mamovec - Tehovec VVS Žlebe - Studenčice VVS Žlebe - Jetrbenk Poročila o spremljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode in obvladovanju tveganj na posameznih VVS ter poročila o preskusih posameznih vzorcev pitne vode so stalno dostopna na spletnih straneh Občine Medvode. Navodila, priporočila in mnenja glede vzdrževanja sistemov za preskrbo s pitno vodo ter hišnih vodovodnih sistemov so objavljena na spletnih straneh Inštituta za varovanje zdravja RS. Občina Medvode GG naročnine e-pošta: narocnine@g-glas.si, telefon: 04 201 4241 www.gorenjskiglas.s'^ kjiajskci restavracija ^ Beli labod KITAJSKA RESTAVRACIJA BELI LABOD 1 BIZANTOVA 22 Medvode je ponovno odprta Delovni čas: od ponedeljka do petka od 10. do 22. ure, sobote, nedelje in prazniki od 11. do 22. ure Rezervacije sprejemamo po tel.: 040 353 567 Dostava hrane na dom: Medvode z okolico, Škofja Loka, Šentvid, Tacen ... Tel. 040 353 567 in 041 201 689 e-pošta: belilabod@hotmail.com, www.belilabod.com TOMAŽ LUŠTREK, S.P. LADJA 30, MEDVODE TEL.: 01/36 - 17 - 500 AVTOKLEPARSTVO AVTOMEHANIKA AVTOLIČARSTVO VULKANIZERSTVO AVTOOPTIKA AKCIJSKE CENE ZIMSKIH AVTOPLAŠČEV NA ZALOGI VEČ NA WWW.AVTOSERVIS-LUSTREK.SI ZAMENJAJTE ZIMSKE GUME PRED GNEČO. z IZKORISTITE 10% POPUST O ZA ZAMENJAVO IN fL CENTRIRANJE AVTOPLAŠČEV 3 DO 11. OKTOBRA 2013. ^ Popust lahko uveljavljate ob predložitvi kupona! 2 Oglasi I INSTALACIJE OGREVALNIH NAPRAV 1 ZUPANC Zupanc Matjaž s.p. Zg. Pirniče 45 b, 1215 Medvode tel.: 01/3621379, fax: 01/3621425 GSM: 041/646487 e-pošta: instalacije.zupanc@siol.net OGREVANJE, SOLARNA TEHNIKA, TOPLOTNE ČRPALKE G IZLET Glas 25. (petek) - 27. (nedelja) oktobra 2013 Vabimo vas na priljubljeno druženje ob obiranju mandarin v dolini Neretve, ki vključuje tudi odlično kosilo s pijačo ; in zabavo pri Jozotu ob jezeru Kuti. Cena: samo 155 EUR / osebo Cena vključuje: avtobusni prevoz, dva polpenziona v dvoposteljnih sobah najmanj 3* na Makarski rivieri, 3 kg mandarin na osebo, vožnjo s trupicami, odlično kosilo s pijačo pri Jozotu, ogled Zadra. Organizator izleta je Kompas, d. d. Prijave in rezervacije se zbirajo v Kompasu Kranj, Slovenski trg 6, tel.: 04/201 42 61 in v Kompasu Škofja Loka, Kapucinski trg 8, tel.: 04/511 17 70. Ne zamudite tega nepozabnega doživetja! ièi- f KOfffHtS LU Za šolsko leto 2013/14 vpisujemo v naslednje srednješolske programe: PREDŠOLSKA VZGOJA - SSI in PT TEHNIK RAČUNALNIŠTVA - PT GASTRONOMIJA - PTI EKONOM SKI TEHNIK - SSI in PTI TRGOVEC - SPI BOLNIČAR - NEGOVALEC - SPI MATURITETNI TEČAJ Najkrajši program traja eno leto. Pri prekvalifikaciji oz. vpisu kandidatov, ki niso uspešno zaključili srednješolskega izobraževanja, se priznajo pozitivno ocenjeni primerljivi predmeti. Nacionalna poklicna kvalifikacija: SOCIALNI OSKRBOVALEC Pokličite ali se oglasite. Skupaj bomo pripravili osebni izobraževalni načrt za uspešno šolanje. Podlubnik la, 4220 Škofja Loka tel.: 04/ 506 13 00, fax: 04/ 512 08 88, www.lu-skofjaloka.si Œ medvode ■ ••••vodami kabelska televizija medvode cesta komandanta staneta 12, 1215 medvode telefon: 01 36 19 580, telefax: 01 36 19 584 e-pošta: info@tv-m.si, http://www.tv-m.si '¿2 22 let informativnega programa 22 let nepristranskih informacij 22 let poti od analogne do digitalne slike 22 let televizijske produkcije za majhne oglaševalce in velika podjetja Vse dni v letu. Vedno za vas (711 ELEKTROPROM . Poleg pestre izbire televizijskih in radijskih programov majo narocniki KTV Medvode možnost priklopa na hiter kabelski internet, s posebej ugodno ceno pri naročilu "trojčka". Skrbimo za pestro programsko ponudbo, ki je tako v analogni kot tudi v digitalni obliki. Prenašamo vse najnovejše programe, vkljucno z ekskluzivnimi programi, ki jih lahko sprejemate samo preko kabelskih sistemov. Za naročilo kabelske TV pokličitev EVJ na: 03 56 57 150 GG mali oglasi e-pošta: malioglasi@g-glas.si, telefon: 04 201 4247 www.gorenjskiglas.s'^ 7\ ,. ars dictum Confluence ofsound and soul. PREMAGAJTE jezikovne Pomagamo osvojiti angleščino, nemščino, matematiko in fiziko. Vsi Ars Dictum tečaji in inštrukcije so oblikovani za današnji čas. Smtednik 16,1216 Smlednik, t.01/362 72 54, m.OAl 765 463 info@arsdictum.si, www.arsdictum.si Splača se biti naročnik Gorenjskega glasa Pokličite 04/201 42 41 ali pišite: narocnine@g-glas.si Gorenjski Glas 3 Prireditve ^ PRIREDITVE vrata s,,™. SEPTEMBER 2013 mesta DAN in DATUM KRAJ in ČAS NASLOV PRIREDITVE ORGANIZATOR INFO Petek, 13. 9. 2013 Blagajna KD Pirniče, ob 17. uri Vpis v odrasli in otroški abonma KUD Pirniče KUD Pirniče 031 352 772 E: info@kud-pirnice.si E: matejababnik@gmail.com Nedelja, 15. 9. 2013 Hotel Kanu, ob 16. uri Panoramska vožnja z ladjo St. Lucija Ladja vozi še: 22.09., 29.09., 6.10., 13.10., Hotel Kanu 362 70 11 E: hotel.kanu@siol.net Torek, 17. 9. 2013 Odhod ob 9. uri izpred DU Medvode Izlet DU Medvode: Rudno polje - pl. Lipanca (1638m) - Rudno polje (4 ure lahke hoje) DU Medvode 01 361 23 03 041 295 040 E: drustvo.upokojencev. medvode@amis.net Sreda, 18. 9. 2013 podružnična cerkev Sv. Trojice na Golem Brdu, ob 20. uri Jesenske serenade Confetti mucicali GML OKZ Medvode 051 359 056 Sreda, 18. 9. 2013 Športna dvorana Medvode, ob 17. uri Telesna vadba za starejše moške in ženske Vadba poteka vsako sredo od 17. do 18 ure. DU Medvode 041 282 960 041 295 040 E: drustvo.upokojencev. medvode@amis.net Petek, 20. 9. 2013 Blagajna KD Pirniče, ob 17. uri Vpis v odrasli in otroški abonma KUD Pirniče KUD Pirniče 031 352 772 E: info@kud-pirnice.si E: matejababnik@gmail.com Sobota, 21. 9. 2013 Knjižnica Medvode, ob 10. uri Zaključna prireditev Poletavcev Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode 361 30 53 E: vesna.gomboc@knjiznica- medvode.si www.knjiznica-medvode.si Sobota, 21. 9. 2013 Topol pri Medvodah, ob 10.30 2. Gorski tek OŠ Preska, TD Katarina in AAD Slovan 361 11 86 E: darja.sinko@gmail.com Sobota, 21. 9. 2013 Topol pri Medvodah, ob 10.45 Družinski pohod OŠ Preska, TD Katarina in AAD Slovan 361 11 86 E: darja.sinko@gmail.com Sobota, 21. 9. 2013 Zbor izletnikov pred BC Medvode Izletniški odsek vabi na: Monte Coglians (2780 m) Karnjiske Alpe Vodita: Domin Košir in Miro Plešec g. Jože Kršinar, PD Medvode Prijave sprejema do petka pred izletom 361 32 30 041 582 208 www.planinskodrustvo-medvode.si Sobota, 21. 9. 2013 Zbor izletnikov pred BC Medvode Mladinski odsek vabi na: Soška pot Julijske Alpe Vodita: Mateja Curk in Aleš Jelen PD Medvode Prijave sprejema do srede pred izletom Mateja Curk, 059 715 259 041 873 514 E: mateja.curk@gmail.com www.planinskodrustvo-medvode.si Torek, 24. 9. 2013 Odhod ob 9. uri izpred DU Medvode Izlet DU Medvode: Ljubelj - Stari Ljubelj pl. Korošica (1554m) - Ljubelj (4 ure lahke hoje) DU Medvode 01 361 23 03 041 295 040 E: drustvo.upokojencev. medvode@amis.net Sreda, 25. 9. 2013 Trg Sv. Urha v Smledniku, ob 20. uri Jesenske serenade Sami pesniki in same babe V primeru slabega vremena bo koncert v KD Smlednik. GML OKZ Medvode 051 359 056 Sreda, 25. 9. 2013 Knjižnica Medvode, ob 19.30 Motivacijski seminar Zmorem! Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode 361 30 53 E: vesna.gomboc@knjiznica- medvode.si www.knjiznica-medvode.si 4 Prireditve DAN in DATUM KRAJ in ČAS NASLOV PRIREDITVE ORGANIZATOR INFO Petek, 27. 9. 2013 Kulturni dom Pirniče, ob 19.30 Pygmalion Komedija KUD Pirniče 031 352 772 E: info@kud-pirnice.si E: matejababnik@gmail.com Sobota, 28. 9. 2013 Medvode, ob 16. uri 2. medvoški tek Prijave na www.sdefi.si ŠD Efi 041 282 960 E: efi.storga@gmail.com Sobota, 28. 9. 2013 Kulturni dom Pirniče, ob 17. uri Od kod si kruhek? Gledališka predstava muzikal za otroke KUD Pirniče 031 352 772 E: info@kud-pirnice.si E: matejababnik@gmail.com Sobota, 28. 9. 2013 Zbiljsko jezero -na Dobravi, ob 11. uri Japonski dan V primeru slabega vremena bo dogodek 29.09.2013. Veleposlaništvo Japonske v Sloveniji 200 82 82 E: matej.crnjavic@s2.mofa.go.jp Sobota, 28. 9. 2013 Pred BC Medvode, od 7. do 13 ure Podarim dobim DU Medvode 361 23 03 041 295 040 E: drustvo.upokojencev. medvode@amis.net Nedelja, 29. 9. 2013 Športna dvorana Medvode, ob 18. uri Predstavitvena delavnica energijskih in meditativnih tehnik Magičnost gibanja Magičnost gibanja 031 669 824 E: sever.dario@gmail.com Torek, 1. 10. 2013 Knjižnica Medvode, ob 17. uri Pravljična urica z delavnico Za otroke od četrtega leta dalje Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode 361 30 53 E: vesna.gomboc@knjiznica- medvode.si www.knjiznica-medvode.si Torek, 1. 10. 2013 Knjižnica Medvode, ob 19.30 Odprtje fotografske razstave Razstavlja domačinka Irena Krasnik Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode 361 30 53 E: vesna.gomboc@knjiznica- medvode.si www.knjiznica-medvode.si Sreda, 2. 10. 2013 Knjižnica Medvode, ob 19.30 Potopis po Iranu Potopis bo izvedla Martina Motl Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode 361 30 53 E: vesna.gomboc@knjiznica- medvode.si www.knjiznica-medvode.si Petek, 4. 10. 2013 Zbor izletnikov pred BC Medvode Izletniški odsek vabi na: Crni Vrh (1110 m) Vidakov Kuk (836m) Gorski Kotar /HR/ Vodita: Aleš in Marjana Jelen PD Medvode Prijave sprejema do petka pred izletom g. Jože Kršinar, 361 32 30 041 582 208 www.planinskodrustvo-medvode.si Torek, 8. 10. 2013 Odhod ob 9. uri izpred DU Medvode Izlet DU Medvode: Draga - Koča na Prevalu (1331m) - Bornova pot - Ljubelj (4 ure delno zahtevne hoje) DU Medvode 01 361 23 03 041 295 040 E: drustvo.upokojencev.med-vode@amis.net Torek, 8. 10. 2013 Knjižnica Medvode, ob 17. uri Pravljična urica z delavnico Za otroke od četrtega leta dalje Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode 361 30 53 E: vesna.gomboc@knjiznica- medvode.si www.knjiznica-medvode.si Sreda, 9. 10. 2013 Knjižnica Medvode, ob 19.30 Predstavitev knjige Matevž Muževič bo predstavil knjigo Civilizacija pred našo? Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode 361 30 53 E: vesna.gomboc@knjiznica- medvode.si www.knjiznica-medvode.si Četrtek, 10. 10. 2013 Roj. hiša Jakoba Aljaža, Zavrh 2, ob 18. uri Pot v dvoje Likovna razstava ob 70-letnici Marije in Ivana Podveza KUD JaReM 051 212 235 E: kud.jarem@gmail.com Vsi, ki želite najaviti prireditve in razne dogodke v koledarju prireditev, se lahko obrnete na Turistično informacijski center Medvode (TIC Medvode). Za objavo v: - Redni številki Sotočja, ki izide drugi petek v mesecu, - ter objavo na spletni strani www.tzm.siwww.medvode.siwww.tv-m.si, je potrebno oddati obvestilo o dogodku do 30. v mesecu, na naslov: TIC Medvode, Cesta ob Sori, PAVILJON 1, 1215 Medvode ali preko SPLETNEGA OBRAZCA na naslovu: http://www.tzm.si/obrazecprireditve.php Za več informacij se obrnite na TIC Medvode. 01/ 361 43 46 ali 041 378 050 5 Občina Za skoraj dva oddelka več otrok Šolske klopi v medvoških osnovnih šolah bo v tem šolskem letu »gulilo« 1290 učencev, od tega jih je 178 prvič prestopilo šolski prag. Učenci so znova sedli v šolske klopi. V osnovne šole v občini Medvode bo tako letos vključenih skoraj štirideset otrok več kot preteklo šolsko leto, pri čemer je prvošolcev trideset več kot lani. Največ otrok bo tudi letos obiskovalo osnovno šolo Preska skupaj z njenimi podružnicami, in sicer 505, od tega 68 prvošolcev. V matični šoli v Preski imajo v letošnjem šolskem letu 413 učencev, od tega 52 prvošolcev, podružnično šolo v Sori obiskuje 68 učencev, 15 je prvošolcev, v podružnični šoli Topol pa je 24 učencev, od tega sta dva prvič sedla v šolske klopi. Letošnje šolsko leto, je dejal ravnatelj Primož Jurman, so začeli brez posebnosti. Med počitnicami so opravili nekaj nujnih vzdrževalnih del - na matični šoli so namestili žalu-zije v večnamenskem prostoru, uredili kabinet za učitelje družboslovnih predmetov, namestili nova igrala ter prepleskali jedilnico in kuhinjo. Razen tega, je dejal Jurman, so zgradili prizidek pri telovadnici za orodje in opremo. Osveženo podobo so s pleskanjem nadeli tudi nekaterim prostorom na podružničnih šolah. Osnovno šolo Medvode bo v letošnjem šolskem letu obiskovalo 313 učencev, od tega 44 prvošolcev, ki so razdeljeni v dva oddelka, je razložil ravnatelj Vojko Bizant. »Med šolskimi počitnicami smo letos opravili le osnovna vzdrževalna dela, kot je recimo beljenje. Če bo vse po sreči, pa bomo kmalu dobili nova okna.« Upa, da jih bodo zamenjali še pred zimo, tako da bodo v tem šolskem letu prihranili pri ogrevanju, saj so bile doslej toplotne izgube ogromne. Dela naj bi namreč končali do jesenskih počitnic, pri čemer bodo delavci na šoli v glavnem ob koncu tedna, tako da pouka ne bodo motili. V osnovno šolo Pirniče je letos vključenih 239 otrok, ki so razporejeni v 12 oddelkov. Od tega je po besedah ravnateljice Martine Kutnar en oddelek prvošolcev, v katerem je 28 otrok. Tudi med počitnicami se je veliko dogajalo tako v sami šoli kot v okolici šole. »V šoli smo belili stene jedilnice in kuhinje, uredili smo del pročelja in zaščitne ograje ter zamenjali pohištvo v dveh učilnicah, v katerih je bilo najbolj dotrajano,« je naštela Martina Kutnar in dodala, da so razen tega nekaj učilnic opremili s projektorji in računalniki, ki so nepogrešljivi pri pedagoškem delu. Pobarvali so še lesene dele ograj in vrat. V okolici šole pa je občina asfaltirala cesto in zgradila pločnik od glavne ceste do šole. »Na žalost pa zaradi neuspelega dogovora z enim od lastnikov zemljišč pločnik ni izdelan v celoti, zato morajo na enem delu učenci stopiti na cesto. Upam, da bo v kratkem prišlo do dogovora in seveda do končne ureditve ceste do šole,« si želi Martina Kutnar. Osnovno šolo v Smledniku bo v letošnjem šolskem letu obiskovalo 233 učencev, od tega 37 prvošolcev. Tudi njihove učence so po počitnicah pričakali prijaznejši prostori, saj so prepleskali in izolirali kuhinjo, obnovili so tudi šolska igrala. Pouk pa bodo popestrili z dvema novima interaktivnima tablama. Za investicijsko vzdrževanje, je pojasnil ravnatelj Marko Valenčič, so letos namenili deset tisoč evrov. Ob tem je še opozoril, da so jim odobrili bistveno manj ur podaljšanega bivanja kot v preteklih letih, zato bodo to poskušali reševati z interesnimi dejavnostmi, projekti in dopolnilnim oziroma dodatnim poukom. Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič Vsi otroci dobi V Medvodah so letos po več letih, ko so se spopadali s prostorsko stisko, spet uspeli zagotoviti mesto v vrtcu vsem otrokom, katerih starši so želeli vstop v vrtec s prvim septembrom. V medvoške vrtce so tako s prvim septembrom vključili 719 otrok, od tega 157 novincev. Na čakalni listi, je ob tem poudarila ravnateljica Romana Epih, je ostalo zgolj 33 otrok, ki se bodo vključili šele s kasnejšim datumom. V januarju zato nameravajo odpreti še polovični oddelek v vrtcu Smlednik, v katerem bodo lahko sprejeli sedem otrok prvega starostnega obdobja. Še manj težav s prostorom v vrtcih bo prihodnje šolsko leto, saj naj bi do takrat dokončali gradnjo novega vrtca v Pirničah, kjer bodo uredili dva dodatna oddelka. Poleti so v nekaterih enotah opravili tudi manjša obnovitvena in vzdrževalna dela. V enoti Preska so obnovili pročelje, v glavni enoti Ostržek pa uredili teraso za otroke prvega starostnega obdobja in dvorišče pred gospodarskim vhodom. V smledniškem vrtcu so namestili štiri nove klimatske naprave. Otroci drugega starostnega obdobja v enoti Ostržek so se razveselili novega igrišča, prav tako pa tudi otroci enote na Senici, kjer je novo igrišče uredila krajevna skupnost skupaj z občino. »Mi ga lahko uporabljamo, obenem pa skrbimo za manjša popravila in čistočo,« je razložila Romana Epih. M. R., foto: Peter Košenina i mesto v vrtcu Novo igrišče ob vrtcu na Senici 6 Občina Lipa obratuje, inšpektor kaznuje Tržni inšpektorat je v avgustu zaradi prekrškov, ki so jih ugotovili pri nadzoru gostinske dejavnosti v klubu Lipa, izrekel že za 12.800 evrov glob. V Lipi z zabavami do jutranjih ur nadaljujejo tudi septembra. V pirniškem lokalu Lipa, kjer so avgusta kljub nasprotovanju krajanov vsak konec tedna organizirali zabave do jutranjih ur, nameravajo s tem nadaljevati tudi septembra. Kot je razvidno iz objav prireditev na portalu upravnih enot, naj bi se zabave pod imenom Lipa Clubbing po novem odvijale kar vsak dan od 20. pa vse do 4. oziroma 5. ure zjutraj. Kljub temu pa se vsaj za zdaj niso uresničile bojazni krajanov, da bodo prireditve v Lipi v njihovo okolje znova vnesle nemir zaradi hrupne glasbe in povečanega prometa v okolici lokala. Predsednica Krajevne skupnosti Pirniče Nada Prešeren je pojasnila, daje v zvezi s prireditvami v Lipi dobila informacijo, da okoliški prebivalci sicer slišijo glasbo iz lokala, a ta ni pretirano hrupna. Tudi na Policijski upravi Ljubljana so zatrdili, da niso prejeli prijav o kršitvah javnega reda in miru na tem območju. Neuradno smo še izvedeli, da so prireditve v klubu Lipa zelo slabo obiskane, saj se zbere do največ trideset obiskovalcev. Med najbolj pogostimi obiskovalci so tako očitno tržni inšpektorji. Glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlic je razložila, da so avgusta opravili več inšpekcijskih nadzorov in pri tem ugotovili osem prekrškov, za katere je za pravne osebe predvidena globa v višini od 1200 do 40.000 evrov. V večini primerov, je pojasnila, so ugotovili, da lokal obratuje preko redne- ga obratovalnega časa brez pisnega soglasja za gostinstvo pristojnega organa občine, ugotovili so tudi kršitve v zvezi z označitvijo cen pijač v evrih. Inšpektorji so izdali štiri plačilne naloge, na podlagi katerih so pravni osebi in odgovor- ni osebi pravne osebe skupaj izrekli za 12.800 evrov glob. V vseh primerih, ko so inšpektorji izdali plačilne naloge, je družba Viro-tim takoj vložila zahtevo za sodno varstvo. Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič Prostorske stiske bo konec Ob osnovni šoli v Pirničah bodo v prihodnjih mesecih dokončali gradnjo novega šestoddelčnega vrtca. Priprave ne gradnjo vrtca so se začele že minulo leto, saj so do šole pripeljali nov vodovod, da so zagotovili zadostno količino požarne vode, zgradili pa so tudi kanalizacijo ter uredili plinsko napeljavo in cesto. V juliju so tako lahko začeli gradnjo novega vrtca. Sledila bo še sanacija kotlovnice, saj bosta imela po novem oba objekta, tako šola kot novozgrajeni vrtec skupno kotlovnico. Tako kot v vrtcu v Smledniku so sicer tudi v Zgornjih Pirničah iskali možnosti za ogrevanje s pomočjo obnovljivih virov, a se je izkazalo, da v Pirničah to ni mogoče, zato so se odločili za plin. Z novim vrtcem, je pred časom poudaril župan Stanislav Žagar, bodo uspeli rešiti zagate s prostorsko stisko v vrtcih za nekaj naslednjih let. V šestoddelčnem vrtcu bosta dva jaslična oddelka in štirje oddelki za otroke drugega starostnega obdobja. Naložba bo vredna dobra dva milijona evrov, pri čemer so približno polovico sredstev zagotovili v letošnjem občinskem proračunu, še milijon evrov pa v proračunu za prihodnje leto. V novozgrajenem objektu bo prostora za 116 otrok, kar je 35 več kot v sedanjem vrtcu, ki je urejen v Ob šoli v Pirničah gradijo nov vrtec. nenamensko zgrajeni stavbi iz leta 1900 in je dotrajan. Prav tako je po mnenju pristojnih lokacija ob šoli bolj primerna, saj bo ob vrtcu tudi veliko zelenih površin za igro. Za potrebe vrtca bodo tako ogradili del travnika, ki bo namenjen izključno vrtčevskim otrokom. Po besedah ravnateljice Vrtca Medvode Romane Epih bodo otroke v nov vrtec preselili sep- tembra prihodnje leto. »V primeru, da bodo gradnjo končali v roku, pa bomo štiri oddelke iz sedanjega vrtca v Pirničah v novo stavbo preselili že prej.« Nov vrtec, je poudarila, bo energetsko varčen in zelo funkcionalen. V vsaki igralnici bodo uredili tudi izhod na pokrito teraso. Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič 7 Občina Ena redkih knjižnic brez članarine Nova direktorica Knjižnice Medvode Jana Krašovec si želi, da bi knjižnica tudi v prihodnje ostala prijetno stičišče znanja, kulture in druženja. Z vodenjem in upravljanjem knjižnice ste se spoznali že kot pomočnica nekdanje v. d. direktorice. Vam je to olajšalo prevzem direktorske funkcije? »Prevzem funkcije mi je olajšalo predvsem zavedanje, da se vedno lahko obrnem na nekdanjo vršilko dolžnosti direktorice po pomoč, ker je na dosegu roke. Sama sem se ukvarjala predvsem z vsebinsko obdelavo gradiva in in-ventarizacijo, delala sem tudi na izposoji in kot informatorka in šele nato sem bila pomočnica vršilke dolžnosti direktorice. Res samostojno sem jo nadomeščala le pol leta, ko je bila na bolniškem dopustu. Sicer pa je Meta (Potočnik, nekdanja v. d. direktorice, op. a.) delo opravljala samostojno, saj smo bili vsi tako obremenjeni vsak s svojo funkcijo in s svojim delom, da se ni mogla zanesti na pomoč drugih. Čeprav knjižnica na zunaj deluje kot otok miru, znotraj vse vrvi. Sem se pa veliko naučila, ker sem bila predstavnica zaposlenih v svetu knj ižnice in ker izhaj am iz stroke. Zdaj vidim, da je to velika prednost, saj bi moral vsak vodilni začeti 'na dnu'. Tako bolje poznaš probleme.« Kljub temu je imela občinska komisija, ko je odločala o soglasju k vašemu imenovanju, pomisleke, da imate premalo izkušenj z upravljanjem zavoda ... Kaj je po vašem botrovalo tem pomislekom? »Najbrž je bila kriva moja vizija, saj sem v pogovoru z njimi glede na čas, v katerem živimo, ko vsi težijo k varčevanju, premalo govorila o tem. A po naravi sem optimist in zato sem se tega lotila z zavestjo, da se bodo razmere izboljšale. Varčevanja nisem postavljala v ospredje tudi zato, ker se, odkar smo samostojni zavod, nikoli nismo razsipno obnašali. Kljub temu sem jim hvaležna, da so me opozorili na to, in sem jih tudi upoštevala in sem se že lotila še dodatnega varčevanja. Stopila sem v stik s pogodbeniki in nekateri so se že odzvali, tako da nam bodo finančno pomagali pri izvedbi potopisov, da te dejavnosti ne bi ukinjali. Razmišljamo tudi o nekaterih skupnih službah z novoustanovljenim zavodom za kulturo in mladino. A tudi ustanoviteljica se mora zavedati, da je treba za zavod, ki so ga ustanovili, tudi skrbeti.« Skrbelo jih je tudi, da nimate izkušenj s pridobivanjem evropskih sredstev ... »Res je, nimam izkušenj, toda to me ne skrbi, saj obstajajo informacijske točke v okviru ministrstev, na katere se lahko obrneš po pomoč. Razen tega sem komunikativna in se bom pozanimala pri tistih, ki že imajo izkušnje s tem.« Je poznavanje kolektiva knjižnice in medsebojnih odnosov po vašem prednost ali slabost? »Direktor si ne pridobi spoštovanja z ukazo-vanjem in ustrahovanjem. Moraš biti tak, kot si, slej kot prej te prepoznajo. Zame vedo, kakšna sem; spoštovanje sem si pridobila s pravičnostjo, nekonfliktnostjo, iskrenostjo in delavnos- Jana Krašovec tjo, sem tudi optimistična in to so po moje lastnosti, ki jih potrebujejo ljudje na vodilnem položaju. Ne pa da si spoštovanje ustvarjajo s sejanjem strahu. Ker zaposlene poznam, jim tudi lažje razporejam naloge, da je potem delo hitro in kakovostno opravljeno. Nekomu, ki nima smisla za delo z otroki, recimo, ne boš dodelil te naloge. Če to dodeliš komu, ki to delo opravlja s srcem, pa bodo imeli tudi obiskovalci več od tega.« Kako se pri delu v knjižnici že pozna vaš osebni pečat? »O tem ta čas še težko govorim, verjetno bo lažje, ko bom na polovici mandata. Lahko pa obljubim, da bom delala vestno in zavzeto, z znanjem, ki ga imam, in v sodelovanju z zaposlenimi. Sem pa pustila svoj pečat z dosedanjim delom, in sicer z odnosom do dela, strank in zaposlenih. Sem komunikativna, samoiniciativna in optimistična. Zavedam se, da smo v službi javnosti.« Katere so prednostne naloge, ki ste si jih zastavili ob prevzemu funkcije? »Predvsem to, da bi knjižnica ostala prijetno stičišče znanja, kulture in druženja. Prednostna naloga bo tudi spodbujanje branja in približanje kulture občanom. Kot novost pripravljamo bralno značko za odrasle, obenem bi radi kulturo približali tudi mladim, zato želimo spodbuditi večji obisk prireditev, s čimer bi prispevali k splošni razgledanosti. Vpeljali smo tudi e-knjigo oziroma pristopili k sistemu Biblos, v prihodnje bomo razmišljali še o nakupu bralnikov.« Koliko članov ima ta čas knjižnica? Se njihovo število še povečuje? »Aktivnih članov, to pomeni, da so vsaj enkrat na leto potrebovali knjižnico, je bilo v preteklem letu 4264. Če računamo, da družina v povprečju šteje štiri člane, Medvode pa imajo 15 tisoč prebivalcev, je torej skoraj vsaka družina naš član. Novo vpisanih članov pa je vsak mesec povprečno 50. A v to statistiko so zajeti le člani z izkaznico, povsem drugačne številke pa dobimo na števcu na vratih. Ta kaže, da je bilo v letu 2012 190.804 obiskovalcev. Nekateri namreč uporabljajo samo čitalnico ali obiskujejo prireditve. Tudi njihovo število se je močno povečalo, saj smo recimo v letu 2010 našteli 120.998 obiskovalcev.« Ste ena redkih slovenskih knjižnic brez vpisnine in članarine. Bo tako ostalo tudi v prihodnje? »Zelo se zavzemam za to, prav tako svet knjižnice in tudi občinski svetniki. A žal ni odvisno samo od nas, to je povezano tudi s sredstvi. Že zdaj varčujemo na vseh področjih.« Knjižnični prostori pa postajajo premajhni . »Nujno bi potrebovali prizidek. Potrebovali bi recimo zaprto čitalnico, ki bi jo ponudili študentom. Uporabniki pogrešajo tudi čitalnico, v kateri bi imeli na voljo računalnike z dostopom do svetovnega spleta. Obenem pa bi rabili še prostor za najmlajše, v katerem bi organizirali pravljične urice in ustvarjalne delavnice. Da ne govorim še o nujno potrebnih prostorih za zaposlene, saj ta čas v enem majhnem prostoru poteka vse interno delo. Že če smo v pisarni trije, je moteče, pa nas je ob menjavi izmen tudi precej več.« Mateja Rant 8 Občina V vaškem jedru spet živahno Turistično društvo Goričane - Vaše je v začetku septembra poletni turistični utrip popestrilo z etnološko prireditvijo Ko vaško jedro zaživi. Pred stavbo krajevne skupnosti je tako prvo septembrsko nedeljo zaživela vaška tržnica, ki so jo dopolnili s prikazom zgodovine kraja in starih kmečkih opravil. Najmlajše je zabaval Sten Vilar, spomnili pa so jih tudi na stare otroške igre. Druženje ob živi glasbi se je nato nadaljevalo vse do večernih ur. S prireditvijo so po besedah predsednika turističnega društva Milana Jamnika zaznamovali 15-letnico ustanovitve društva, pa tudi 30-letnico priprav na gradnjo doma krajevne skupnosti. »Tako smo se na nek način želeli oddolžiti graditeljem tega doma, saj so ga postavili v glavnem s prostovoljnim delom.« Zato so v sklopu prireditve pripravili tudi razstavo fotografij o gradnji doma, na ogled pa so postavili še zbirko starega kmečkega orodja, ki jo je občini podaril Janez Svoljšak. »Te predmete je zbiral več kot dvajset let in jih tudi obnovil. Občina se je ob tem, ko je sprejela njegovo zbir- Milan Jamnik ko, zavezala, da bo zanjo našla primerno stalno mesto,« je pojasnil Jamnik in dodal, da se je tako porodila ideja, da bi v prostorih krajevne skupnosti v Goričanah uredili Eko muzej. Svoljšakova zbirka po Jamnikovih besedah obsega okrog 150 kosov različnega orodja, med njimi tudi posebno zbirko plugov, ki si jo je bilo prav tako mogoče ogledati v večnamenski dvorani stavbe krajevne skupnosti. Obiskovalcem pa so s prikazom starih kmečkih opravil predstavili tudi, kako so to orodje včasih uporabljali. Kosci so prikazali ročno košnjo, perice so ob vaškem koritu oprale perilo, može pa je bilo mogoče opazovati še pri obdelavi lesa za pripravo celuloze. Mateja Rant Prikaz obdelave lesa za pripravo celuloze Spodbujajo branje pri odraslih V Knjižnici Medvode se je mogoče pridružiti bralni znački za odrasle. Projekt so poimenovali Beremo na Sotočju. Novost je tudi domoznanski krožek. Ze v lanskem šolskem letu so v knjižnici na posebnih panojih in mizi razstavljali knjige, ki so jih priporočali v branje. Vse skupaj so letos še nadgradili s seznami razstavljenih knjig, ob čemer obiskovalce knj ižnice vabijo, da te knjige ne le preberejo, ampak jim zaupajo tudi svoje mnenje o njih. V ta namen so pripravili posebne lističe, ki jih bralci izpolnijo in oddajo v za to namenjen nabiralnik. Vsak mesec bodo med oddanimi mnenji nekoga izžrebali in ga nagradili. Zrebanje se bo odvijalo v okviru Knjižnih večerov na Sotočju, ki jih bodo prirejali tudi letos. Začeli bodo v oktobru, ko se bodo odrasli bralci pod vodstvom upokojene knjižničarke Tilke Jamnik spet lahko seznanili s kakovostnimi, nagrajenimi, aktualnimi in zanimivimi knjižnimi novostmi. Vsak mesec bodo za člane pripravili Učenci zadnje triade se bodo lahko v okviru domoznanskega krožka zakopali v stare fotografije in zapise z njihovega območja. tudi nove sezname knjig, ki jih priporočajo v branje za bralno značko. »Glede na to, da je letos tržaški pisatelj Boris Pahor dopolnil sto let, smo se odločili, da na seznam vključimo njegove knjige, poleg tega pa še druga dela zamejskih Slovencev in o zamejski Sloveniji,« so razložili v medvoški knjižnici. Finalno žrebanje bralne značke bodo pripravili na majskem knjižnem večeru. V letošnjem šolskem letu so v knjižnici pripravili še eno novost, in sicer medvoškim osnovnim šolam ponujajo domoznanski krožek kot zunajšolsko dejavnost. »K zanimivemu delu vabimo učence zadnje triade. Srečevali se bomo v medvoški knjižnici, vsak drugi četrtek v mesecu med 16.30 in 18. uro,« so poudarili v knjižnici. Delo bosta vodila samostojni kulturni delavec Boris Primožič in bibliotekarka Tatjana Mavrič. Mateja Rant 9 Ljudje in dogodki I Zaradi »smole« ob olimpijsko medaljo Mladinke iz Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Zbilje so Slovenijo že tretjič zastopale na gasilski olimpiadi, domov pa so se tokrat vrnile z nehvaležnim četrtim mestom. Mlade gasilke so po prihodu z gasilske olimpiade v Franciji pričakali s torto. Del slovenske reprezentance na letošnji gasilski olimpiadi v Franciji so predstavljale tudi mladinke iz PGD Zbilje. Po prihodu domov so jim pred gasilskim domom v Zbiljah pripravili prisrčen sprejem, tako da so malce pozabile na razočaranje, ker se jim ni uspelo uvrstiti med najboljše, za kar jim je le malo zmanjkalo. Kljub odličnemu nastopu so si namreč prislužile kazenske točke zaradi zvite cevi. »Če bi upoštevali samo čas izvedbe vaj, potem bi bile prve, saj so premagale celo ekipe brez kazenskih točk,« je na svoj e varovanke klj ub temu, da se jim je medalja izmuznila, ponosen poveljnik PGD Zbilje Anže Šilar. »Izmed vseh ekip so bila naša dekleta najbolje pripravljena, kar dokazujejo časi, a zmanjkalo nam je kančka športne sreče. Zame so punce zmagovalke,« je še poudaril Anže Šilar in ob tem izpostavil njihov uspeh v štafeti, pri kateri so se kljub napaki znale zbrati in dosegle najboljši čas. »Od ostalih ekip so bile boljše kar za sekundo in pol,« je ponosen Šilar. Pohvalil jih je tudi predsednik Gasilske zveze Medvode Miha Šuštaršič: »Na zadnjem treningu pred odhodom na olimpiado v Francijo sem videl vašo zagnanost in pripravljenost. Bili ste odločeni poseči na najvišjih mestih.« Ob tem je prepričan, da je že sama uvrstitev na olimpiado velik uspeh. Podžupan in poveljnik civilne zaščite v občini Leopold Knez je pohvalil tudi mentorja deklet Anžeta Šilarja in Matica Kalana. »S svojo mladostno zagnanostjo, znanjem in trdnim značajem sta znala dovolj dobro motivirati naše olimpijke, da so kljub zaviti cevi fenomenalno odtekle kros in niso obupale.« Dekleta so na slovesnosti, ki so jo pripravili v njihovo čast, obljubile, da bodo še pokazale, česa so zmožne, če ne pri mladinkah pa pri članicah. Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič Gm □ □LinRR gradbena mehanizacija, izkopi in prevozi, izvedba gozdnih vlak, kanalizacij, dvorišč, vodovodov, drenaž, ponikovalnic Rok Dolinar s. p. Studenčice 32 1215 Medvode tel: 031 428 715 nad trgovino [ Careater-ŽELEZNINA f LdN tel.: 01 3(511 !5Z SZ -stem kuponom imate do 10.10.2013 H®% popusta na frizerske storitve - v dopoldanskem času do 12. ure, še dodatnih H®% na frizerske storitve - popust ne velja za COLOUR US storitev NIČ VEČ DOMA, ZDAJ V NAŠEM SALONU ! 10 Osem priznanj za urejenost Turistična zveza Medvode je letos že 17. leto zapored podelila priznanja v okviru akcije Moja dežela, lepa in gostoljubna. Urejeno in gostoljubno okolje, poudarjajo, je namreč ključno za uspešen razvoj turizma. V okviru omenjene akcije zato ocenjuje hiše, ulice in objekte, v katerih se izvaja različne dejavnosti, pri tem pa upoštevajo okrasitev z naravnim in gojenim zelenj em in rožami, pa tudi skrb za dediščino ter komunalno in turistično infrastrukturo. Letos so podelili osem priznanj v petih kategorijah. V kategoriji naravna in kulturna dediščina si je priznanje prislužila kapelica v Sori. Med industrijsko--podjetniškimi objekti je najlepše urejen objekt podjetja Lescom, med sakralnimi objekti pa izstopa cerkev sv. Jakoba v Hra-šah. Med javnimi objekti so pohvalili urejenost pokopališča v Sori, med gostinskimi objekti pa gostilno Mihovec v Zgornjih Pirničah (na fotografiji). Najlepše urejene zasebne hiše pa so hiše družine Vidovič na Zgornji Senici, družine Peklaj v Zgornjih Pirničah in družine Zupančič v Valburgi. M. R., foto: Gorazd Kavčič Ljudje in dogodki I Na Osolnik v družbi s knjigo Novi oskrbnik brunarice na Osolniku Matjaž Lang želi obiskovalce privabiti tudi z izposojo knjig v koči. Pohodniki so lahko poleti izbirali med okoli sto knjižnimi naslovi, ki so jih razstavili v notranjosti koče. »Knjige mi je podarila gospa iz Ljubljane in tako sem prišel na idejo, da bi jih obiskovalcem ponudil v branje,« je pojasnil oskrbnik Matjaž Lang. Knjige so pohodniki lahko vzeli tudi s sabo in potem prinesli nazaj isto ali drugo knjigo. »Želim spodbuditi menjavo, saj je knjiga za med ljudi.« Lang upa, da bodo z branjem na Osolniku nadaljevali tudi v prihodnje. Na precej slabši odziv je naletel njegov poziv medvoškim društvom in organizacijam ter lokalnim ponudnikom, da bi svojo dejavnost predstavili na stojnicah ob koči. »Zato smo to zdaj prestavili na pomlad. Prednost bodo imeli ponudniki iz Medvod, če z njihove strani tudi spomladi ne bo odziva, pa bomo prostor na stojnicah ponudili tudi drugim.« Na ta način želi Matjaž Lang, ki je funkcijo oskrbnika na Osolniku prevzel v začetku junija, privabiti več obiskovalcev. »Ta čas imamo večinoma stalne goste, v jesenskem času pa se poveča tudi obisk šolskih skupin.« Koča je odprta samo ob koncu tedna in za praznike, skupaj z ženo pa obiskovalce razvajata s številnimi domačimi dobrotami, ki jih sama pripravljata. »Pohodnikom so na voljo telečja obara, ričet ali jota, vedno pripraviva tudi ocvirkovo in pehtranovo potico. V sezoni pa postreževa še z miškami s čemažem,« je naštel Lang. Letošnja novost so jedi, ki jih za zaključene družbe pripravlja na odprtem kurišču ob koči, ob katerem se bo mogoče v hladnejših mesecih tudi pogreti. Mateja Rant, foto: Peter Košenina Matjaž Lang Mini »knjižnica« na Osolniku TVOJA KARIERA SE ZAČNE Z vpisom AKCIJA www.luniverza.si ( • Osnovna šola za odrasle • Izredni študij srednješolskih programov • Nacionalne poklicne kvalifikacije • Dodiplomski in podiplomski študij • Odlični predavatelji • Brezplačna učna pomoč in svetovanje IN USPELO VAM BO! VPIS V TEČAJ TUJEGA JEZIKA 9.-27. 9. 2013 JEZIKOVNA ŠOLA, s tradicijo in kvaliteto od začetkov do aktivnega znanja poslovni jezik konverzacija individualno učenje po vaši men Za občane Mestne občine Kranj: prihranite 100 EUR. Za občane drugih občin: podarimo gradivo. priprave na izpit RIC Z nami boste spregovorili da hoste izbrand info@univerza.si www.luniverza.si telefona: 04/280 48 00 04/280 48 16 11 Ljudje in dogodki I Odlikujejo jo naravne sestavine Športno-turistično društvo Sora je v avgustu pripravilo že peti Festival kranjske klobase, v okviru katerega se je odvijalo tudi deseto ocenjevanje kranjske klobase. V Sori so letos že deseto leto zapored pripravili ocenjevanje kranjske klobase. »Kranjska klobasa se od ostalih podobnih izdelkov razlikuje po izrazito naravnih sestavinah; vsebuje najboljše svinjsko meso, sol, česen, začimbe, slanino, črevo in konec. Nima drugih dodatkov in v tem je skrivnost njenega izvrstnega okusa,« je posebnost okusa kranjske klobase poskušal opisati etnolog Janez Bogataj, ki je bil med pobudniki omenjenega festivala. Letos so se prvič povezali tudi z Joem Valenčičem, ki prav tako že deset let podobno ocenjevanje organizira v Clevelandu. Vzporedno s festivalom, je poudaril Bogataj, potekajo tudi prizadevanja za zaščito kranjske klobase s slovenskim geografskim poreklom na območju Evropske unije. »Z Nemci smo že dosegli soglasje, s sosedi Avstrijci prav tako, s Hrvati pa so stvari še odprte,« je pojasnil in dodal, da so lani sprožili tudi zaščito tradicionalnega postopka izdelave kranjske klobase v okviru Unescove zaščite nesnovne kulturne dediščine. Omenil je še, da je lani v Veliki Britaniji v angleščini in nemščini izšla monografija z naslovom Klobasa. Edina država, ki v nj ej ni zastopana, je Slovenija, je z obžalovanjem ugotavljal Bogataj. Kot vsako leto je postregel še z nekaterimi starimi pričevanji o kranjski klobasi. Tako so recimo leta 1883 kranjsko klobaso želeli poimenovati kar slovenska klobasa, a je bila že takrat po svetu uveljavljena kot kranjska klobasa. Predstavil je še zapis o tako imenovanih meksikajnarjih, ki so na božično drevo obesili kranjsko klobaso, iz zapisa s sredine 19. stoletja pa je mogoče razbrati, da je bila kranjska klobasa vedno pomemben dodatek jedem, saj govori o tem, da šele z njo ričet dobi pravo zabelo. Ocenjevali enajst vzorcev Po besedah Franca Jezerška, ki vsako leto gosti dogodek v svoji gostilni v Sori, se je ocenjevanja letos udeležilo vseh enajst certifici-ranih proizvajalcev kranjske klobase. Najprej jih je ocenila strokovna žirija pod vodstvom Marlene Skvarča, nato pa še številni ljubitelji te tradicionalne slovenske specialitete. Po oce- ni strokovne žirije si je prvo mesto prislužila kranjska klobasa Mesarstva Čadež, drugo mesto je pripadlo Celjskim mesninam, tretje pa Mesarstvu Podobnik. Ljubiteljske ocenjevalce je najbolj navdušila kranjska klobasa Mesarstva Podobnik, saj so ji prisodili največ točk, sledila je Mesarija Arvaj, tretje mesto pa si je prislužilo Meso Kamnik. Končnega zmago val-ca je določil seštevek ocen strokovne žirije, ki je predstavljal 60 odstotkov celotne ocene, obiskovalci pa so prispevali 40 odstotkov celotne ocene. Mesarstvo Podobnik je tako po več letih na prvem mestu izpodrinilo Mesarijo Arvaj, ki je bila tokrat druga, tretje mesto pa je osvojilo Meso Kamnik. Pri ocenjevanju, je pojasnil Bogataj, so pozorni na okus, prerez, teksturo in še številne druge nianse, ki samo eno kranjsko klobaso naredijo najboljšo. »Razlika nastane v malih skrivnostih velikih mojstrov: kje se je prašič pasel, s čim so ga krmili, koliko časa je meso 'odležalo' ... Že od kakovosti mesa je namreč veliko odvisno.« Priljubljenost spet narašča Festival je kranjski klobasi znova dvignil priljubljenost, ugotavljajo njegovi pobudniki. »Po drugi svetovni vojni je namreč priljubljenost kranj ske klobase začela upadati, tudi zaradi nerazumevanja takratne prehrambene industrije, ki je v klobase začela dodajati marsikaj, kar je močno zamajalo sloves tistih izjemno dobrih in okusnih klobas,« je poudaril Bogataj, ki zdaj z veseljem ugotavlja, da se je tudi s pomočjo festivala to spet obrnilo. K organizaciji festivala, je ob tem pojasnil Jezeršek, jih je sicer pred desetimi leti spodbudila izredno slaba ponudba hrane v Planici. »Zato smo se odločili, da kranjsko klobaso postavimo na mesto, kjer je že bila in kamor tudi sodi.« V sklopu festivala si je bilo letos mogoče ogledati še razstavo klobas Evrope, na kateri so predstavili petdeset vzorcev iz Slovenije, Avstrije, Nemčije, Švice, Francije, Španije, Portugalske, Italije, Hrvaške, Srbije in Črne gore. Že drugo leto je festival spremljal tudi mednarodni koncert folklornih skupin Poskočna špila, na katerem so se po besedah predsednika Špor-tno-turističnega društva Sora Primoža Plešca predstavile folklorne skupine iz Avstrije, Hrvaške in Italije, sodelovala pa je tudi domača folklorna skupina iz Sore. »To je priložnost, da se naše sosednje države predstavijo tudi na ta način,« je končal Plešec. Mateja Rant, foto: Tina Dokl, Matic Zorman Taijiquan (tai chi) in Qigong (chi kung) po poti starih Kitajcev do trdnega zdravja in dobrega počutja 16. septembra 2013 o b 18:30 Predstavitev in vpis za 2013/14 Športna dvorana Medvode (Ostrovrharjeva 4) www.taiji.si (041)446-488 info@taiji.si Folklorne skupine iz Slovenije in sosednjih držav so se predstavile na Poskočni špili. 12 Ljudje in dogodki I Od zrna do pogače Likovna sekcija KUD Pirniče je pripravila že tradicionalno likovno in etnografsko razstavo v Domu krajanov Pirniče, ki so jo letos naslovili Moj ljubi kruhek. V Domu krajanov Pirniče so minulo soboto odprli razstavo Moj ljubi kruhek. »Vsako leto se trudimo pred pozabo ohraniti del naše polpretekle zgodovine. Zato nadaljujemo z ohranjanjem vaškega ljudskega izročila, navad in običajev, ki bi sicer z generacijo naših staršev in starih staršev nepreklicno izginili v pozabo,« je poudarila Nadja Puppis iz KUD Pirniče. Pri okoliških kmetih in drugih prebivalcih tako zbirajo stare predmete, naprave in orodja ter jih predstavijo na tematskih razstavah. Tokrat so bili to predmeti, ki so jih včasih uporabljali pri kmečkih opravilih, povezanih s pripravo kruha, in sicer od sejanja pšenice do peke dišečega domačega kruha. Razstavili so cepce, mlatilnice in »pajklje« - naprave za ločevanje zrna od plev, pa mentrge, v katerih so mesili kruh, in druge pripomočke za peko kruha. Ob etnografski razstavi vsako leto pripravijo tudi likovno razstavo. Letos predstavljajo slike, rez-barije, keramične izdelke, čipke in vezenine na temo kruha, ki so nastale na likovnem ex tem-poru Pr' Aljaž konec junija. »S svojimi deli na razstavi sodeluje 25 naših članov, med njimi je tudi pet mladih, starih od pet do 12 let,« je razložila Nadja Puppis. Dijaki srednje ekonomske, storitvene in gradbene šole iz Kranja pa so pod mentorstvom Jožeta Verbiča postavili tudi pravo krušno peč. Razstavo si bo mogoče ogledati do 6. oktobra. Mateja Rant, foto: Primož Pičulin TVOJA KARIERA SE ZAČNE z, vpisov^ ( www.luniverza.si IN USPELO VAM BO! Z NACIONALNO POKLICNO KVALIFIKACIJO DO NOVEGA POKLICA in VEČJIH ZAPOSLITVENIH MOŽNOSTI. SOCIALNI OSKRBOVALEC NA DOMU lAČUNOVODJA • POMOČNIK KUHARJA MASER • REFLEKSOTERAPEVT Izvajanje postopkov za preverjanje in potrjevanje znanja za NPK. d.a. boste izbranil info@univerza.si www.luniverza.si telefona: 04/280 48 00 04/280 4816 13 Ljudje in dogodki I Ohranjajo stare vaške običaje Turistično društvo Pirniče je minulo soboto pred Domom krajanov že sedmo leto zapored pripravilo semanji dan na Telečjem. Rdeča nit letošnje prireditve je bila povezana s polji, žitom in kruhom, kar predstavljajo tudi na likovni in etnografski razstavi v Domu krajanov. Na odru so zato nastopili mlatiči žita, prikazali so star »pajkelj« - napravo za ločevanje zrna od plev, v »mentrgi« pa so zamesili kruh in ga nato tudi spekli. Kot vedno je bil semanji dan tudi priložnost, da se s svojo ponudbo pridelkov in unikatnih izdelkov predstavijo lokalni ponudniki, seveda pa ni manjkala niti dirka telet. Na semanjem dnevu na Telečjem so se s pridelki in unikatnimi izdelki predstavili številni lokalni ponudniki. Prav na podlagi vaške legende, po kateri naj bi tele pojedlo berača, so se pred sedmimi leti odločili pripraviti semanji dan na Telečjem,je pojasnila predsednica turističnega društva Cvetka Židan Valjavec. Legenda govori o beraču, ki se je sredi zime ob obhodu bližnjih vasi ustavil tudi v Pirni-čah. Na Brezovcu, kjer so včasih obešali zlikovce in tatove,je na obešencu opazil čisto nove škornj e. Ker mu jih ni mogel sezuti, je odrezal nogi nad škornjema in se z njimi odpravil v vas. Pri kmetu, kjer je prenočil, pa je krava ponoči povrgla tele, ki so ga zaradi mraza odnesli v hišo, kjer je spal berač. Ko se je ta ponoči zbudil, je ob sebi opazil nekaj čudnega in zaradi slabe vesti pomislil, daje ponj prišel sam zlodej. V strahu je pobegnil, domači pa so zjutraj odkrili le škornje z odrezanimi nogami. Zato so bili prepričani, da je berača pojedlo tele. Od tod izvira poimenovanje Zgornjih Pirnič, ki jim pravijo tudi na Telečjem. Na semanjem dnevu, je še poudarila Cvetka Židan Valjavec, so se letos prvič lahko predstavila prav vsa turistična društva v občini, Turistična zveza Medvode pa je na prireditvi podelila tudi letošnja priznanja za urejenost. Zvečer so nastopile še narodne noše, ki so se pripeljale na starem lojtrniku, ki ga je obnovil Franci Trojanšek iz Vikrč. Mateja Rant A\/ \ HRIBAR slikopleskarstvo Dejan Hribar s.p. Spodnje Pirniče 48a 1211 Lj.-Šmartno 031 218 209 Uj www.slikopleskarstvohribar.si info@slikopleskarstvohribar.si LOJ Z medvoško zastavo na »koncu sveta« « Tako je kraj, kjer je nastala fotografija, poimenoval popotnik Janez Mihovec. Konec avgusta se je vrnil iz Južne Amerike, kjer je obiskal Peru, Bolivijo in Čile. »Da se ve, do kod segajo Medvode, je bila z nami tudi naša zastava. Posnetek je iz južne Bolivije, in sicer s slanega jezera Solar de Ujuni,« je pojasnil Mihovec in dodal, da so fotografijo posneli približno na sredini jezera ob hotelu, ki je v celoti zgrajen iz slanih blokov. »Belina namreč nima nobene zveze s snegom in ledom, ampak je sol.« Jezero, je še razložil Mihovec, meri okrog 12 tisoč kvadratnih kilometrov in torej obsega več kot polovico Slovenije. M. R. 14 Ljudje in dogodki I Sloveniji so bili v ponos V baletni šoli Stevens so konec avgusta pripravili enajsti baletni poletni seminar. Še vedno so pod vtisom uspehov s svetovnega plesnega pokala v Veliki Britaniji. V Pirničah so konec avgusta pripravili poletni baletni seminar, enajsti po vrsti. V baletni šoli Stevens tudi poleti baletnih copatkov ne postavijo v kot, saj lahko mladi plesalci svoje baletno znanje utrjujejo na poletnem baletnem seminarju, ki so ga tokrat že drugo leto pripravili v Pirničah. Udeležilo se ga je 25 plesalcev iz različnih baletnih šol iz vse Slovenije, od tega so bili štirje fantje. »To nam omogoča tudi poučevanje plesa v dvoje, za kar je specialist moj mož Andrew Stevens,« je razložila Nena Vrhovec Stevens. V okviru seminarja sicer poučujejo klasični baletni pouk ob spremljavi žive glasbe. Seminar traja deset dni, plesalci pa imajo vsak dan po tri ure intenzivnega treninga. Plesno znanje, ki ga njihovi plesalci nabirajo tako med letom kot na tovrstnih seminarjih, se jim je letos obrestovalo tudi na svetovnem plesnem pokalu v Brightonu v Veliki Britaniji. Nastopilo je 16 njihovih plesalcev, ki so se lahko pohvalili z zelo dobrimi uvrstitvami. Najvišje se je uvrstila skupina Junior kvartet z baletom Ritual, ki je osvojila peto mesto. Kvartet sestavljajo Neža Mohar, Vesna Jereb, Lucija Brecelj in Maruša Peklaj. »Lepe uvrstitve so dosegli tudi drugi naši plesalci. Vse točke so zelo dobro izvedli, treba pa se je zavedati, da je bila konkurenca izredno močna,« jih je pohvalila Nena Vr-hovec Stevens. Vtis, je dodala, so naredili že ob predstavitvi na paradi držav. »Tudi s prelepimi narodnimi nošami. Obenem smo bili zelo glasni, zato smo bili kljub temu, da smo majhna država, opaženi in tudi pohvaljeni.« Tekmovanje je trajalo en teden in skoraj vsak dan je kakšen od njihovih plesalcev nastopil v kateri od kategorij. »Čeprav je bilo Britancev recimo 700, nas pa samo 16, smo se lahko pohvalili z izjemnimi rezultati. Tudi zato smo bili tako opaženi,« je zadovoljna Nena Vrhovec Stevens, ki je poudarila, da je bilo za njihove plesalce to res vrhunsko doživetje in izjemna izkušnja. »Tako se lažje primerjajo, Skupina Junior kvartet se je z baletom Ritual uvrstila na peto mesto. kam sežejo s svojim znanjem,« je še dejala in dodala, da so Slovenijo res lepo predstavili. »Lahko smo ji v ponos.« Organizatorji svetovnega pokala pa so plesni šoli Stevens že zaupali tudi organizacijo izbirnega tekmovanja za Slovenijo prihodnje leto. Odvijalo se bo sredi februarja v Prešernovem gledališču v Kranju. »Upamo, da se ga bo udeležilo še več plesalcev kot letos, saj računamo, da so jih opogumili tudi naši zadnji rezultati s svetovnega pokala,« je končala Nena Vrhovec Stevens. Mateja Rant Veter s hitrostjo 200 km/h lahko odpihne celotno državo! jfl KAJ BO POTREBNO, DA SE BOSTE PREMAKNILI VI? ■T* PREDNOSTI VADBE Z UTEZMI: 1. POVEČA MOČ! 2. POVEČA GOSTOTO KOSTNE MASE! 3. POSPEŠI PRESNOVO! 4. IZBOLJŠA DRŽO IN POSTAVO! 5. IZBOLJŠA SAMOPODOBO! 6. ZMANJŠUJE NEGATIVNE UČINKE STRESA! 7. IZBOLJŠA ŠPORNE DOSEŽKE! V POTENTII smo pomagali že na stotine ljudem do zgoraj omenjenih pridobitev. Če si želite zgoraj omenjene pridobitve tudi vi, ne oklevajte in nas _kontaktirajte še danes!_ SAMO DO 27. septebra le 119€!! ZAČETNIŠKI PAKET VADBE - 8 individualnih vadb z osebnim trenerjem - načrt vadbe in analiza prehrane - ter enomesečna vadnina vŠC Potentia (redna cena paketa je 295€) 'AlVr^ln KONTAKT: Telefon: 040 130 134 E-pošta: info@potentia.si Spletna stran: www.potentia.si I"KUPON ZA BREZPLAČNO MAJICO ali SKODELICO.'.'""I Vsi, ki pridete v naš športni center do 20. septembra s tem kuponom | in vplačate Začetniški paket vadbe, r, dobite poleg paketa majico ali I skodelico Potentia brezplačno! SAMI NE BI MOGLI POVEDATI BOLJE... Po pravici povedano si danes sploh ne predstavljam več tedna, ki je sicer zaradi službe in vseh mogočih obveznosti zelo stresen, brez vadbe v Potentii. - LEJA SAMBOL Prej sem običajno obiskovala fitnes in hodila na skupinske vadbe, vendar rezultatov nikakor ni bilo. Neverjetno je, da so bili rezultati pri Društvu Potentia že po dobrem mesecu vidni - izgubila sem že 4 kg in počutim se odlično :O! Najlepša hvala Luka! - MOJCA MAVER V Potentii sem začel trenirati, ker zaradi številnih poškodb kolena potrebujem močne mišice. Izgubil pa sem tudi nekaj odvečnih kilogramov, ki so se nabrali v zadnjem letu. - ROK JELENKO Moja telesna pripravljenost in izgled sta vsak dan boljša. Z vadbo v Potentii bom zagotovo nadaljevala in jo vsekakor priporočam tudi vsem drugim, ki želijo storiti nekaj dobrega in koristnega zase! - O. P. 15 I Pogovor - Bogatejša za izjemno izkušnjo Tini Kogoj iz Preske se je poleti uresničila dolgoletna želja, da bi obiskala Madagaskar. Tja se je odpravila kot vodja dobrodelne odprave. Kaj je botrovalo vaši odločitvi, da pripravite odpravo na Madagaskar? »Spodbudil me je program Pota Mladinskega informacijskega centra, znotraj katerega podpirajo odprave na različne destinacije. Vse te odprave vključujejo tudi prostovoljno delo.« Kako to, da ste izbrali ravno Madagaskar? »To je bila moja dolgoletna želja. Že teta je želela postati laiška misijonarka na Madagaskarju in to željo je očitno prenesla name. Pa tudi zaradi francoščine. Eno leto sem preživela v Franciji in mi je francoščina postala ljub jezik. Na Madagaskarju pa je francoščina uradni jezik.« To pot ste imeli torej v načrtu že več let? »Tako je, in ko sem naletela na program Pota, se mi je to zdela idealna priložnost. V tem primeru potem za tabo stoji neka organizacija, čeprav smo morali sami poskrbeti za vse. Sama sem tudi prevzela vlogo koordinatorke skupine osmih ljudi.« Poskrbeti za osem ljudi je verjetno kar velik organizacijski zalogaj? »Poskrbeti za osem ljudi, nabrati dovolj finančnih sredstev in pripraviti program ... Vse to je bilo zelo zahtevno. Včasih smo razmišljali, kako smo si sploh upali iti, sama sem se tudi spraševala, kako sem si upala prevzeti vlogo koordinatorke, glede na to, da prej še nikoli nisem bila na Madagaskarju.« Kako ste zasnovali program poti? »Naš program je obsegal izvedbo oratorijev oziroma aktivnosti za otroke. Šloje za večdnevne aktivnosti, ki so vključevale biblično zgodbo, v našem primeru Noetovo barko, kateri je sledil pogovor o njeni vsebini, neke vrste kate-heza, nato pa še delavnice in popoldanske igre. Večerni program so otroci pripravili sami in je vključeval petje in ples. Na Madagaskarju so mojstri v tem.« S kom ste navezali stik na Madagaskarju? »To je bila predvsem priložnost, da se izka-žem kot vodja skupine in da dejansko prevzamem v roke izvedbo celotnega projekta. Zelo rada imam kreativno delo in tu je bilo ogromno prostora za to. Madagaskar pa je bil zame velik kulturni šok, a zelo pozitiven. Na revščino ne gledam več tako kot prej, sploh ne vem, če bi to besedo še uporabljala. Šli naj bi namreč tja, kjer sta revščina in lakota, a to je zato, ker vse primerjamo z Evropo, ki je zgolj majhen košček sveta. Mi ne moremo zanje reči, da so revni, oni se niti ne počutijo tako. So popolnoma srečni s tem, kar imajo.« Kaj se vam je s te odprave še posebno vtisnilo v spomin? »Ko so nas peljali na kraj, kjer prej sploh še niso videli belcev in je tudi na zemljevidu območje označeno kot neraziskano. Tam deluje misijonar Tone Kerin, ki vedno prodira dlje na neraziskana območja. Širi krščanstvo, ob tem pa zgradi tudi kakšno šolo in poskrbi za zdravstvo. To je bila za nas najbolj pristna izkušnja.« Mateja Rant, foto: osebni arhiv Tine Kogoj Tina Kogoj »Naši gostitelji so bili slovenski misijonarji. Najprej smo obiskali Pedra Opeko, ki je v glavnem mestu zgradil vasico ob največjem smetišču. Ko smo se peljali čez mesto na hrib do te vasice, smo bili šokirani, kam smo prišli. Povsod je bilo ogromno ljudi, bosih, slabo oblečenih in umazanih. Smeti so ležale vsepovsod, tudi vonj je drugačen. Pedro Opeka pa je poskrbel, da ni nikjer nobenega odvrženega papirčka, njegova vasica z imenom Akamasoa oziroma v prevodu Dobri prijateljje kakor neko zatočišče. Njegova nedeljska maša je bila prav tako posebno doživetje. Na njej se zbere nekaj tisoč ljudi in vsi pojejo. Razen tega smo obiskali še Janija Mesca, Toneta Kerina, Janeza Kr-melja in Izidorja Grošlja, kjer smo srečali tudi medicinsko odpravo slovenskih zdravnikov.« Koliko otrok je sodelovalo na oratorijih? »Skupaj prek dva tisoč. Na posameznem ora-toriju se je zbralo od 450 pa tudi prek 600 otrok. To je bila kar 'masovka'.« Kakšen pa je bil njihov odziv? »Težko je opisati, tako polna so ta doživetja. Dan smo imeli res 'nabit' z aktivnostmi. Ko imaš naenkrat okrog sebe v delavnici, na kateri izdeluješ vetrnice iz papirja, sto otrok in ti vsak nekaj govori v malgaškem jeziku, imaš včasih občutek, da ne boš zmogel. A ko smo imeli potem kakšen dan, ko smo se samo vozili, si malo premislil, se pogovoril z drugimi o tem ... Takrat smo ugotovili, da so nam dali veliko več kot mi njim.« Kako ste uspeli zbrati potrebna sredstva za izvedbo tega programa? »Vse skupaj se je začelo januarja, ko smo se spoznali s člani skupine, ki je bila osnovana konec februarja. Pri organizaciji in vodenju financ mi je najbolj pomagala Sonja Tomšič. Vse skupaj je bila res intenzivna izkušnja, pol leta se mi je zdelo, kot da je to dejansko moja služba. Obiskali smo veliko slovenskih krajev, kjer smo predstavili naše delo in prosili za prispevke. Obiskali smo 15 župnij, bili smo prisotni na Festivalu prostovoljstva v Ljubljani, na taboru NSi in na Čarobnem dnevu na Bledu. Naša maskota je bila lemur, opica, ki živi samo na Madagaskarju. Organizirali smo še poseben dogodek v Preski Teče vsa družina.« Koliko sredstev ste uspeli zbrati na ta način? »Od začetka maja do konca junija skupaj 14 tisoč evrov. Ne moreš verjeti, kako so Slovenci tudi v teh težkih časih dobrodelni. Samo prebivalci Medvod so prispevali prek tisoč evrov.« Koliko časa ste potem preživeli na Madagaskarju? »Tam smo bili od 16. julija do 16. avgusta. Pri vsakem od gostiteljev smo ostali tri dni.« Kaj vam je osebno pomenila ta izkušnja? Na oratorijih je sodelovalo od 450 pa do prek 600 otrok. 16 Kultura I Ko »žlajdra« spre sosede KUD Fran Saleški Finžgar s Senice je ob obletnici svoje ustanovitve na prostem uprizorilo zdaj že znamenito igro Veriga. Finžgarjeva igra Verigaje neločljivo povezana s Senico, zato ni čudno, da so jo ob tridesetletnici KUD-a, ki nosi njegovo ime, ponovno uprizorili. Zgodbo, ki se dogaja leta 1910 prav na Senici, je Finžgar, takratni sorški župnik, zapisal po resničnih dogodkih leta 1914. Markovi in Mejačevi se dobro razumejo. Mejačev sin Janez »hodi v vas« k sosedovi Micki in vse kaže, da se bodo dobri sosedski odnosi nadaljevali tudi v prihodnje. Ko pa gospodar Marko pod Mejačevim kozolcem najde staro verigo, za katero trdi, da je njegova, je miru konec. Mejač je prepričan, da je veriga njegova in dajo je Marko ukradel. V dogajanju igra pomembno vlogo bajtar Drnolc, ki sprva podpihuje prepir, nato pa ob krhanju prijateljstva med sosedi začuti priložnost in Micki poskuša vsiliti drugega ženina. Z Boltežarjem z Gont nima uspeha, saj se Micka ne zmeni zanj. Markov oče Primož ves čas opominja prepir-ljivce, da je mir med sosedi vreden veliko več kot stara zarjavela »žlajdra«, a zaman. Ko občinski sluga na Markov dom pripelje poziv na sodišče, razgreta kri sosedov doseže vrelišče. Medsosedski prepir razdre Markovo družino, saj Micka ne zdrži več in odide služit, Mejačev Janez pa se začne vdajati pijači. Oče Primož se odloči vzeti stvari v svoje roke in želi vreči verigo v reko Soro, a pri tem utone. Soseda med seboj spravi šele smrt. Igralci KUD-a Fran Saleški Finžgar so Verigo tokrat uprizorili štirinajstič, prvič na dvorišču Polenčeve kmetije na Zgornji Senici. Od prve uprizoritve leta 1956 se je zamenjalo veliko igralcev, dva pa sta še vedno ista. Valentin Križaj je bajtarja Drnolca igral v vseh uprizoritvah, Franci Križaj pa je v tem času zamenjal štiri vloge. Veriga, ki je bila v vseh predstavah rekvizit, je originalna »žlajdra«, za katero sta se pred stoletjem pravdala soseda. Od zadnje uprizoritve je minilo sedem let, zato so si gledalci letošnjo prišli ogledat v velikem številu. Medsosedski odnosi znajo biti še danes težava, zato Veriga tudi po stotih letih ostaja zelo aktualna. Peter Košenina Veriga, za katero se v igri pravdata Marko in Mejač, je prav tista, ki je pred stotimi leti zanetila prepir na Senici. AKCIJA Več na www.prevc.si kuWe -Alplei Salon Prevc Kranj Dorfarje 17, Žabnica tel.: (04) 502 19 00 e-pošta: info@prevc.si KUHINJA NATURA Zakaj izbrati kuhinjo Alples? • prijetna domačnost združena z zanimivo obliko • privlačne barve • širok izbor elementov za vsak prostor • estetski ročaji • praktična ureditev predalov • odlične kotne rešitve 17 I Kultura Kiparske bravure Mirka Mihovca V medvoški knjižnici bo do 26. septembra na ogled kiparska razstava domačega umetnika Mirka Mihovca. Odprtje razstave je potekalo v duhu spomina na pesnika Sorškega polja Simona Jenka. Mirko Mihovec, ki je bil rojen na Ladji pri Medvodah, se že od mladosti ukvarja z umetniškim ustvarjanjem, zlasti slikarstvom in oblikovanjem, pred desetletjem in pol pa se je navdušil nad kiparstvom. Tokratna razstava, katere odprtje je napolnilo prostore medvoške knjižnice, ponuja pregled umetnikovih kiparskih stvaritev zadnjih nekaj let. Kipar Mirko Mihovec ob svojih skulpturah, ki so na ogled v medvoški knjižnici. / Foto: Primož Pičulin Nova sezona likovnih tečajev v KUD Zbilje V KUD Zbilje bodo tudi to šolsko leto, od oktobra naprej, potekali tečaji v treh likovnih sekcijah. Profesionalni slikarji in mentorji Renata, Andreja in Peter bodo vodili tečaje slikanja za odrasle, otroke in začetnike ter tečaj grafike. Tečaji potekajo že vrsto let, vsako leto pa udeležencem pripravijo nove likovne izzive. V likovni sekciji bo v popoldanski skupini potekal tečaj akvarela, v dopoldanski skupini pa bodo udeleženci poskušali skozi likovne naloge najti svoj ustvarjalni izraz. Če bo dovolj zanimanja, bodo organizirali trimesečni začetni likovni tečaj. Otroci bodo nadaljevali s spoznavanjem likovnih tehnik in izrazov, tečaj umetniške grafike pa bo zajemal risanje in različne grafične tehnike. Študijska sekcija bo najprej spoznavala zakonitosti kolaža, nato pa se dogovorila za nadaljnje izzive. Vabljeni k vpisu, več informacij pri mentorjih: Renata Grmovšek (041 807 196): likovna sekcija (ob ponedeljkih od 9. do 12. ure ter od 17. do 20. ure); Andreja Eržen (031 878 953): grafična sekcija, likovni tečaji za otroke (ob torkih od 3. oktobra od 15.30 do 17.15 - otroci, od 17. do 20. ure - odrasli); Peter Gaber (031 515 021): študijska sekcija (ob sredah od 17. do 20. ure). S. L. Ob odprtju razstave je Mihovca, ki živi in ustvarja na Svetju v Medvodah, obiskovalcem večplastno predstavila umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. »Ročne spretnosti, poznavanje materialov, njihovih likovno-izraznih in uporabnih možnosti ter občutek za formo so mu omogočili povsem suveren vstop v ta medij likovnega ustvarjanja. Les različnih vrst - hrast, jesen, češnja, jablana ... - je postal njegova materia prima. Z njim ustvarja motivno raznolike skulpture, ki tudi po slogovnem pristopu niso povsem enotne. V avtorju se najprej rodi ideja in ko jo 'uzre' v telesu lesa, si neutrudno prizadeva za njeno uresničitev. Na poti realizacije pa ga vodi material z vsemi svojimi danostmi, katerim zna vselej subtilno prisluhniti,« je avtorja predstavila Stibilj Šajnova. Temelj Mihovčeve fi-guralike so človek in živalski liki, njegov motivni svet žive narave pa zaokroža cvetje. Avtorju so blizu preproste, a še vedno dovolj sugestivne oblike, ki v sebi nosijo realistično razvidna sporočila. Površine kiparskih stvaritev - izpostaviti velja kipe, kot so sv. Florijan, Jakob Aljaž, Lepa Vida, Urška in povodni mož, so čutno napete, fino zglajene: avtor z njimi gradi obliko čistega obrisa. Oblike so tridimenzionalne in tako predstavljajo samostoječo oblo plastiko. Kipi pa ne govorijo le s formo, temveč avtor večino svojih skulptur tudi kolorira, vendar na način, da barve ne zakrijejo prvinske slikovitosti lesa. »Mihovčeva dela so dokaz ustvarjalne senzibilitete, s katero na premišljen način povezuje umetnost narave s svojimi razmišljanji in kreativnimi zanimanji,« še dodaja Stibilj Šajnova. Odprtje pa je potekalo predvsem v duhu pesnika Sorškega polja Simona Jenka - z recitacijo nekaterih njegovih pesmi ter s pesnikovo oprsno upodobitvijo, ki jo bo avtor poklonil knjižnici. Kot občudovalec pesnikovih verzov se mu je Mihovec na kiparski način namreč želel pokloniti tudi sam. Samo Lesjak Poklon Jakobu Aljažu KUD JaReM tudi jeseni nadaljuje svoje aktivnosti. 12. septembra so se vrata Aljaževe rojstne hiše v Zavrhu pod Šmarno goro odprla razstavi z naslovom Poklon Jakobu Aljažu. Z njo želijo likovniki, udeleženci slikarskih Extemporov Aljaževina 2013 obuditi Aljaževega duha, svežino pomladi in razmišljanj a o davnini. Ob sožitj u različnih tehnik platna, lesa in gline, si obiskovalci razstave lahko ogledajo podobe rojstne hiše z njenimi detajli, pokrajinske motive, prežete z lepotami izpod Šmarne gore, in seveda portretne like velikega domačina. Prav tako se bodo lahko ob gledanju slik v mislih vrnili stoletja, tisočletja nazaj. Člani filmske-foto sekcije so v objektiv vestno ujeli čudovite trenutke ustvarjanja likovnikov. Fotografska razstava tako dopolnjuje likovna dela, na odprtju pa so za popestritev poskrbeli sekcija orgličarjev ter Agata Trojar s svojo poezijo. Razstava bo na ogled vsako soboto in nedeljo med 9. in 12. uro do 6. oktobra. V mesecu oktobru pripravlja KUD JaReM razstavo Pot v dvoje. Gre za likovno razstavo življenjskega opusa Marije in Ivana Podvez ob njuni 70-letnici. Eksponati temelje na ljudskem izročilu, glavnina njih pa bo izdelana iz lesa. Razstavljeni pa bodo tudi praznični vezeni prti, pa tudi prti za praktično uporabo, peče, gobelini in izdelki, ki predstavljajo tako posvetne kot nabožne like in pojave. Samo Lesjak Likovno ustvarjanje članov KUD JaReM v idiličnem ambientu Aljaževine /Foto: arhiv KUD JaReM (Gregor Meglič) 18 ft&K ofctobeX / hJveJvweJi KLUB JEDRO WWW .HUJvudvodAAÁ/ klubtmmedvode OUol er htM.3,.10.2013, O BOO -1800 Dnevni Center - BIVAK O 2000 ODPRTJE RAZSTAVE "JEDRO SEZONA 2012/2013" Petek, 4-10. 2013 O 204)0-02-00 PREVARA ter EGZI & KETRIN DUO PREVARA - Yugo Rock Party Band Prevara je glasbena skupina, sestavljena iz mladih, a Izkušenih glasbenikov, ki so se odločili preigravati legendarne YUGO ROCK skladbe, ki so za vedno zaznamovale območje nekdanje Jugoslavije. Nastop skupine PREVARA je poslastica za oboževalce skupin, kot so Riblja Čorba, Bijelo Dugme, Plavi Orkestar, Parni Valjak, Divlje Jagode itd., skratka za vse jugonostalgike oziroma ljubitelje yugo ročka, ki je pustil velik pečat na glasbeni sceni. EGZI & KETRIN DUO Jurij Egzi Cotar, pevec skupin Requiem in Shutdown ter basist skupine Space Unicorn On Fire in njegova sestra Ketrin vas bosta popeljala v najslajša leta glasbe v akustični izvedbi. Surova 70ta, sladka 80ta, yugo rock, slovenski rock, v repertoarju pa se najde tudi nekaj aktualnih pop hitov! Balzam za dušo In uho. Prost vstop I Sobota,, 5.10. 20/3 O 1900 ŠPORTNA SOBOTA Prenos športnih tekem - nogomet (španska, italijanska in angleška liga), košarka, smučanje, pivo v akciji, namizni nogomet in pikado. 7o>uk, 8. 10.20/3 O BOO-ISOO Dnevni Center-BIVAK O 1800-1900 OSNOVNI TEČAJ RUŠČINE CeJbM, 10.10.2013 O BOO - 1800 Dnevni Center - BIVAK O 1900 FILMSKI VEČER EVS - ŠPANSKI FILMI, Daniel Sanchez Arevalo - "Gordos" - "Azuloscurocasinegro" - "Primos" Petek, 11.10. 20Í3 O 2000 OKUSI IN GLASBA EVROPE -TENERIFE, ŠPANUA Španska kultura, kullnarika, glasba In še kaj v Jedru na Španskem večeru. Jorge že pripravlja picón, specialiteto s Kanarskih otokov... Vabljeni! Sobota,, 12.10. 20/3 O2000 KARAOKE Bi rad/a zapel/a svoje najljubše pesmi, pa nikoli ni bilo priložnosti? Pridi v Jedro na karaoke! Solo, v dvoje ali prijateljsko tekmovanje v skupinah - ne bo nam dolgčas! Medena,, 13.10. 2013 O 1900-2000 GONGI zvočno-meditacijska kopel. 7o>vek, 8.10. 20/3 O 1000 -1800 Dnevni Center - BIVAK O 1800 -1900 OSNOVNI TEČAJ RUŠČINE Shtltv, 16.10. 20/3 o 1600 DARIO CORTESE - Jesenska divja hrana Užitne divje rastline, ki rastejo jeseni. In plodovi, ki še kar zorijo. Kaj lahko naberemo v jesenskem času, kako pripravimo? Delavnico vodi Dario Cortese, strokovnjak za užitne divje rastline. Namenjena je predvsem tistim, ki vstopajo v svet (užitnih divjih) rastlin ter priprave jedi z njimi. Dobimo se pred MC Medvode ob 16h, od tu nas bo Darlo vodil po bližnji naravi, razlagal, katere rastline so užitne, in še veliko več. Cena delavnice je 10 €. Prijave in informacije: Stanislava (041/665656) ČeMek, 17-10. 20/3 OBOO-1800 Dnevni Center-BIVAK Petek, 18.10. 20/3 O2000 POTOPISNO PREDAVANJE O JUŽNI AMERIKI Andska mesta, gore, karibska in pacifiška obala, odprti ljudje, salsa, tržnice, polne življenja, gverila, kava, Machu Picchu ... To so samo nekatere stvari, po katerih je znana Latinska Amerika, v potopisu si bomo pogledali še veliko več utrinkov iz Kolumbije, Venezuele, Ekvadorja, Peruja In Bolivije. Sobota,, 1<). 10. 201$ O 1900 ŠPORTNA SOBOTA Prenos športnih tekem - nogomet (španska, italijanska in angleška liga), košarka, smučanje, pivo v akciji, namizni nogomet in pikado Medena,, 20.10. 2013 O 1000 -1800 Maglc the Gathering Turnir Johzk, 22.10. 2015 O BOO -1800 Dnevni Center - BIVAK O 1800 -1900 OSNOVNI TEČAJ RUŠČINE Cethtek, 24.10. 20/3 O BOO -1800 Dnevni Center - BIVAK O 1800 -2200 ŠOLSKI PLES Kot je v navadi, se pred počitnicami mladina iz vseh štirih OŠ zbere na šolskem plesu. Prireditev je zaprtega tipa, vstop samo s potrdilom staršev. Petek, 25.10. 2073 O 1900 DELAVNICA - ASTROLOGIJA Astrologija je veda, ki proučuje simbolične vplive in odnose med gibanjem in položaji nebesnih teles ter življenjem na Zemlji. Kako vplivajo na naše življenje, kaj nam sporočajo? Kaj nam sporoča Luna, kaj nam zapoveduje Saturn, kaj nam piše Sonce in kako nas zapeljuje Venera aH pa mogoče kako nas osvaja Mars. Na še več vprašanj bomo odgovorili na delavnici Astrologije. Prost vstop. Sobota.26.10. 20/3 O BOO -2200 JAPONSKI DAN Skupina ljubiteljev japonske kulture Omoi vas ponovno vabi, da se jI pridružite pri soustvarjanju japonsko obarvanega žura, na katerem se boste lahko zabavali z obilico aktivnosti in spoznali druge ljubitelje azijske kulture. Lansko leto se je pripravljalo suši, potekala je plesna delavnica na korejsko super uspešnico, obiskovalci pa so se našemili v kimona in kostume. Poleg stalnic, kot so japonske igre, arkadni ples, ustvarjalni kotiček ter kviz na tematiko japonskih risank, za letos pripravljajo nova presenečenja! Vstop je prost. O2000 KONCERT KLAPE Kulturni dom Medvode. Medefja,, 27.10. 2013 O 1900-2000 GONGI zvočno -meditacijska kopel Ponedeljek, 28.10. 2013 O 700-1*00 POČrtNIŠKO VARSTVO FROGRAA JEDRO - PONEDELJEK TOREffcin ČREDA. Za točne termine se obrnite na izvajalce programov Pte&M, Šoti\, Uh&k&Mtd/oJU, (ponedeljek in sreda) Plesna šola Urška v Jedru pripravlja različne plesne vadbe za vse starosti In mladosti. Informacije In kontakt: urska.medvode@gmail.com, www.urska.s^domov-medvode.html float,-AfnhitaM, (ponedeljek) Flow joga eliksir življenja - nektar večne mladosti, gibkega telesa in prožnega uma. Flow joga je fluidna, kreativna, energičena in celovita praksa. Prvi impulz je poživitev telesa in povečanje njegove fleksibilnosti, ki hkrati fokusira in umirja naš um. Jogijski položaji se tekoče Izvajajo v popolni sinhronizaciji giba in diha. Informacije in kontakt: http^A/vww.amritam.si/ 7on, VeiMt Pte&hb Idui (sreda) Latino tečaj - začetna stopnja Tečaj družabnih plesov začetno-obnovitvena stopnja in obnovitveno-nadaljevalna stopnja. Informacije in kontakt: Andrej Ivanuša 031/552412 Špo&^Si, (neda) Športna si izvaja vadbe pilates - joge, DeepWORK-a in Zumbe v Medvodah in bližnji okolici. Več informacij najdete na www.sportna.sl. Johek, 29.10. 20/3 O 700-1600 POČITNIŠKO VARSTVO O BOO-1800 Dnevni Center-BIVAK O 1800 -1900 OSNOVNI TEČAJ RUŠČINE Studa,, 3o. 10.20/3 O 700-1600 POČITNIŠKO VARSTVO NovemLer Petek, 1.11. 20/3 O 2000-200 Hard & Heavy večer -TOP STRIPPER Hard Rock - MOTORFIRE Heavy Metal -MIST Doom Metal Prispevek 3 € Sobota,, 2.11. 20/3 O 1900 ŠPORTNA SOBOTA Prenos športnih tekem - nogomet (španska, italijanska in angleška liga), košarka, smučanje, pivo v akciji, namizni nogomet in pikado JoKek, 5-11. 20/3 O BOO-1800 Dnevni Center - BIVAK 01800-1900 OSNOVNI TEČAJ RUŠČINE hbtek, 7.11. 20/3 O BOO-1800 Dnevni Center - BIVAK O 1900 -1800 Prenos Evropske lige, Maribor: Zulte Waregem. Vabljeni na ogled nogometne tekme 4. kroga evropske lige! Petek, 8.11. 20/3 O 1800 FILMSKA PROJEKCIJA "POKLON JAKOBU ALJAŽU" Vabljeni v dvorano Kulturnega doma Medvode na filmsko projekcijo: - Dva kratka eksperimentalna filma - POEZIJA NA VODI (pesmi Agate Trojar); kratek igrani film SANJE (igra Monika Jekler, pesem Simon Jenko); dokumentarni film EX TEMPORE 2013; napovednik dokumentarnega filma o življenju Jakoba Aljaža O 1900 ODPRTJE LIKOVNO-FOTOGRAFSKE RAZSTAVE "POKLON JAKOBU ALJAŽU" Po filmski projekciji v dvorani kulturnega doma Medvode se dogajanje seli v klub Jedro. Sobota,, 9.11. 20/3 01000 -1800 Delavnica igrano-dokumentarnega filma z BORISOM PETKOVIČEM oStaio VaiLlmi Delavnica "AKUSTIKA-Znanost ali vraževerje?" Medena,, 10.11. 20/3 O lOOO - BOO Delavnica igrano-dokumentarnega filma z BORISOM PETKOVIČEM O 1900-2000 GONGI zvočno-meditacijska kopel Delovanje MC Medvode omogčajo: Občina Medvode, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport - Urad RS za mladino, MOViT - NA Mladina. Medijski sponzorji: .Gorenjski glas, TV Medvode. I Zanimivosti Hitri motocikli - magnet za Slovence Konec avgusta češko mesto Brno gosti najboljše svetovne motocikliste. Svetovno motociklistično prvenstvo že zelo dolgo ni bilo tako zanimivo in razburljivo, kot je v letošnji sezoni. Napete dirke privabljajo gledalce k televizijskim ekranom, tiste najbolj vnete ljubitelje pa tudi na dirkališča. Dirkališče v češkem Brnu je Slovencem gotovo najljubše. Približno šest ur vožnje z avtomobilom je potrebnih, da pridete do pet kilometrov dolge steze, ki slovi po zahtevnosti do motociklov in dirkačev na eni strani ter prijaznosti do gledalcev na drugi. Dirkališče so sredi osemdesetih let zgradili tako, da tudi tisti z najcenejšimi vstopnicami vidijo dirkače enako dobro kot tisti, ki si lahko privoščijo mesta na tribunah. Že pred dvema desetletjema in pol je to privabljalo gledalce, enako paje še danes. Nemci, Avstrijci, Poljaki, Madžari in seveda Slovenci se v velikem številu zgrnejo v mesto ali na travnike okrog dirkališča, kjer se zvečer zabavajo v prepro stih kampih, podnevi pa uživajo v predstavah na stezi. Letos si je dirko ogledalo preko 142 tisoč gledalcev, v celem koncu tedna pa je na dirkališče vstopilo preko 220 tisoč ljudi. Slovencev nas je bilo več kot druga leta. Ušesom prijetno domačo govorico in plapolanje slovenskih zastav je bilo slišati in videti na vseh koncih. Medvoščane srečaš povsod, tudi v t. i. »paddocku«, kjer imajo moštva parkirana svoje tovornjake, in v medijskem središču. Tam smo se srečali trije, zato so bile Medvode, glede na število občanov, morda celo najbolje zastopana slovenska občina. Brno je Slovencem blizu predvsem zaradi cenovne dostopnosti. Najcenejša tridnevna vstopnica je letos stala 82 evrov, s čimer si na italijanskih dirkališčih lahko privoščite le vstopnico za nedeljo, ko je na sporedu dirka. Stroški za gorivo, tri nočitve v kampu, hrano in pijačo so znašali približno 200 evrov, kar pra- Jorge Lorenzo, Marc Marquez in Dani Pedrosa so se vso dirko borili za zmago. Na koncu je bil najboljši najmlajši - Marc Marquez. vim ljubiteljem motociklizma ne predstavlja prevelikega stroška. Seveda se na dirkališču denarja z lahkoto znebite. Navijaški rekviziti so zelo dragi, saj na primer čepice v barvah Valentina Rossija stanejo 30 evrov, otroške majice 35, puloverji iz velurja ali jakne pa vsaj dva-, tri-, nekatere celo štirikrat toliko. Navijači pač predstavljajo priložnost za dober posel. Kot že vso sezono so se tudi v Brnu za zmago udarili Marc Marquez, Jorge Lorenzo in Dani Pedrosa. Marquez je zmagal že četro zaporedno dirko in še povečal bazo svojih navijačev, ki jih je iz tedna v teden več. Dirka v Brnu je že nekaj let najbolje obiskana od vseh, s takimi predstavami najboljših pa ni razloga, da ne bi bilo tako tudi prihodnje leto. Peter Košenina K motociklističnim dirkam sodijo tudi brhka dekleta. V češkem Brnu jih nikoli ne manjka. 20 Mladi I Obiskal jih je tudi kardinal Rode Letošnjega oratorija v Sori se je udeležilo rekordno število otrok, saj je na različnih dejavnostih sodelovalo kar 99 mladih iz Sore in okoliških krajev. V Sori že nekaj let opažajo, da se na njihov oratorij prijavi tudi nekaj otrok iz sosednjih in celo bolj oddaljenih župnij, je z zadovoljstvom ugotavljala Mateja Jenko Medar, ki je skupaj z možem Urošem letos prevzela vodenje oratorija, v pomoč pa jima je bilo še 37 animatorjev. Njihov župnik Jože Čuk je bil namreč ves avgust na študijskem dopustu v Španiji, oratorij pa so tako kot vsako leto pripravili v tednu velikega šmarna, torej od 12. do 18. avgusta. Geslo letošnjega oratorija je bilo »Bog je z nami«, pri pripravi programa pa so izhajali iz knjige Zgodbe iz Narnije: Potovanje Jutranje zarje. Kljub temu, da so ostali brez domačega župnika, pa niso bili brez duhovnega vodje, je poudarila Mateja Jenko Medar. »Z nami je bil Andrej Saje, ki je avgusta nadomeščal našega župnika, za duhovni del oratorija in vodenje molitev pa je redno skrbel tudi bogoslovec naše župnije Boris Rozman.« Posebno presenečenje jim je s svojim obiskom pripravil kardinal Franc Rode, lepo pa so jih presenetile tudi sestre karmeličanke, ki so jim podarile šest tort, s katerimi so se posladkali po športnih igrah. Otroci so sicer lahko sodelovali kar na osmih različnih delavnicah. V lokostrelski delavnici so izdelali lasten lok in puščice in z njimi streljali v tarčo, v animacij ski delavnici Na oratoriju v Sori je otroke obiskal tudi kardinal Franc Rode. so sestavili kratke risane filme, v plesni delavnici pa so dekleta sama pripravila koreografijo na izbrano glasbo. V ustvarjalnih delavnicah so razen tega izdelovali broške iz gumbov, denarnice za drobiž iz penaste gume, papirnate angelčke, rožice iz penaste gume in slamic ter pletene vrvice za kemične svinčnike. Otroci so se zlasti razveselili izleta v Zreče, kjer so najprej obiskali župnijsko cerkev sv. Egidija, nato pa so se odpra- vili še na kopanje v Terme Zreče. Kot vedno pa so navdušenje požele tudi vodne igre. »To je največja zabava za otroke, sploh spuščanje po drči in pokanje vodnih balončkov, s katerimi so ciljali animatorje,« je še dodala Mateja Jenko Medar. Oratorija so tudi letos pripravili še v župnijah Pirniče in Smlednik. V Pirničah se je oratorija udeležilo 55 otrok, v Smledniku pa 90. Mateja Rant MEKON LOKA D.O.O. Podlubnik 253, 4220 Škofja Loka tel.: 04 51 50 590 info@mekon-loka.si www.mekon-loka.si MizarstvoMEZNARIČ Imate željo po novem pohištvu? Bi radi bolje izkoristili svoje prostore? Pokličite nas in dogovorili se bomo o vaših željah. GG mali oglasi e-pošta: malioglasi@g-glas.si, telefon: 04 201 4247 www.gorenjskiglas.s^ JEZIKOVNI TEČAJI • Angleščina • Nemščina • Italijanščina • Španščina «Francoščina «Ruščina • Japonščina «Poljščina «Arabščina •Slovenščina « Latinščina « Kitajščina TEČAJI ZA PROSTI ČAS • Mozaik «Klekljanje « Nakit « Keramika > Slikanje*Risanje*Poslikava stekla, svile,... RAČUNALNIŠKI TEČAJI • Windows • Word « Excel « Power Point i ZA: i učence dijake študente odrasle upokojence KDAJ? Pričetki od 23.septembra dalje. Na voljo je več kot 150 različnih terminov. PONUDBA Na voljo so začetni in nadaljevalni tečaji (od1.do7. stopnje ), utrjevanje šolske snovi, priprava na maturo, individualni pouk, tečaji za zaključene skupine. 21 I Zanimivosti Dve desetletji jih druži aerobika Skupina žensk s Senice se že dvajset let srečuje na urah aerobike v dvorani krajevne skupnosti. Slikovna uganka Kako dobro poznamo našo deželo? Letošnje dolgo, rekordno vroče poletje se poslavlja in dnevi, ko smo dihali »na škrge«, bodo polagoma tonili v pozabo. Šolarji so si že oprtali nahrbtnike, v vrtce se je vrnil običajen živžav in spomini na poletje bodo bledeli ter le še občasno privreli na površje, pa še to le takrat, ko nas bo dolgotrajna hladna moča zadrževala po domovih. Na sliki je lepa mirna peščinica ob sotočju naših vod. Katerih? Odgovore pošljite do konca septembra na naslov Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj, s pripisom »za Sotočje«. En pravilen odgovor bomo izžrebali in ga nagradili. V julijski številki sem vas spraševal, zvonik katere cerkve se dviga iz gozda in kaj je tisto zgoraj na griču? Iz gozda se dviga zvonik smledniške cerkve, na griču pa tičijo razvaline Starega gradu. Nagrado prejme Helena Kosec iz Valburge. Nagrado prejmete po pošti. Jože Praprotnik, avtor slikovne uganke Začelo se je z vajami, ki so jih delale skupaj v krogu, sčasoma pa je vsakič ena prevzela vodstvo in njihova vadba je bila vse bolj podobna pravi aerobiki, je pojasnila njihova članica Darja Kajzer. Čez čas jim je mizar naredil lesene stopničke za vadbo, potem so počasi dopolnjevale še drugo opremo in si omislile tudi vaditeljico. Dvajsetletnico skupnega druženja so letos želele zaznamovati na poseben način, zato so med drugim izdale bilten, v katerem so se predstavile. Za fotografije je poskrbel fotograf Dean Dubokovič. Omislile so si tudi enotne majice s številko 20 na hrbtni strani. To pa še ne pome- ni, da nove članice niso dobrodošle. »Začetnih članic nas je ostalo pet, sicer pa se članstvo ves čas menja,« je poudarila Darja Kajzer. Ta čas se jih na vadbi dvakrat na teden, ob ponedeljkih in četrtkih, srečuje od 15 pa do 20. Ne druži jih samo šport, ampak tudi prijateljske vezi, zato se vsako leto ob koncu sezone odpravijo še na daljši izlet. »Tudi poleti potem skupaj tečemo ali kolesarimo, lani pa smo se prvič skupaj udeležile Ljublj anskega maratona,« je dejala Darja Kajzer. Dvajsetletnico bodo letos zaznamovale še s skupnim izletom v Barcelono konec septembra. Mateja Rant Fotografija z naslovnice biltena, ki so ga izdale ob dvajsetletnici. Cvetje v jeseni s Tanjo Zajc Zupan S koncertom, na katerem se bodo spomnili štiridesetletnice premiere filma Cvetje v jeseni, za katerega je nastala tudi istoimenska skladba, se bo v Kulturnem domu v Medvodah predstavila citrarka Tanja Zajc Zupan (na fotografiji) z gosti. Večer bo vodila njena hči Ana, s katero bo Tanja izvedla tudi posebno točko z naslovom Cvetje v jeseni - Ana bo ob glasbi citer interpretirala odlomek iz knjige oziroma filma. Pridružil se bo še Tanjin sin Domen, ki jo bo nekaj pesmi spremljal s kitaro in nastopil skupaj s svojo najstniško glasbeno skupino Dark Heart. Ob citrah bo zapela še Brigita Vrhovnik Dorič, ki je dolga leta prepevala v Ansamblu Nagelj in je znana kot kraljicajodlanja, nastopila pa bo tudi moška vokalna skupina Stiški kvartet, ki bo med drugim zapela nekaj dalmatinskih pesmi. Večer slovenskih ljudskih in narodnozabavnih pesmi, slovenske popevke in zimzelenih melodij bodo pripravili 11. oktobra ob 19. uri. M. R. 22 Vrt I Vse o minljivi lepoti hibiskusovih cvetov Šele v pravi poletni vročini, ko večina rastlin preneha cveteti, v vrtovih zažarijo hibiskusi. Njihovi veliki pisani cvetovi, katerih lepota traja le en dan, nam pričarajo pravo poletno vzdušje. Večina ob besedi hibiskus pomisli na cvet, naslikan na škatlici čaja, ali pa na cvet, ki ga nosijo za ušesi dekleta s Havajev. Toda le malo ljudi ve, da poznamo več vrst hibiskusov, ki lepo uspevajo tudi pri nas. Močvirski hibiskus z ogromnimi cvetovi Najbolj zahteven za oskrbo je zagotovo kitajski oslez (Hibiscus rosa - sinensis), katerega domovina je Kitajska. Pri nas ga gojimo kot posodovko, saj rastlina ne prenaša nizkih temperatur. Ze ob manjši izpostavljenosti nizkim temperaturam ali pomanjkanju svetlobe rastlina odvrže liste in cvetove. Rastlina potrebuje veliko vode in hranilnih snovi, saj raste zelo bujno. Ob ustrezni oskrbi nas preko celega leta razveseljuje z bogatim cvetenjem. Cvetovi so lahko enojni ali dvojni, pestra je tudi barvna paleta, saj imamo na voljo odtenke rumene do oranžne barve, rdeče, rožnate in bele. Zanj je značilen šop rumenih prašnikov, ki štrlijo iz cveta. Najbolj pogost hibiskus na naših vrtovih pa je sirski ali vrtni oslez (Hibiscus syriacus). Ta vrsta je prezimno trdna, listopadna rastlina, ki lahko zraste v grm, visok do dveh metrov. Veliki barviti cvetovi se, odvisno od sorte, odpirajo od maja naprej in cvetijo vse do pozne jeseni. Cvet je odprt samo en dan, redkeje več dni. V deževnem in vlažnem vremenu se cvetovi ne odpirajo, kar nekako zakrknejo, vendar številni popki počakajo na ugodne vremenske pogoje, ko zacvetijo v popolnem sijaju. Med najnovejše vrste hibiskusa, ki jih srečujemo na vrtovih, pa sodi močvirski hibiskus (Hibiscus moscheutos). Ta vrsta potrebuje, kot Ena izmed posebnosti vrtnega osleza (sorta meehanii) so pisani listi ter temni, gosto polnjeni cvetovi, ki običajno ostanejo zaprti v popku in se le redko do popolnosti odprejo. že ime pove, dovolj vlažno rastišče, zato je poletno zalivanje neizogibno. Zraste v do dobrega metra in pol visok grm. Njena posebnost pa so ogromni cvetovi, katerih premer znaša lahko več kot 30 cm. Cveti od julija pa vse do pozne jeseni. Pozimi nadzemni del rastline odmre. Rok Kogovšek M rti KMETIJSKA ZADRUGA MEDVODE Prodajalne: MEDVODE, Cesta ob Sori 11 T: 01/3613-300 VODICE, Kamniška cesta 8 T: 01/8324-011 VIŽMARJE, Tacenska cesta 67 T: 01/5124-666 DOBRUNJE, Cesta II. Grupe odredov 43 T: 01/5471-684, G: 041/321-543 Odpiralni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. VRTNA TRATA NAJBOLJŠI ČAS SETVE VRTNE TRATE JE SEPTEMBER. POSEBNA PONUDBA SEMENA TRAVNIH MEŠANIC GNOJILA PREKRIVNA FOLIJA VALJAR - IZPOSOJA SEJALNIK IN TROSILNIK - IZPOSOJA BENCINSKI PREZRAČEVALNIK TRAVE IZPOSOJA 23 I Nasvet Mleko - vir zdravja ali počasni ubijalec? Tadej Jurman, absolvent živilstva in prehrane ter FZS inštruktor fitnesa Tokrat se bomo dotaknili nekoliko bolj občutljive teme. Kravje mleko (v nadaljevanju samo mleko) je podobno kot meso precej osovraženo na eni in konvencionalno močno priljubljeno na drugi strani. Če ste že popolnoma zmanipu-lirani z ene ali druge strani, vam bo ob prebiranju današnjega prispevka malo bolj vroče. Vsi neopredeljeni pa boste bolje razumeli, zakaj toliko vroče krvi. Če popijemo 0,5 litra mleka dnevno, telo oskrbimo z znatnimi količinami hranil, ki jih dnevno potrebujemo. Z zagotavljanjem esen-cialnih aminokislin, vitaminov, mineralov in maščobnih kislin, sodelujejo mlečne sestavine pri presnovi na več načinov (tudi tako, da vplivajo na absorpcijo hranilnih snovi). Mlečne beljakovine (najbolj znani sta sirotka ali whey in kazein) so bogate z esencialnimi aminokislinami, katere stimulirajo sintezo ali rast mišičnega tkiva. Sirotka naj bi izdatno zelo pomagala pri izboljšanju splošnega zdravja. Mleko in mlečni izdelki lahko upočasnijo praznjenje želodca in tako zavirajo apetit. Posebej se priporoča fermentirane mlečne izdelke, saj ugodnejše vplivajo na prebavo, sestavine ugodno vplivajo na imunski sistem, zaščitno na razvoj rakavih celic, protivirusno in protibakterijsko. Vendar vse le ni tako rožnato. Dr. Frank A. Oski, direktor oddelka za pediatrijo na Johns Hopkins University School of Medicine in predstojnik otroške bolnišnice Johns Hopkins, navaja, da je pitje kravjega mleka povezano z anemijo, krči in diarejo, različnih oblik alergij, težav s hormoni, aknami, depresijo in rakom. Mleko krivi za srčne napade. Tudi znan zdravniški rek, pijte več mleka za zdrave kosti, je že nekaj časa označen za napačnega. Osteopat dr. William Ellis pojasnjuje, da imajo ljudje, ki pijejo mleko vsak dan, vedno najnižjo raven kalcija v krvi. Čeprav ima mle- ko veliko kalcija, je absorpcija kalcija v organizem veliko manjša, saj telo večino mineralov porabi za nevtraliziranje kislosti, namesto za absorpcijo kalcija. Brez silicija, vitamina K, vitamina D, cinka, bora, magnezija in drugih vam zadostna količina kalcija prav nič ne pomaga. Tudi večina kalcijevih tablet je bolj škodljivih kot koristnih, če jih ne znamo pravilno uporabljati. Podobno velja tudi za druga pomanjkanja vitaminov in mineralov, zato se dobro poučite ali pa posvetujte s prehranskim strokovnjakom. Zmeda je očitna. Mleko je zdravo in nezdravo. Le kako je to mogoče? Za dobršen del težav, ki naj bi jih povzročalo mleko, je kriva preobčutljivost (alergija, intoleranca ...) na mlečne beljakovine, maščobe ali laktozo (mlečni sladkor), ki je največji povzročitelj težav. Torej je rešitev precej preprosta. Potrebno je opraviti testiranje intolerance na mleko in mlečne izdelke in ugotoviti, kaj nam lahko ali pa nam že povzroča težave, in to izločiti iz prehrane. Danes se že dobi mleko ali fermentirane mlečne izdelke brez laktoze in mleko brez maščobe (v sledovih), zato lahko uživamo mleko tudi če imamo z intoleranco na mleko. Če pa še vedno ne želite piti kravjega mleka, lahko to nadomestite z riževim, mandljevim (najbolj podobno materinemu mleku), lešnikovim, kvinojinim (vsebuje vse esencialne aminokisline). Letno gledališče (hislstein Kranj www.tourism-kranj.si STAND UP - PANC PO PANCU gostje: Boštjan Gorenc - Pižama, Marina Osrag in drugi 20.9. ob 20.30 uri akustično SIDDHARTA FOLKLORNA SKUPINA SAVA Celovečerni koncert z gosti 21.9. ob 20.30 uri Vstopnice so na voljo na prodajnih mestih Eventim in v Kranjski hiši. Všečkajte našo Facebookitr^. sr bomo razdelili nekaj vstopnic. JL= iBa ' •] GTV j Gorenjski Glas 24 Šport in rekreacija I Eufemija Štorga je tudi letos organizatorka Medvoškega teka. Lani se je na ulicah Medvod zbralo blizu dvesto tekačev in tekačic, letos jih pričakujejo vsaj toliko. Medvoški tek postaja tradicionalna prireditev Po uspeli lanski prireditvi, ko so Medvode in okolico napolnili tekači, bo tudi letos zadnja septembrska sobota namenjena športnikom in ljubiteljem športa vseh starosti, saj bodo tekli vse od otrok do veteranov, ob atraktivno progo pa ste znova vabljeni vsi, ki jih radi spodbujate z navijanjem. Lanski 1. Medvoški tek je bil izziv tako za organizatorje kot tekače, ob velikem zanimanju domačinov pa je glavna organizatorka, nekdanja atletinja in olim-pijka Eufemija Štorga sklenila, da odmevna prireditev zagotovo ne bo zadnja. Tako je letos spomladi začela priprave na 2. Medvoški tek, ki bo potekal 28. septembra. O lanskih izkušnjah in letošnjih novostih sva se pogovarjali pred novo prireditvijo. Lanski Medvoški tek je bil za vas prvo srečanje s tako množično prireditvijo, zato je bila to gotovo pomembna preizkušnja? »Najpomembneje se mi zdi, da je bil odziv na naše povabilo na tek že prvič velik, da so se tekači in tekačice odzvali nečemu, kar je bilo novost, in da jih je prišlo skoraj dvesto, natančno 191. Po tekmovanju smo dobili ogromno pozitivnih odzivov tako udeležencev kot ostalih in upam, da jih letos znova pride vsaj toliko kot lani. Če jih bo še več, bomo seveda veseli, vendar pa se zavedam, da bo marsikaj odvisno od vremena.« Letos ste se odločili, da priprave na tek začnete že zgodaj, tudi prijave že sprejemate? »Priprave na letošnjo prireditev sem začela že v juniju, saj je bilo treba poskrbeti za številne podrobnosti, od urejanja papirjev oziroma dovoljenj naprej. Prav tako je bilo treba poiskati sponzorje prireditve, za kar smo tudi poskrbeli. Vsi lanskoletni so potrdili, da se nam bodo pridružili tudi letos, nekaj smo dobili tudi novih. Sedaj že potekajo prijave, na osnovi katerih bomo naročili še majice in startne številke. Do 25. septembra se je še moč prijaviti na moji spletni strani www.sdefi.si in je prijav-nina zgolj 10 evrov, seveda pa se bo nato moč prijaviti še na dan teka do 15. ure, vendar bo takrat prijavnina 20 evrov. Za tak način smo se odločili zato, da bo gneča na dan prireditve čim manjša, prav tako pa smo se odločili, da startne številke in vrečke delimo že v petek popoldne in soboto do -poldne. Vse to je pomembno tudi Organizatorji 2. Medvoškega teka opozarjajo, da bo 28. septembra zaprtih nekaj cest. Tako bodo zaprte Finžgarjeva ulica, cesta Sp. Senica-Svetje, Ladja-Svetje, Donova cesta in Medvoška cesta. Zapora bo med 16. in 19. uro. zato, ker bomo letos imeli elektronsko merjenje časov s čipi, časomerilec pa bo Alples timing. Start bo ob 16. uri.« Imate že kaj prijavljenih tekačev in tekačic? »Ja, nekaj več kot sedemdest jih je že, vsak dan se prijavljajo novi inkaže, daje zanimanjakardosti.« Lani so tekmovalci in tekmovalke pohvalili razgibano traso proge. Bo letos podobna? »Ja, trasa proge ostaja ista, krog pa je dolg pet kilometrov. Razlika je v tem, da bo letos moč teči še na dodatni 20-kilometrski razdalji. Tako bo tek organiziran za tiste, ki se bodo želeli preizkuisti v teku na 5 kilometrov, na 10 kilometrov, na 20 kilometrov, dodatno pa smo poskrbeli tudi za najmlajše, saj ob prireditvi pripravljamo tudi vza-jemkov tek za otroke, za katerega se bo moč prijaviti na dan prireditve med 15. in 15.20, start tega teka pa bo ob 15.30.« Pripravljate tudi lepe nagrade? »Za najboljše v vseh kategorijah smo pripravili praktične nagrade, za zmagovalca na 10 in 20 kilometrski progi pa še denarni nagradi. Tudi vsi udeleženci otroškega teka bodo nagrajeni.« Kakšen je vaš nasvet tekačem pred tekmo? »Pomembno je, da se, ne glede na vreme, dobro ogrejejo, saj morajo biti mišice na napor pripravljene. Lahko rečem, da je proga srednje težka in da je ogrevanje zagotovo pomembno.« Medvoški tek je zaenkrat samostojna prireditev. Jo boste vključili tudi v katerega od tekaških pokalov? »Res trenutno še ne šteje za katerega od pokalov, vendar pa naj bi prireditev postala tradicionalna in delamo tudi na tem, da bi jo vključili v katerega od pokalov. Zelo pomembno pa se mi zdi, da je bila lani prireditev zelo dobro sprejeta med domačini in okoličani, ki so tudi letos res lepo povabljeni, da spodbujajo tekače in tekačice. Prireditev brez gledalcev pač ni prava in zato upam, da pridejo tudi navijači in da vsi skupaj preživimo lepo popoldne.« Vilma Stanovnik Vabi vse otroke, odrasle, starejše in nosečnice na športno vadbo, ki bo potekala v športni dvorani v Medvodah in v telovadnici Partizana Medvode Vadbe za otroke: - Vadba otrok 2,5-3 leta: torek od 16.-17. ure ZŠP - Vadba otrok 3-4 leta: sreda od 16.-17. ure ZŠP - Vadba otrok 5-6 let: ZŠP ponedeljek in četrtek od 16.-17. ure -Atletika 7-10 let: Partizan Medvode-torek od 18.-19.ureinZŠPčatrtskO(L16.-17.uce - Rolanje za otroke: pričetek 1. septembra 2013 in 1. aprila 2014 Vadbe za odrasle: - Organizirane fitnes vadbe za ženske in moške -Vadba za starejše (zdrava hrbtenica in zdrav življenjski slog) -Vadba za nosečnice novo!!! - Tekaški treningi za odrasle - Individualne vadbe (rehabilitacija po poškodbah) Rojstnodnevne zabave (petek in sobota) Začetek vadb za otroke bo 1. oktobra 2013, za odrasle se večina vadb prične 2. septembra 2013. 25 Šport in rekreacija I Priplaval do rekorda in zlate medalje Osemnajstletni plavalec Peter John Stevens iz Spodnjih Pirnič se je konec avgusta zapisal v zgodovino slovenskega in svetovnega plavanja, saj je v Dubaju postal svetovni mladinski prvak na 50 metrov prsno, poleg tega pa je dosegel tudi rekord mladinskih svetovnih prvenstev in slovenski rekord. Osemnajstletni Peter John Stevens je konec avgusta postal svetovni mladinski prvak na 50 metrov prsno, te dni pa začenja priprave na novo sezono. Za Petra Johna Stevensa je že nekaj let znano, da sodi med naše najperspektivnejše mlade plavalce, prav tako pa se je začel dokazovati v evropski in svetovni konkurenci. Vrhunec njegove športne poti sta zagotovo rezultata letošnjega poletja, saj je najprej na evropskem mladinskem prvenstvu v Poznanu osvojil srebrno medaljo, na svetovni vrh v svoji konkurenci pa se je zavihtel v Dubaju, kjer je v zaenkrat svoji paradni disciplini, 50 metrov prsno, s časom 27,74 sekunde postavil rekord svetovnih mladinskih prvenstev ter kot za šalo premagal vse tekmece. Stotinka za boljšo motivacijo »Ko sem lani na evropskem prvenstvu v velikih bazenih kot mladinec vsega za stotinko zgrešil tretje mesto, je bila to zame dodatna motivacija, da se za letošnjo sezono še bolje pripravim in da mi uspe tudi kakšen res dober rezultat. Odločil sem se, da en mesec prej kot ostali sošolci zaključim šolsko leto in se posvetim samo plavanju. K sreči imam na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju, kjer obiskujem športni razred, res veliko podporo profesorjev, tako da sem lahko vse obveznosti in izpite opravil že prej, prav tako sem v času, ko sem manjkal, lahko obveznosti opravil prek spleta. V pripravah na največja tekmovanja sem se zato lahko posvetil zgolj plavanju, treniral sem dvakrat na dan in v mislih sem imel zgolj plavanje,« o pripravah na sezono pravi Peter John Stevens, sicer član kranj skega Plavalnega kluba Triglav, kjer je njegov trener Luka Berdajs. Brez pritiska do rekorda »Tako sam kot drugi so od mene na evropskem prvenstvu v Poznanu pričakovali vsaj drugo mesto in to mi je uspelo. Žal tam še vedno nisem mogel premagati švedskega plavalca, ki je bil pač v tistem času fizično močnejši. Sem se pa zato bolje izkazal na svetovnem mladinskem prvenstvu v Dubaju, ko pričakovanja niso bila tako velika in tudi pritiska nisem čutil. Že v predtekmovanju mi je uspelo postaviti rekord svetovnih mladinskih prvenstev, saj sem bil res sproščen, čutil nisem prav nobenega pritiska,« pravi simpatični Peter John Stevens, ki je takoj po zmagi dobil ogromno čestitk in kar štiri ure je trajalo, da je odpisal vsem, ki so mu čestitali. Okraden na maturantskem izletu Komaj je prišel domov iz Dubaja, je znova šel na pot, toda tokrat ne na tekmo, temveč na maturantski izlet v Španijo. »Bilo je super, res smo se dobro imeli, čeprav sem imel smolo in so me že prvi dan okradli na plaži. Ostal sem brez mobilnega telefona, kartic, dokumentov, v recepcijo hotela sem prišel v spodnjem perilu ...,« pravi bodoči maturant, ki se bo v naslednjih mesecih ob plavanju znova resno posvetil tudi šoli. »Na prvem mestu je sedaj zame res matura, imam pa visoke cilje tudi na članskem evropskem prvenstvu v kratkih bazenih na Danskem, pa tudi poleti v dolgih bazenih v Berlinu. Nekaj izkušenj v članski konkurenci že imam in mislim, da bodo po zmagi v Dubaju tekmeci morali resno računati name,« pravi svetovni mladinski prvak, ki ima visoke cilje tudi v naslednjih letih. Po maturi v ZDA »Trenutno je moja prva disciplina res 50 metrov prsno, vendar pa si želim čim prej napredovati v olimpij ski disciplini 100 metrov prsno, sajje moj cilj, da nastopim na olimpij skih igrah v Riu de Janeiru. Če želim odplavati res vrhunski rezultat, pa bo treba še kar precej trenirati,« dodaja Peter John Stevens, ki načrtuje, da bo študij nadaljeval čez lužo v ZDA, kjer bo lahko hkrati treniral in študiral. »Po naslovu svetovnega mladinskega prvaka sem dobil kar nekaj ponudb iz ameriških univerz, vendar se zaenkrat še nisem odločil. V Sloveniji je težko trenirati in hkrati študirati, zavedam pa se, da je izobrazba še kako pomembna,« tudi pravi Peter John Stevens, ki je vesel, da mu je letos poleti ob plavanju uspelo opraviti tudi šoferski izpit. »S prevozi na treninge imam že od začetka kar precej težav, saj imamo doma le en avto, do letos pa je vozila le mami, saj oči nima šoferskega izpita. Ko sem bil star osemnajst let, sem zato takoj začel s šofiranjem in sedaj, ko imam izpit, je vseeno malce lažje, čeprav še nimam svojega avta,« tudi pravi Peter John Stevens in dodaja, da brez podpore domačih ne bi šlo, prav tako ga spodbujajo v klubu, sošolci in prijatelji, pa tudi punca Manca, prav tako plavalka. Vilma Stanovnik, foto: Primož Pičulin 26 Avto Avto za boljše življenje Fičo karavan? Podaljšan fičo? Je to sploh še fičo? Ni niti fičo niti karavan, ampak Fiat 500L in oznaka L res pomeni Velik. Italijani krojijo modo, povsod, kjerkoli, za katerikoli izdelek. Avtomobilizem pa je njihova poslastica. »Povečanem« Fiatu 500 bi vsakdo drug dodal oznako XL in ne samo L. Veste zakaj? Ker L ne pomeni Large, velik, ampak Living, kar v prevodu sodobnega Italijana pomeni več prostora. Več prostora je enako boljše življenje. V tako majhnem avtu tako veliko prostora. Vendar ne gre samo za to, gre za slog, pravijo v Fiatu. In gre za inovativnost prostorskih skladnosti, kar pomeni, da si bo tak avto omislil tisti voznik, ki živi sproščeno, nezahtevno, poceni, a lepo. Tisti, ki ima raje pogled na lepo in dosegljivo, kot pa razkošno in nedosegljivo. L pomeni tudi ekoLoški Fiat 500. S takim avtom ne boste sovražnik naravi, kar je za vas še kako pomembno, saj ste največji prijatelj narave. Svet je naš in za svet nas mora skrbeti. Kakorkoli, ampak tale avto je še vedno premajhen. Prtljažnik ima 400 litrov prostornine. Sami vemo, koliko lahko spravimo v tak prostor. Presenečenje presenečenj sledi, ko odkrijete »skrivni«, »magični« prostor, kjer tovor lahko organizirate na treh ravneh, ter prtljago, ki jo prevažate, razporedite in razdelite na krh- ko, trdo, veliko, malo, razsuto . Z užitkom boste ugotovili, da več ne rabite, če ste le malce organizirani. Notranjost je sodobna, če jo rabite, vendar bolj ali manj je ta avto namenjen takim, ki vse odvečne »potuhe« za volanom niti ne rabijo niti ne pogrešajo. Italijani so skupaj s Fiatom 500L poslali v svet naslednji stavek: »Ko odraščate, ko postajate veliki, z vami odraščajo tudi čustva.« In ko gledate tega Fiata, ne morete reči, da ni to to, kar v bistvu rabite. Seveda, če ste že »odrasli«, . dozoreli . Miroslav Cvjetičanin VSE 2LA VAS AVTO NA EIMEM MESTU . potem 500L povsem zadostuje vašim potrebam. rakiupuhpa avtcimrTiihikih y;ivu>"ijviin| po^ratti— * camlno mo&Lû ♦ prodaja in odkup rabljenih vozil ♦ vozila z garancijo ♦ prepisi vozil ♦ zavarovanje vozil Gorenjska c. 12, Medvode Tel./fax: 01/36-11-601 GSM: 041/330 578 www.avtomedvode.com hitri Evfvtia :-(tr liCflrtkn m i l^o{irrrl£.T [Jt ion -i:^ ZA VSE ZNAMKE VOZIL popravilo pc mj£i brez lak-ranja JZM £JWO lltit AVTO LUSlNA d e.o fciwll > goto jnran^ AVTOELEKTRIKA IN AVTOMEHANIKA Sp. Senica 19 c, 1215 Medvode Tel.: 01/3611 279, GSM: 041 56 83 53 e-pošta: avto.jamnik@siol.net, www.avtojamnik.si Servis klimatskih naprav Diagnostika vseh tipov osebnih vozil! 27 Sodobnost, Odtisnjena za Prihodnost! Medvoška cesta 3, Medvode Tel.: 01 36 178 36 www.optikamali.si Akcija traja od 20.9. do 10.10. 2013. Popusti se ne seštevajo. OPTIKA man OPTIKA IN OČESNA AMBULANTA O M