TISKOVINA Po{tnina pla~ana pri po{ti 2253 Destrnik 4. JULIJ / MALI SRPAN 2001, GLASILO OB^INE DESTRNIK, LETO VI, [TEVILKA 6 (56) Ob dnevu dr`avnosti izrekamo ob~ankam in ob~anom iskrene ~estitke in zahvalo vsem tistim, ki so bili dovolj sposobni in pogumni, da `e deseto leto praznujemo dan dr`avnosti. Ob~inski svet, ob~inska uprava in va{ `upan in poslanec Franc Puk{i~ ZDRU@ENJE ZA MEDSOSEDSKO POMO^ STROJNI KRO@EK POSESTNIK Namen delovanja SK: - povezovanje kmetov in ~lanov za njihovo kakovostnej{o in ekonomi~no proizvodnjo, predelavo in prodajo - izobra`evanje ~lanov na razli~nih podro~jih - pomo~ in sodelovanje s ~lani in drugimi - opravljanje strojnih uslug na svojem podro~ju - planiranje strojnih storitev med ~lani - organiziranje nabave kmetijske mehanizacije PREDSTAVITEV KRO@KA BO V SREDO, 4.7. 2001, OB 20h V KLETNIH PROSTORIH OB^INE DESTRNIK, VINTAROVCI 50. VLJUDNO VABLJENI! ^LANI IN ^LANICE SMO SE PREDSTAVILI OB OB^INSKEM PRAZNIKU Na tretjem ob~inskem prazniku smo se ob likovni in kulinari~ni razstavi predstavili tudi ~lani dru{tva s svojimi izdelki. Da bi bili izdelki lepo prikazani, je poskrbela na{a ~lanica gospa Danica Pernat, za kar se ji iskreno zahvaljujemo. Prinesla je veliko svojega cvetja in zelenja ter razli~nih predmetov. Tudi ostale ~lanice smo nabrale travni{ko cvetje, med katerim so bile tudi solzice. Kako malo volje je treba, da se predstavi{ in poka`e{ izdelke, ki jih izdelujemo dedki in babice ob svojih vnukih, ki opazujejo, kaj nastane v na{ih zgaranih rokah. Te so bile neko~ hitre, a se po~asi tudi da narediti mnogo lepega. Julijana ^ernezel Izdajatelj: Ob~inski svet Ob~ine Destrnik Uredni{tvo: Petra Le{nik, Slavica Kramberger in Milena Širec. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Ob~ini Destrnik brezpla~no. Javno glasilo OB^AN - GLASILO OB^INE DESTRNIK je vpisano v evidenco javnih glasil pod zaporedno {tevilko 1365. Na podlagi Zakona o DDV sodi javno glasilo Ob~an med proizvode, za katere se obra~unava DDV po stopnji 8 %. Naslov uredni{tva: OB^AN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Telefon: 02/752-09-00 Telefaks: 02/752-09-02 E po{ta: casopis.obcan@siol.net ^asopis OB^AN izhaja v nakladi 850 izvodov Prva {tevilka ~asopisa Ob~an je iz{la 25. julija 1996. Odgovorna urednica: Petra Le{nik Lektorica: Bojana Kolenko Oblikovanje in tehni~no urejanje: Zmagoslav [alamun Tisk: Tiskarna Grafis, Po`eg 4, Ra~e 2 DOBITNIKI OB^INSKIH PRIZNANJ BRONASTO OB^INSKO PRIZNANJE – TURISTI^NO DRU[TVO DESTRNIK Dru{tvo v kraju deluje `e 20 let- letos praznuje obletnico delovanja. V dru{tvo je v~lanjenih 117 ~lanov, ki so v letih delovanja prispevali svoj dele` k razvoju kraja in na podro~ju pristnih med~love{kih odnosov. Dru{tvo si je uredilo svoje prostore, prisotnost ~lanov dru{tva pa je opazna na vseh prireditvah v ob~ini. Dru{tvo bo 18. in 19. avgusta 2001- praznovalo 20. kme~ki praznik. BRONASTO OB^INSKO PRIZNANJE- VRTNARSTVO MARINI^ Vrtnarstvo Marini~ iz Placarja: z dejavnostjo vrtnarstva se ukvarjajo `e 25 let, od tega 22 let na Primorskem, 3 leta pa pri nas. S preselitvijo s Primorske je vrtnarstvo Marini~ v na{em kraju in v ob~ini Destrnik prispevalo k dodatnemu razvoju vrtnarstva ter popestrilo ponudbo svojih pridelkov. V kratkem ~asu je postalo zelo znano in priljubljeno nakupovalno mesto razli~nih cvetlic in drugih proizvodov. Ob cvetli~arstvu se ukvarjajo tudi z vzgojo sadik, paprike, zelja, solate, paradi`nika itd. Vedno so tudi pripravljeni ponuditi pomo~ va{ki skupnosti ter drugim. Okrasitev ob~inske zgradbe in {ole s cvetjem je njihovo delo. So dru`insko podjetje, ki prodaja svoje izdelke od Slovenske Bistrice do Ljutomera. ZLATO OB^INSKO PRIZNANJE - TELEKOM SLOVENIJE Telekom je na obmo~ju ob~ine Destrnik naredil velik korak naprej, saj je s svojimi lastnimi sredstvi pripomogel k razvoju na{e ob~ine. V letu 1999 so za~eli sodelovati z na{o ob~ino in z gradnjo, vlo`ili so veliko sredstev v usposobitev fiksne in mobilne telefonije s kabelsko napeljavo, ki so jo na obmo~ju celotne ob~ine polo`ili v zemljo. ZLATA PLAKETA OB^INE DESTRNIK- MENERGA d.o.o Menerga je projektirala strojne in{talacije za Osnovno {olo Destrnik in s tem {oli zagotovila dobro izolacijo in maksimalne mikrobiolo{ke pogoje. [olski objekt je v celoti prezra~evan, za ogrevanje pa porabijo 2,7 krat manj energije kot bi je sicer, zato se destrni{ka {ola uvr{~a med nizkoenergijske stavbe in velja za najbolj var~en objekt v Sloveniji. Tako je podjetje Menerga d.o.o. za projekt Osnovna {ola Destrnik-energetsko u~inkovit projekt 20001 v za~etku aprila 2001 v Portoro`u dobilo nagrado Agencije za u~inkovito rabo energije in Gospodarskega vestnika. Ob~an - 4. julij 2001 PRAZNOVANJE TRETJEGA OB^INSKEGA PRAZNIKA Asfaltiranje plo~nika - na prireditev ob ob~inskem prazniku bomo hodili `e po njem. Slavnostna ma{a Tekmovanje v {ahu Kulinara~na razstava Dru{tva kmetic Destrnil. Spekle so veliko razli~nega peciva in keksov. Pripravile pa so tudi pravo kme~ko pojedino: ~ebulo, zaseko in doma~i kruh... Otvoritev kanalizacije pred Gasilskim domom Destrnik. Odprl jo je dr`avni sekretar Ministrstva za okolje in prostor g. Marko Slokar. ... {e posebej pa so se potrudile z zakusko po prireditvi. Pomladna Orfej~kova parada Ob~an - 4. julij 2001 3 UKREPI OB PIKU @U@ELKE @u`elke, ki povzro~ajo alergi~ne reakcije Najpogostej{e `u`elke, ki povzro~ajo bole~e pike pri nas, so ose, ~ebele, sr{eni in ~mrlji. ^ebela pi~i samo enkrat v `ivljenju, ker njeno `elo in del zadka ostaneta v ko`i pi~enega ~loveka, ~ebela potem umre. Vse ostale `u`elke lahko pi~ijo ve~krat. Strupa ~ebele in ~mrlja sta si podobna, tako da se lahko pojavi enaka reakcija po piku ene ali druge `u`elke. Tudi strupa ose in sr{ena sta si podobna. @u`elke pikajo samo v obrambi, kadar so ogro`ene. Pri piku se sprostijo snovi, ki pove~ajo agresivnost drugih `u`elk v bli`ini, zato je mo`nih ve~ pikov naenkrat. Normalna reakcija na pik `u`elke Ve~ina ljudi po piku `u`elke nima ve~jih te`av. Takoj po piku za~utijo bole~ino. Na mestu vboda se pojavi rde~ina premera nekaj centimetrov, ki v nekaj urah zbledi. V~asih se pojavi oteklina, ki lahko boli in tudi izgine sama v nekaj urah. Nevarni so piki v usta ali vrat, ker lahko oteklina ote`i dihanje in v redkih primerih povzro~i celo smrt. ^e ~loveka pi~i naenkrat roj `u`elk, ve~ kot sto, lahko pride do zastrupitve tudi brez alergije. Alergi~na reakcija Nekateri ljudje so alergi~ni na pik `u`elke. Ponavadi ne gre za alergijo na pik vseh `u`elk, kar pomeni, da nekdo, ki je alergi~en na pik ~ebele, ni hkrati alergi~en tudi na pik ostalih `u`elk. V strupu `u`elk so beljakovine, ki ob prvem piku spro`ijo spoznavanje telesa s tem strupom in tvorbo snovi, s katerimi se organizem brani proti strupu. Ve~ina ljudi reagira na naslednji pik s primerno, zdravju {e ne{kodljivo reakcijo. Alergi~ni ljudje pa odgovorijo na pik s prekomerno obrambno reakcijo. Tvorijo preve~ obrambnih snovi, te pa v preveliki koli~ini {kodujejo lastnemu telesu. Ker se mora organizem alergijskega odziva nau~iti, se alergijska reakcija nikoli ne pojavi ob prvem piku. Ko pa se tak{na reakcija enkrat pojavi, se bo ponovila ob vsakem naslednjem piku iste ali sorodne `u`elke. Alergijsko reakcijo na pik `u`elke ima okrog 0,5 % ljudi. Znaki alergi~ne reakcije Znaki alergijske reakcije so slede~i: - na mestu pika se pojavi ve~ja oteklina, ki lahko ostane ve~ dni. Ponavadi ni bole~a, razen ob sklepih, kjer pride do bole~ine zaradi natega ote~ene ko`e, - sistemska reakcija (reakcija celega telesa) se pojavi nekaj minut po piku in vedno prej kot v eni uri. ^e se v eni uri ni razvila reakcija, ste lahko pomirjeni. Znaki sistemske reakcije so lahko blagi (srbenje in izpu{~aj ko`e celega telesa, otekanje okrog o~i), zmerni (otekanje grla, kr~i v trebuhu) ali te`ki (omoti~nost, du{enje, izguba zavesti, padec pritiska). Ponavadi se sistemska reakcija ugodno izte~e, tudi brez obiska pri 4 zdravniku. Reakcija ob ponovnem piku Alergi~ni ljudje imajo pri naslednjih pikih enako ali bla`jo reakcijo in redkeje huj{o. Pri otrocih alergi~na reakcija pogosto izzveni. Dva do tri tedne po piku je reakcija na naslednji pik manj burna, ker telo {e ni ustvarilo dovolj obrambnih snovi. Preob~utljivost za strup pri nekaterih ljudeh izgine, ~e jih `u`elka ni pi~ila ve~ let. Ukrepi za prepre~itev pikov Priporo~amo jih alergi~nim ljudem, pri ostalih je reakcija blaga in ukrepi niso tako pomembni: - ~ez dan naj bodo okna spalnic zaprta, - `u`elke so bolj vznemirjene v vro~em in soparnem vremenu, pred de`jem ali nevihto, - ne prijemajte skladovnic drv, hlodov, odpadlih vej, kajti v njih delajo gnezda ose, - izogibajte se ~ebelnjakov, - ne hodite bosi po travi, - pri delu v vrtu bodite ~imbolj oble~eni (klobuk, rokavice, dolge hla~e, srajca z dolgimi rokavi), - ne pobirajte odpadlega, preve~ zrelega in gnilega sadja, - ne hodite na tr`nice in v trgovine s sadjem, - izogibajte se posod za odpadke in zabojnikov za smeti, - skrbite za ~isto~o posod za odpadke, - na piknikih imejte meso in sadje v zaprtih posodah in ostanke sproti pospravljajte, - zelo nevarne so plo~evinke in prazne steklenice za pija~o, v katere rade zlezejo ose, - obla~ila naj ne bodo ohlapna, svetujemo belo, zeleno ali svetlo rjavo barvo, odsvetujemo pa `iva in pisana obla~ila, - predvsem z otro{kih obla~il, sproti odstranjujte ostanke sokov in drugih pija~, - redno umivajte otroke, predvsem ostanke sokov in druge hrane okrog ust in z rok, - `u`elke privla~i vonj parfumov, lakov za lase, di{e~ih krem za son~enje in {amponov, - prav tako jih privablja vonj po znoju ljudi in doma~ih `ivali, - pri vo`nji z motorjem ali kolesom nosite ~elado in rokavice, - ~e se pribli`ujeta osa ali ~ebela, ostanite mirni, ne delajte sunkovitih gibov, - ~e vas `u`elka napade, pokrijte glavo z rokami ali kosom obla~ila ter se po~asi in brez sunkovitih in hitrih gibov umaknite, - alergi~en ~ebelar naj opusti ~ebelarjenje, - ~e je alergi~en ~lan ~ebelarjeve dru`ine ali sosed, je treba panje odstraniti vsaj nekaj sto metrov vstran, - osja in sr{enja gnezda naj odstranijo gasilci ali primerno oble~eni, na pik neob~utljivi ljudje, - sredstva za odganjanje mr~esa so proti tem `u`elkam neu~inkovita. - na pi~eno mesto dajte mrzle obkladke, kocko ledu in podobno. Bole~ina, rde~ina in oteklina ob pi~enem mestu so del normalne reakcije in ne zahtevajo zdravil ali obiska pri zdravniku. Samopomo~ alergi~nih ljudi ob piku – splo{ni ukrepi Alergi~no reakcijo na pik ima samo 0,5 % ljudi. Ukrepi so odvisno od znakov, ki se pojavijo: - ~e se pojavi ti{~anje v grlu, li`ite led ali sladoled, na usta in vrat dajte mrzle obkladke, pijte mrzle pija~e in odpeljejo naj vas k zdravniku, - ~e se pojavi du{enje, si odpnite obla~ila, li`ite led, pijte mrzle pija~e in k zdravniku naj vas odpeljejo v sede~em ali polsede~em polo`aju, - ~e se pojavi vrtoglavica, slabost in drugi znaki padca pritiska, lezite na hrbet in dvignite noge in roke. Pijte hladne teko~ine in odpeljejo naj vas k zdravniku, - ne kli~ite zdravnika domov, ker bo za pot do vas potreboval enak ~as kot vi do njega, v ambulanti pa vam bo lahko nudil bistveno bolj{o pomo~, - ~e se v eni uri ni razvila reakcija ali ~e je leta blaga, obisk pri zdravniku ne bo potreben. Samopomo~ alergi~nih ljudi ob piku – zdravila ^e ste `e imeli te`jo alergi~no reakcijo, obi{~ite svojega zdravnika, da vam bo dal zdravila in v huj{ih primerih celo injekcije, ki jih boste vzeli takoj po ponovnem piku {e pred obiskom pri zdravniku. Ta zdravila imejte vedno pri sebi, najbolje ve~ kompletov (doma, v avtomobilu, v slu`bi). ^e imate na pik samo blago reakcijo, zdravil ne potrebujete. Bralci lahko dr. Francu [uti zastavljate vpra{anja ali pa predlagate teme za zdravni{ke prispevke v prihodnjih {tevilkah Ob~ana. Vpra{anja po{ljite na naslov: ^asopis Ob~an Vintarovci 50 2253 Destrnik ali na e-mail naslov: casopis.obcan@siol.net. Franc [UTA, dr.med. Splo{ni ukrepi ob piku - odstranite `elo, ~e je {e v ko`i. Pri tem pazite, da ne stisnete strupnega me{i~ka v zadku, Ob~an - 4. julij 2001 VSEBINA 1. PRAVILNIK 4. SKLEP dopolnitvih pravilnika o uporabi slu`benih vozil Ob~ine Destrnik o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mre`i v ob~ini Destrnik podjetju EUROPLIN d.o.o. 2. ODLOK o izgradnji in vzdr`evanju javne razsvetljave v ob~ini Destrnik 5. ODLOK 3. PRAVILNIK o odvajanju in ~i{~enju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na obmo~ju ob~ine Destrnik o oddaji javnih naro~il male vrednosti 1. Na podlagi 29. in 65. ~lena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, {t. 72/93, 57/94 in 14/95) ter 15. in 84. ~lena Statuta Ob~ine Destrnik (Uradni vestnik Ob~ine Destrnik, {t. 1/99) je Ob~inski svet Ob~ine Destrnik sprejel na 20. redni seji, dne 18.05.2001 PRAVILNIK o dopolnitvah pravilnika o uporabi slu`benih vozil Ob~ine Destrnik 1. ~len V pravilniku o uporabi slu`benih vozil Ob~ine Destrnik (Uradni vestnik Ob~ine Destrnik, {t. 8/99) se v 3. ~lenu doda nov odstavek, ki se glasi: “Slu`beno vozilo sme uporabljati oseba, ki ni zaposlena na Ob~ini Destrnik, v primerih, ko zastopa, nastopa in sodeluje v imenu in interesu ob~ine izven meja ob~ine Destrnik.” 2. ~len Ta sprememba pravilnika za~ne veljati z dnem Ob~inskem svetu Ob~ine Destrnik. sprejetja na [tev.: 032-01/2001-20R-8 Datum: 18.05.2001 @upan Ob~ine Destrnik: Franc PUK[I^, univ.dipl.ing.el 2. Na podlagi 29. ~lena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, {t. 72/93, 6/94 in 14/95), 3. in 25. ~lena Zakona o prekr{kih (Uradni list RS, {t. 30/98) in 15. ~lena Statuta Ob~ine Destrnik (Uradni vestnik Ob~ine Destrnik, {t 1/99) je Ob~inski svet Ob~ine Destrnik, na 20. redni seji, dne 18.05.2001 sprejel ODLOK o izgradnji in vzdr`evanju javne razsvetljave v ob~ini Destrnik I. SPLO[NE DOLO^BE 1. ~len Ta odlok ureja izgradnjo in vzdr`evanje javne razsvetljave ob lokalnih, javnih in nekategoriziranih poteh v ob~ini Destrnik. Javna razsvetljava mora biti zgrajena tako, da na prometnih in drugih javnih povr{inah zagotavlja primerno osvetlitev do 23.00 ure zve~er in od 5.00 ure zjutraj. V vmesnem ~asu je osvetlitev var~na zmanj{ana osvetljenost. Ob~an - 4. julij 2001 2. ~len Dolo~ila tega odloka veljajo za celotno obmo~je ob~ine Destrnik, v kolikor ta odlok ne dolo~a druga~e. 3. ~len Mo`nosti za uresni~evanje nalog iz 1. ~lena tega odloka zagotavljajo gospodarske javne slu`be, ustanovljene na podlagi Zakona o gospodarskih javnih slu`bah in Zakona o graditvi objektov. GRADNJA JAVNE RAZSVETLJAVE 4. ~len Osnovni pogoji gradnje javne razsvetljave so: - od lastnikov zemlji{~ je treba pridobiti pisno soglasje o polo`itvi kablov, drogov in naprav ter o mo`nosti trajnega vzdr`evanja; - minimalna tehni~na dokumentacija mora zajemati podatke o dolgoro~ni {iritvi ceste ob trasi javne razsvetljave, ki je osnova za odmik postavitve objektov javne razsvetljave (kandelaber, leseni drog, krmilna omarica); - priglasitev del z ustreznimi soglasji; - svetilka mora biti opremljena z reduktorjem; - kovinski kandelaber mora biti vro~e pocinkan, vi{ine do 7 m. Odprtina za vezavo kablov v spodnjem delu kandelabra mora biti v smeri dostopnosti, kar je razvidno iz minimalne tehni~ne dokumentacije; - dovodni kabel mora imeti krmilni vodnik; - centralna prostostoje~a merilno - krmilna omarica mora biti postavljena na dostopnem mestu in opremljena s tipsko klju~avnico. V omarici mora biti naprava za centralni vklop in izklop javne razsvetljave; - leseni drogovi morajo biti dolgi 9 m, debeli na tanj{em koncu 18 cm, banda`irani ter primerne oblike. Glede na konfiguracijo terena je lahko dol`ina dalj{a; - vsa pre~kanja komunalnih vodov v zraku in zemlji morajo biti izvedena skladno s predpisi. 5. ~len Gradnja javne razsvetljave se deli na: - javno razsvetljavo ob lokalnih cestah: {t. 060-040 JANE@OVSKI VRH-ZASADI, {t. 060-050 GOMILCI-ZASADI; - javno razsvetljavo v strnjenih naseljih; - javno razsvetljavo izven naselij. a) gradnja javne razsvetljave ob lokalnih cestah {t.: 060-040 in 060-050 6. ~len Javna razsvetljava se gradi izklju~no zemeljsko in s kandelabri. Srednja osvetljenost je 6 -10 lx. Kandelaber mora biti opremljen z dvema tulcema za zastave in vodotesno vti~nico. 5 b) gradnja javne razsvetljave v strnjenih naseljih vti~nice javne razsvetljave naprave, ki koristijo elektri~no napetost. 7. ~len Ob lokalnih cestah se javna razsvetljava gradi zemeljsko in s kandelabri. Srednja osvetljenost je 6 - 10 lx. Kandelaber mora biti opremljen z dvema tulcema za zastave in vodotesno vti~nico. NADZOR 17. ~len Nadzor nad izvajanjem tega odloka in izrekanje sankcij opravlja komunalna in{pekcija. posamezno oddajo javnega naro~ila, - nobenemu ponudniku se ne sme sporo~ati ni~esar, kar se ne sporo~i drugim, - postopek mora biti transparenten, tako da ima vsakdo, ki je zainteresiran, vsak trenutek mo`nost preveriti fazo oddaje in pravilnost izvajanja postopka, - vse ponudbe je treba obravnavati enakopravno. PREHODNE DOLO^BE c) gradnja javne razsvetljave izven naselij 8. ~len Javno razsvetljavo izven naselij je dopustno graditi zra~no - z zra~nim kablom in z lesenimi drogovi. Razdalja med lu~mi je od 70 do 120 m. Drogovi, na katerih so svetilke, morajo biti opremljeni z dvema tulcema za zastave in vodotesno vti~nico. 9. ~len Dovoljenje za priklju~itev raznih naprav, ki koristijo elektri~no napetost na javni razsvetljavi, izda ob~inska uprava. Postavljanje naprav, priklju~evanje in same naprave morajo izpolnjevati pogoje ustreznih predpisov. Z dovoljenjem za priklju~itev se dolo~ijo pogoji priklju~itve in ~as njenega trajanja. 10. ~len Izgradnja javne razsvetljave se izvaja skladno s sprejetim razvojnim planom ob~ine. VZDR@EVANJE JAVNE RAZSVETLJAVE 11. ~len Ob~ani javljajo na sede` ob~ine napake in po{kodbe na javni razsvetljavi (po{kodovan kandelaber, leseni drog ali drugi objekti javne razsvetljave, zamenjava `arnic). 12. ~len Ob~ina poskrbi, da vzdr`evalec javne razsvetljave napake odpravi. 13. ~len Teko~i stro{ki vzdr`evanja javne razsvetljave in tokovina so breme prora~una ob~ine. Investicijsko vzdr`evanje javne razsvetljave se izvaja v skladu z ob~inskim prora~unom. KAZENSKE DOLO^BE 14. ~len Za vsako po{kodovanje objektov javne razsvetljave se ugotavlja storilca, od katerega se zahteva povrnitev nastale {kode. 15. ~len Z denarno kaznijo od 30.000,00 do 100.000,00 SIT se kaznuje za prekr{ek fizi~na ali pravna oseba, ~e namerno po{koduje: - drog ali kandelaber javne razsvetljave, - centralno prostostoje~o krmilno omarico, - lu~ ali dele lu~i javne razsvetljave. 16. ~len Z denarno kaznijo 50.000,00 do 200.000,00 SIT se kaznuje za prekr{ek fizi~na ali pravna oseba, ~e nedovoljeno priklju~uje na 6 18. ~len @e zgrajena javna razsvetljava se vzdr`uje. V primeru obnove javne razsvetljave se le-ta izvede skladno s tem odlokom. KON^NA DOLO^BA 19. ~len Ta odlok za~ne veljati naslednji dan po sprejemu na ob~inskem svetu, objavi se v Uradnem vestniku Ob~ine Destrnik. [tev.: 032-01/2001-20R-5 Destrnik, dne 18.05.2001 @upan Ob~ine Destrnik: Franc PUK[I^, univ.dipl.ing.el. 3. Na podlagi prvega odstavka 125. ~lena Zakona o javnih naro~ilih (Uradni list RS, {t. 39/00) in 15. ~lena Statuta Ob~ine Destrnik (Uradni vestnik Ob~ine Destrnik, {t. 1/99) je Ob~inski svet Ob~ine Destrnik na svoji 20. redni seji, 18.05.2001 sprejel PRAVILNIK o oddaji javnih naro~il male vrednosti I. SPLO[NE DOLO^BE 1. ~len Ta pravilnik se sprejema v skladu z dolo~ili Zakona o javnih naro~ilih (Uradni list RS, {t. 39/00; v nadaljevanje: ZJN-1) in dolo~a obvezna ravnanja neposrednih porabnikov prora~una Ob~ina Destrnik – naro~nikov pri oddaji javnih naro~il male vrednosti. Javna naro~ila male vrednosti so tista naro~ila, katerih ocenjena vrednost je ni`ja od vrednosti, dolo~ene v Zakonu o izvr{evanje prora~una Republike Slovenije. 2. ~len Pri oddaji naro~il male vrednosti mora naro~nik ravnati v skladu z zakonom in s tem pravilnikom tako, da pri nabavi blaga, izvedbi storitev in gradenj ob enaki kakovosti dose`e ni`jo ceno. Naro~ati se sme le tak obseg in kvaliteta blaga, storitev ali gradenj, ki ustreza namenu, ki izhaja iz nalog naro~nika, pri ~emer je treba ravnati kot dober gospodar v skladu z na~elom gospodarnosti in u~inkovitosti porabe javnih sredstev. 3. ~len Ravnanje naro~nika mora temeljiti na naslednjih na~elih: - izbrati je treba najugodnej{o ponudbo glede na merila, ki so specifi~na za 4. ~len Dokumentacija za izvedbo javnega naro~ila male vrednosti obsega: - zahtevek za izvedbo javnega naro~ila male vrednosti, - razpisno dokumentacijo, - povabilo k oddaji ponudbe, - obrazec ponudbe, - popis del, blaga oziroma storitev, - predra~un, - izjavo o izpolnjevanju pogojev iz 41. ~lena ZJN-1, - poro~ilo o oddaji naro~ila male vrednosti, - pogodbo. 5. ~len Predstojnik naro~nika oziroma od njega poobla{~ena oseba uvede postopek za oddajo naro~ila male vrednosti z izdajo zahtevka za izvedbo javnega naro~ila male vrednosti, v katerem dolo~i tudi odgovorno osebo za vodenje postopka in izvedbo naro~ila. Odgovorna oseba naro~nika vodi vso dokumentacijo o javnem naro~ilu male vrednosti lo~eno za nabavo blaga, izvedbo storitev oziroma gradenj in skrbi za nadzor nad izvajanjem pogodbe oziroma izvedbo javnega naro~ila. Za pripravo razpisne dokumentacije, zbiranje ponudb in preverjanje cene in kvalitete lahko predstojnik naro~nika v skladu s prvim odstavkom 21. ~lena ZJN-1 sprejme sklep o pri~etku postopka oddaje javnega naro~ila in v njem imenuje strokovno komisijo za ocenitev ponudb. Dokumentacija se za ob~ino in ob~insko uprave arhivira v arhivu tajni{tva ob~inske uprave, ki ga vodi ra~unovodstvo. 6. ~len Za naro~anje blaga, storitev in gradbenih del male vrednosti se uporabljajo naro~ilnice in pogodbe. Pogodbe podpisuje predstojnik naro~nika, naro~ilnice pa predstojnik ali od njega poobla{~ena oseba. II. NARO^ANJE BLAGA, STORITEV IN GRADBENIH DEL 7. ~len 1. Do vrednosti 1.000.000,00 SIT Za nabavo blaga, storitev in gradbenih del do vrednosti 1.000.000,00 SIT se lahko na podlagi zahtevka za izvedbo javnega naro~ila male vrednosti uporablja naro~ilnica. Naro~ilnica vsebuje naslednje elemente: - naziv in naslov naro~nika, - dav~no {tevilko naro~nika, - datum, - naziv in naslov dobavitelja, - vrsto blaga oziroma storitev, Ob~an - 4. julij 2001 - mersko enoto, - ceno, - pla~ilni rok, - podpis naro~nika. Z naro~ilnicami se naro~ajo zlasti naslednje storitve: ob~asne geodetske, ogla{evalske, ra~unalni{ke, svetovalne, notarske, odvetni{ke, gostinske storitve, ob~asne tiskarske oziroma razmno`evalne storitve, ob~asno ~i{~enje, ob~asno prevajanje, ob~asne storitve vzdr`evanja in popravil, izobra`evalne storitve in druge storitve, ki jih ni mogo~e vnaprej predvideti oziroma so enkratnega zna~aja, ter izdelava razne dokumentacije. Izjema je izvajanje strokovnega nadzora nad investicijami oziroma gradnjami, kjer se z izvajalcem storitev sklene ustrezna pogodba. Cena in usposobljenost ponudnika se preverja na razumen na~in, ki ustreza naravi naro~enega blaga, vi{ini zneska ter dejstvu, ali gre za takoj{njo ali odlo`eno nabavo. Naro~ilnice je mogo~e uporabljati predvsem za: darila za poslovne namene, blago za reprezentanco, strokovno literaturo, knjige, strokovne ~asopise in revije, pisarni{ki material in drugo blago, ki ga ni mogo~e predvideti, ali je enkratnega zna~aja. 8. ~len 2. Vrednosti nad 1.000.000,00 SIT, do zneska, dolo~enega v Zakonu o izvr{evanju prora~una Republike Slovenije. Blago, storitve in gradbena dela v vrednosti nad 1.000.000,00 SIT, do vrednosti, dolo~ene v Zakonu o izvr{evanju prora~una Republike Slovenije se naro~ajo na podlagi dokumentacije, dolo~ene v 4. ~lenu tega pravilnika. Razpisna dokumentacija v primeru gradenj lahko vsebuje tudi tehni~no dokumentacijo in na~rte. III. LETNE POGODBE ZA NABAVO BLAGA IN IZVEDBO STORITEV 9. ~len ^e je predmet javnega naro~ila stalna nabava blaga ali storitev, ki se opravljajo med prora~unskim letom in jih po obsega in ~asovno vnaprej ni mogo~e natan~no dolo~iti, se uporabljajo dolo~ila iz 10. in 11. ~lena tega pravilnika, razen v primerih, kadar gre za nabavo storitev, pri katerih naro~nik ne more v celoti dolo~iti cene. V tem primeru lahko naro~nik izvede pogajanja in nanje povabi ponudnike, za katere meni, da so usposobljeni izvesti dolo~ene vrste storitev. Zlasti se pogajanj izvedejo, kadar so predmet naro~ila intelektualne storitve, storitve na~rtovanja ali druge storitve, ki jih ni mogo~e enozna~no opisati ali jih opredeliti po vsebini, obsegu ali ~asovno oziroma ni mogo~e dolo~iti cene storitev. O pogajanjih naro~nik vodi zapisnik, v katerega se vpisujejo bistveni pogoji, ki jih nudijo ponudniki. Pri ocenjevanju ponudb lahko naro~nik poleg cene uporabi tudi druga merila, navedena v 51. ~lenu ZJN-1. Ob~an - 4. julij 2001 IV. SKUPNE DOLO^BE 10. ~len Naro~nik po{lje ponudnikom, za katere meni, da so usposobljeni izpolniti javno naro~ilo, dokumentacijo iz druge alinee 4. ~lena tega pravilnika, odvisno od vrste (blaga, storitev, gradnje) in obsega javnega naro~ila. Dokumentacijo je treba poslati vsem ponudnikom isto~asno z navedbo datuma oziroma roka za vrnitev ponudb ter to~nega naslova naro~nika. Naro~nik mora dokumentacijo poslati najmanj dvema ponudnikoma. Rok za oddajo ponudb mora omogo~iti ponudniku, da pripravi pravilno ponudbo. Ne sme biti kraj{i od 10 dni. ^e naro~nik ne dobi vsaj dveh pravilnih oziroma sprejemljivih ponudb, postopek zbiranja ponudb ponovi. ^e tudi po ponovljenem postopku ni mogo~e pridobiti dveh pravilnih oziroma sprejemljivih ponudb, lahko naro~nik sklene pogodbe s ponudnikom, ki je predlo`il ponudbo, ali pa izvede pogajanja s ponudniki, ki so bili pozvani k predlo`itvi ponudbe. 11. ~len Pri ocenjevanje ponudb lahko naro~nik poleg cene uporabi tudi druga merila, navedena v 51. ~lenu ZJN-1. Vrstni red pomembnosti meril se dolo~i v razpisni dokumentaciji (v povabilu k oddaji ponudbe) glede na specifi~nost javnega naro~ila. Javno odpiranje ponudb v postopku oddaje javnih naro~il male vrednosti se ne izvaja. Izbranega ponudnika se pozove k sklenitvi pogodbe. 12. ~len Od ponudnikov se ne zahteva ban~nih garancij, temve~ eno od ostalih vrst finan~nih zavarovanj za izpolnitev obveznosti iz 10. to~ke tretjega odstavka 23. ~lena ZJN-1. 13. ~len Glede usposobljenosti ponudnika za sodelovanje v postopku oddaje javnega naro~ila, ponudnik ob oddaji svoje ponudbe predlo`i le izpolnjeno in podpisano izjavo o izpolnjevanju pogojev iz 41. ~lena ZJN-1. Pred podpisom pogodbe se od izbranega ponudnika lahko zahteva predlo`itev posameznih dokumentov. V. KON^NE DOLO^BE 14. ~len Ponudbe in ostali dokumenti morajo biti vlo`eni v spis o javnem naro~ilu male vrednosti, o telefonskem preverjanju in ostalih stikih s ponudniki mora biti izdelan uradni zaznamek, elektronska po{ta mora biti v spis vlo`ena v tiskani obliki. Dokumentacija se hrani v arhivu naro~nika, in sicer najmanj toliko ~asa, dokler trajajo pogodbeni roki izvajanja posameznega javnega naro~ila, oziroma naro~ilnice 2 leti, dokumentacija za ostala naro~ila male vrednosti pa 5 let. Skrbnik pogodbe mora nadzorovati izvajan- je pogodbe oziroma izvajanje javnega naro~ila ter bele`iti in uveljavljati morebitne reklamacije. 15. ~len Evidenca o naro~ilnicah in pogodbah v postopkih oddaje naro~il male vrednosti, in sicer lo~eno za blago, storitve in gradnje za ob~ino in ob~insko upravo, se vodi v tajni{tvu ob~inske uprave. Evidenca javnih naro~il obsega: 1. {tevilko in datum javnega naro~ila, 2. predmet javnega naro~ila, 3. naziv dobavitelja oziroma izvajalca storitev in njegov sede`, 4. vrednost javnega naro~ila, 5. prora~unsko postavko. Ob koncu prora~unskega leta mora biti izdelan skupen prikaz vrednosti naro~il, in sicer lo~eno za blago, storitve in gradnje. 16. ~len Zneski iz tega pravilnika se uporabljajo brez DDV, ~e zakon ali drugi predpis ne dolo~a druga~e. 17. ~len Ta pravilnik se smiselno uporablja tudi za posredne prora~unske porabnike. 18. ~len Ta pravilnik se objavi v Uradnem vestniku Ob~ine Destrnik in za~ne veljati naslednji dan po objavi. Datum, 18.05.2001 [tev.: 032-01/2001-20R-7 @upan Ob~ine Destrnik: Franc PUK[I^, univ.dipl.ing.el. 4. Ob~inski svet Ob~ine Destrnik je na 20. redni seji, dne 18.05.2001 obravnaval predlog soglasja k ceni za odjem plina po plinovodni mre`i v ob~ini Destrnik in sprejel SKLEP o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mre`i v ob~ini Destrnik podjetju EUROPLIN d.o.o. 1. Ob~inski svet Ob~ine Destrnik daje soglasje k ceni za odjem plina po plinovodni mre`i v ob~ini Destrnik podjetju EUROPLIN d.o.o. in sicer v naslednji vi{ini: Cena je oblikovana po 10. ~lenu pogodbe in zna{a: - nabavna cena plina fco Destrnik 82,83 SIT/kg - kalo 5% 4,15 SIT/kg - mar`a 20,87 SIT/kg 19,42 SIT/kg + inflacija - od podpisa pogodbe do 01.08/2000 —————————————————— SKUPAJ: 108,85 SIT/kg ali Skupaj - plinasta faza 267,77 SIT/m 3 7 Potrjuje se prodajna cena plina v vi{ini 250,75 SIT/m3. V ceni ni vklju~ena ekolo{ka taksa v vi{ini 21,37 SIT m/3 ter davek na dodano vrednost v vi{ini 19%. Diferen~ne cene, glede na odjem industrije in obrti, ne bomo oblikovali. Omenjeni porabniki bodo imeli enako ceno kot individualni porabniki. Potrjuje se cena najema plinomera v vi{ini 200,00 SIT/mes. in vzdr`evanje ter servisiranje plinomera 200,00 SIT/mes.. Davek na dodano vrednost ni vklju~en v ceni. 2. Ta sklep za~ne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu ob~ine, cene pa se pri~nejo uporabljati od 01.04.2001. [tev.: 032-01/2001-20-9R Datum: 18.05.2001 @upan Ob~ine Destrnik: Franc PUK[I^, univ.dipl.ing.el. 5. Na podlagi 3. in 7. ~lena Zakona o gospodarskih javnih slu`bah ( Uradni list RS {t. 32/93 in 30/98), 26. ~lena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS {t. 32/92 in 1/92), 4. ~lena Odloka o gospodarskih javnih slu`bah na obmo~ju Ob~ine Destrnik - Trnovska vas (Uradni vestnik ob~in Ormo` in Ptuj, {t. 12/95) ter 6. in 15. ~lena Statuta ob~ine Destrnik (Uradni vestnik Ob~ine Destrnik, {t. 1/99), je Ob~inski svet Ob~ine Destrnik na 20. redni seji, dne 18.05.2001 sprejel ODLOK o odvajanju in ~i{~enju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na obmo~ju ob~ine Destrnik 1. SPLO[NE DOLO^BE 1. ~len Ta odlok dolo~a pogoje in na~in odvajanja in ~i{~enja odpadnih voda, gospodarjenje z objekti in napravami, ki slu`ijo za odvajanje in ~i{~enje odplak, nastalih v gospodinjstvih, industriji in pri drugih uporabnikih, odvajanje padavinske vode iz naselij, ki so priklju~ena na javno kanalizacijsko omre`je in obveznosti, pravice in odgovornosti upravljavca in uporabnikov teh objektov in naprav, vire financiranja gospodarske javne slu`be ter na~in njihovega oblikovanja in elemente, pomembne za opravljanje in razvoj slu`be. 2. ~len Gospodarska javna slu`ba iz 1. ~lena tega odloka obsega: 1. odvajanje komunalnih odpadnih voda na obmo~jih, kjer obstajajo sistemi javne kanalizacije; 2. odvajanje komunalnih odpadnih voda na obmo~jih, kjer ni sistemov javne kanalizacije; 3. odvajanje padavinskih voda v javno meteorno ali javno kanalizacijo me{anega tipa; 4. odvajanje tehnolo{kih odpadnih voda v sisteme javne kanalizacije; 8 5. ~i{~enje komunalnih, tehnolo{kih odpadnih voda in njihovih me{anic; 6. ~i{~enje padavinskih odpadnih voda; 7. redno vzdr`evanje objektov in naprav javne kanalizacije; 8. izvajanje potrebnih rekonstrukcij in tehni~no-tehnolo{kih izbolj{av. 3. ~len Gospodarsko javno slu`bo odvajanja in ~i{~enja komunalnih odpadnih in padavinskih voda na obmo~ju ob~ine Destrnik upravlja koncesionar (v nadaljevanju besedila upravljavec). 4. ~len Za uporabnika javne kanalizacije se {teje vsak posameznik in vsaka pravna oseba, ki odvaja odpadne vode v javno kanalizacijo. Za naprave, s katerimi upravlja in razpolaga uporabnik in so njegova last, {tejejo objekti in naprave, navedene v {estem ~lenu tega odloka, ne glede na dol`ino in profil, do priklju~ka na javno kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami v zgradbah in na zemlji{~ih. 5. ~len Javna kanalizacija je celotno kanalizacijsko omre`je s pripadajo~imi objekti in napravami, ki slu`ijo odvajanju in ~i{~enju komunalnih, tehnolo{kih in padavinskih odpadnih voda ter je v upravljanju in vzdr`evanju upravljavca. 1. OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKOV IN UPRAVLJALCA 6. ~len 1. Objekti in naprave, ki so v lasti uporabnika Objekti in naprave uporabnika so: - kanalizacijski priklju~ek, - interna kanalizacija, - za~asne naprave in objekti za pred~i{~enje odpadnih voda (lokalne ~istilne naprave, greznice, za ~as do priklju~itve na javno kanalizacijo), - interna ~rpali{~a odpadnih vod, - vodomeri na lastnih vodnih virih ali na iztokih pred izpustom v javno kanalizacijo, - merna mesta in vzor~evalniki na kanalizacijskem priklju~ku ali na vtokih in iztokih iz internih ~istilnih naprav. Objekte in naprave iz prvega odstavka tega ~lena vzdr`uje uporabnik na svoje stro{ke. Uporabnik je dol`an s temi napravami in objekti gospodariti tako, da je omogo~eno nemoteno odvajanje odpadne in padavinske vode ter da voda pred iztokom v javno kanalizacijo izpolnjuje zahtevane pogoje Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesna`evanja ( Uradni list RS {t. 35/96). 7. ~len Kanalizacijski priklju~ek na javno kanalizacijo se izvede le v revizijski ja{ek. Kanalizacijski priklju~ek poteka od objekta, ki se priklju~uje, do revizijskega ja{ka na javnem omre`ju, v katerega se nave`e in mora biti vedno dostopen upravljavcu zaradi nadzora. Izgradnjo kanalizacijskega priklju~ka financira uporabnik in je njegova last. 8. ~len Interna kanalizacija je kanalizacija v zgradbi in na zemlji{~u do prvega ja{ka na kanalizacijskem priklju~ku. 9. ~len Objekti in naprave upravljavca, ki so v lasti Ob~ine Destrnik Objekti in naprave upravljavca so: a) sekundarno omre`je in naprave - kanalizacija me{anega in lo~enega sistema za neposredno priklju~evanje porabnikov na posameznem obmo~ju (v stanovanjskih, industrijskih, turisti~nih in manj{ih naseljih), - ~rpali{~a za pre~rpavanje odpadne in padavinske vode na sekundarnem omre`ju, - naprave za ~i{~enje odpadne vode v posameznem obmo~ju (stanovanjskem, industrijskem,turisti~nem in manj{em naselju). b) primarno omre`je in naprave - kanalski vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz dveh ali ve~ stanovanjskih ali drugih obmo~ij v ureditvenem obmo~ju naselja (industrijskih in turisti~nih obmo~ij, manj{ih naselij), - ~rpali{~a za pre~rpavanje odpadne in padavinske vode iz ve~ stanovanjskih in drugih obmo~ij, turisti~nih obmo~ij, manj{ih naselij), - naprave za ~i{~enje odpadnih voda za ve~ stanovanjskih ali drugih obmo~ij v ureditvenem obmo~ju naselja (industrijskih in turisti~nih obmo~ij, manj{ih naselij). c) magistralno omre`je in naprave - kanalski vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda regijskega ali medregijskega pomena - ~rpali{~a za pre~rpavanje odpadnih in padavinskih voda na magistralnem omre`ju, - naprave za ~i{~enje odpadnih in padavinskih voda na magistralnem omre`ju (centralne ~istilne naprave). 10. ~len Upravljavec je dol`an voditi kataster kanalizacijskega omre`ja, ki mora vsebovati seznam in lego objektov in naprav iz 9. ~lena tega odloka ter register kanalskih priklju~kov. 3. POGOJI ZA PRIKLJU^ITEV NA JAVNO KANALIZACIJO 11. ~len Komunalne in tehnolo{ke odpadne vode se praviloma odvaja do ~istilnih naprav lo~eno od padavinskih odpadnih vod. Le izjemoma se odvajajo skupaj v me{anem kanalizacijskem sistemu. Meteorne odpadne vode je po predhodnem ~i{~enju v peskolovilcih in po potrebi v koalescen~nih lovilcih mineralnih olj, potrebno ponikati ali odvesti po meteorni kanalizaciji in odvodnih jarkih do vodotokov, v skladu s soglasjem upravljavca vodotoka. Na~in odvodnje meteornih vod dolo~ita upravljavca v soglasjih. Ob~an - 4. julij 2001 12. ~len Objekte, ki {e niso priklju~eni, je treba priklju~iti na javno kanalizacijo v roku {estih mesecev po uveljavitvi tega odloka, ~e to dopu{~ajo zmogljivosti in tehni~na izvedba javne kanalizacije. - soglasje lastnikov, upravljavcev oz. uporabnikov parcel, preko katerih bo potekal priklju~ek, oz. sodno odlo~itev, ki nadomesti soglasje, - projekt interne kanalizacije in kanalizacijskega priklju~ka. 13. ~len Uporabnik mora ob priklju~itvi na javno kanalizacijo opustiti greznice in upravljavcu omogo~iti nadzor nad kanalskim priklju~kom. d) soglasje za priglasitve manj{ih gradbenih del, objektov odvajanja in ~i{~enja odpadnih vod: - minimalno tehni~no dokumentacijo s kopijo katastrskega na~rta, situacijo z vrisano traso objekta v merilu 1:1000 ali 1:500, geodetskim posnetkom, vzdol`nimi profili in popisi del, - soglasje lastnikov, upravljavcev oz. uporabnikov parcel, preko katerih bo potekal vod, oz. sodno odlo~itev, ki nadomesti soglasje. 14. ~len Upravljavec izdaja soglasja: - k prostorskim izvedbenim aktom, - k lokacijski dokumentaciji, - na projekt za pridobitev gradbenega ali enotnega gradbenega dovoljenja, - za priklju~itev na javno kanalizacijo, - za pridobitev uporabnega dovoljenja, - na priglasitve manj{ih gradbenih del, v primerih, ko se na priglasitev izvajajo objekti odvajanja in ~i{~enja odpadnih vod. Upravljavec sodeluje pri tehni~nih pregledih novo zgrajenih objektov in naprav javne kanalizacije. 15. ~len Uporabnik k vlogi za pridobitev soglasja iz prej{njega ~lena ali pred priklju~itvijo objekta predlo`i naslednjo dokumentacijo: a) z a soglasja k lokacijski dokumentaciji: - lokacijsko dokumentacijo, - situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500, - opis specifi~nosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potro{njo vode in karakteristike onesna`evanja. b) za soglasje k projektu za pridobitev gradbenega ali enotnega gradbenega dovoljenja: - pravnomo~no lokacijsko dovoljenje (v primeru pridobivanja gradbenega dovoljenja), - lokacijsko dokumentacijo(v primeru pridobivanja enotnega gradbenega dovoljenja) - situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500, - projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja s projektom zunanje ureditve, ki dolo~a na~in odvodnje komunalnih, tehnolo{kih in padavinskih odpadnih vod, - soglasje lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih bo potekal priklju~ek, last uporabnika, oziroma sodna odlo~itev, ki nadomesti soglasje, - izra~un biokemijske obremenitve, - opis tehnolo{kega postopka s podatki o odpadnih in nevarnih snoveh v proizvodnji. c) soglasje za priklju~itev obstoje~ih objektov in soglasje za priklju~itev, ~e ni bilo izdano `e v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja: - pravnomo~no gradbeno dovoljenje, (zemlji{koknji`ni izpisek), - katastrski na~rt (mapna kopija), - situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500, - na~rt strojne (vodovodne) napeljave, Ob~an - 4. julij 2001 16. ~len Priklju~ek na javno kanalizacijo se izvede praviloma za vsak objekt posebej. ^e se zaradi racionalnosti izvedbe pove`e ve~ objektov z enim priklju~kom, je treba na priklju~ku, kjer se cevovodi zdru`ijo, izvesti revizijski ja{ek. 17. ~len Upravljavec je dol`an dovoliti priklju~itev na javno kanalizacijo, ko je uporabnik izpolnil vse pogoje, dolo~ene s soglasji in predlo`il vso potrebno dokumentacijo.Uporabnik mora pred izvedbo priklju~ka lastniku ob~ini poravnati povra~ilo za priklju~ek na kanalsko omre`je ali pri ustreznem organu le-te pridobiti potrdilo o oprostitvi pla~ila povra~ila. Uporabnik poravna enkraten znesek povra~ila, ne glede na to, ali se priklju~uje samo na javno fekalno kanalizacijo, javno meteorno kanalizacijo, na obojno hkrati, ali (v izjemnih primerih) na me{ani sistem javne kanalizacije. ^e priklju~itev ni mo`na, mora upravljavec o tem obvestiti uporabnika. 18. ~len Vsa dela pri graditvi objektov javne kanalizacije in priklju~kov nadzira upravljavec. Priklju~itev na javno kanalizacijo izvede pod nadzorom upravljavca le izvajalec, ki je za to usposobljen in ima pisno pooblastilo upravljavca za izvajanje tovrstnih del. Pisno pooblastilo se izda za dobo enega leta in ni prenosljivo. Upravljavec po priklju~itvi vpi{e uporabnika javne kanalizacije v evidenco uporabnikov in mu izda potrdilo o priklju~itvi. Ukinitev priklju~ka na javno kanalizacijo je mogo~a le v primeru ru{enja priklju~nega objekta. Priklju~ek objekta odjavi uporabnik objekta, ki objekt ru{i, najkasneje 14 dni pred ukinitvijo priklju~ka. Upravljavec po odjavi zbri{e uporabnika iz evidence uporabnikov. 4. PREVZEM JAVNIH OBJEKTOV ODVAJANJA IN ^I[^ENJA ODPADNIH VOD V UPRAVLJANJE 19. ~len Investitor graditve objektov javne kanalizacije in ~i{~enja odplak mora po kon~ani gradnji prenesti objekte in naprave v upravljanje in gospodarjenje upravljavcu. Za prevzem objektov in naprav javne kanalizacije in ~i{~enja odplak v upravljanje morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: - kanalizacijska mre`a in naprave, ki se predajajo, morajo imeti vso potrebno tehni~no dokumentacijo, soglasja, pozitivno opravljen preizkus vodotesnosti, kataster, evidenco priklju~kov, uporabno dovoljenje, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja itd., - za objekte ~i{~enja odplak, ki se predajajo, morajo imeti vso potrebno dokumentacijo, soglasja, poslovnik o obratovanju, navodila za obratovanje, uporabno dovoljenje, servisne in garancijske listine, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, - izra~unana in sprejeta mora biti cena odvajanja in ~i{~enja odpadnih voda, ki upravljavcu omogo~a nemoteno upravljanje javnih prevzetih objektov in naprav, ali na drugi na~in zagotovljeno pokrivanje stro{kov obratovanja, - postopek prevzema mora biti izveden dokumentirano z zapisniki o primopredaji: dokumentacije, evidence, knjigovodski podatki, blagajni{ki podatki, listine o lastni{tvu, podatki o terjatvah in dolgovih in ostalih poslovnih zadevah, - prevzem mora potrditi organ upravljanja upravljavca. 5. MERITVE KOLI^IN ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA IN MERITVE ONESNA@ENJA VODA 20. ~len Koli~ina odpadnih voda posameznega uporabnika se ugotovi: - na osnovi od~itkov vgrajenega vodomera na kanalizacijskem omre`ju uporabnika, vgrajenem na delu kanalizacije, kjer registrira vso odpadno vodo uporabnika, ki se steka v javno kanalizacijsko omre`je, - na osnovi porabljene vode od~itane iz vgrajenega vodomera na javnem vodovodnem omre`ju in lastnem ~rpali{~u uporabnika, za primere, ko uporabnik nima vgrajenega vodomera na izpustu v javno kanalizacijsko omre`je. Koli~ino odpadnih voda ugotavlja upravljavec kanalizacijskega omre`ja. 21. ~len Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz lastnih vodnih virov ali imajo meritev koli~in odplak izvedeno pred izpustom v javno kanalizacijsko omre`je, morajo vgrajene vodomere vzdr`evati sami. Vsi uporabniki z lastnimi viri vode sklenejo z upravljavcem javne kanalizacije pogodbo o odvajanju odpadnih voda in na~inu meritev odvedenih koli~in vode, h kateri mora dati svoje soglasje pristojna slu`ba Ob~ine Destrnik. Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkori{~ajo vodne vire in nimajo vgrajenih vodomerov, jih morajo vgraditi v roku {estih mesecev po uveljavitvi tega odloka. 9 22. ~len ^e upravljavec ali uporabnik ugotovita, da je obra~unski vodomer v okvari ali je ugotovljen nedovoljen na~in rabe, ali ~e iz drugega razloga ni mogo~e od~itati obra~unskega vodomera, je osnova za obra~un povpre~na dnevna poraba zadnjega obdobja, ki je bila ugotovljena na osnovi od~itkov. ^e ni bilo nobenega obra~una in vgradnja vodomera ni mogo~a, se dolo~i poraba na osnovi dejansko izmerjenega odtoka odpadne vode. Obra~un na podlagi standardov se izvede, ~e ni mogo~e izvesti kontrole porabe vode na podlagi meritev. 23. ~len Koli~ina in lastnost odpadne vode mora biti v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesna`enja (Uradni list RS {t.35/96), oziroma v skladu z uredbami za posamezne vrste virov onesna`enja, ~istilnih naprav ali za posamezno emitirano snov. ^e za dolo~eno {kodljivo snov ali za vrsto odpadne vode pristojni minister ni sprejel standarda, se uporabljajo standardi in smernice, ki veljajo v Evropski uniji. V javno kanalizacijo se smejo spu{~ati samo tiste odpadne vode, ki so dolo~ene v soglasju za kanalski priklju~ek. 24. ~len Na iztoku tehnolo{ke odpadne vode iz vira onesna`enja in na vtoku in iztoku iz komunalne ali skupne ~istilne naprave je treba urediti stalno merilno mesto, ki je dovolj veliko in dostopno ter opremljeno tako, da je meritve mogo~e izvajati tehni~no ustrezno in brez nevarnosti za izvajalca meritev. Uporabnik mora upravljavcu v potrditev predlo`iti projekt za izvedbo merilnega mesta. Uporabnik mora v roku osmih dni po izgradnji merilnega mesta pisno zaprositi upravljavca za nadzorni pregled merilnega mesta. Uporabnik mora voditi obratni dnevnik merilnega mesta. Uporabnik mora upravljavcu dovoliti dostop do merilnega mesta in mu omogo~iti pregled obratnega dnevnika, odvzem vzorcev odpadne vode za dolo~itev kvalitete odpadne vode in meritve koli~ine odpadne vode ter pregled delovanja merilnih naprav. 25. ~len Kadar upravljavec presodi, da uporabnik iz tehni~nih razlogov ne more zgraditi merilnega mesta ali bi bila gradnja merilnega mesta nesorazmerno draga, lahko upravljavec predvidi druge na~ine za dolo~itev koli~ine in kvalitete odpadne vode. 26. ~len Meritve obratovalnega monitoringa in meritve, dolo~ene v soglasju, ki so osnova za izra~un kanal{~ine in ~i{~enja odplak, izvaja za izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih voda poobla{~eno podjetje ali upravljavec, ki dolo~ita na~in merjenja koli~ine, stopnje onesna`enosti in pogostosti meritev odpadne vode. Vse stro{ke meritev odpadnih in padavinskih voda pla~a 10 uporabnik javne kanalizacije. Uporabnik lahko izvaja meritve sam le, ~e je poobla{~eni izvajalec obratovalnega monitoringa. Upravljavec lahko zmanj{a pogostnost in obseg meritev, ki so dolo~ene v soglasju, ~e uporabnik doka`e, da je kakovost odpadne vode na priklju~ku v javno kanalizacijo ustrezna. poobla{~ene organizacije, ki opravlja gospodarsko javno slu`bo odvajanja in ~i{~enja odpadnih voda. Vsebino greznic se lahko odpelje izklju~no na fekalno napravo za prevzem in ~i{~enje grezni~nih go{~. 27. ~len O rezultatih meritev obratovalnega monitoringa odpadnih voda je uporabnik dol`an upravljavca sproti pisno obve{~ati. V ta namen mu mora redno dostavljati poro~ila o meritvah kvalitete in koli~ine odpadnih voda. 33. ~len Upravljavec lahko po opozorilu na stro{ke uporabnika prekine odvajanje in ~i{~enje komunalne, tehnolo{ke in padavinske odpadne vode v naslednjih primerih: 1. ~e odpadna voda uporabnika ogro`a zdravje ob~anov in varno obratovanje javne kanalizacije, 2. ~e odpadna voda prekora~i temperaturo, dovoljene koli~ine ma{~ob, kislih, trdih predmetov, radioaktivnih, strupenih, gorljivih, eksplozivnih, abrazivnih, korozivnih in drugih {kodljivih snovi v koncentraciji nad dovoljeno maso, ki lahko same ali skupaj z drugimi snovmi ogro`ajo nemoteno delovanje omre`ja in ~istilne naprave, 3. ~e niso izpolnjeni pogoji soglasja za priklju~itev ali pa je v nasprotju z njim, 4. ~e uporabnik ne izpolnjuje obveznosti iz tega odloka, 5. ~e uporabnik ne poravna ra~unov za kanal{~ino. Uporabnik ne sme odvajati v javno kanalizacijo drena`ne oz. podtalne ali povr{inske vode, razen v primerih, ko upravljavec v soglasju to dopusti. Odvajanje odpadne vode se prekine za ~as, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora pla~ati stro{ke prekinitve in ponovne priklju~itve. Uporabnik je dol`an poravnati nastalo {kodo na objektih in napravah javne kanalizacije, ~e je le-ta nastala zaradi kvalitete uporabnikovih voda. 28. ~len Uporabnik je dol`an takoj obvestiti upravljavca o vseh spremembah kvalitete in koli~in odpadne vode, ki so trajnej{ega zna~aja. Uporabnik je dol`an takoj obvestiti upravljavca o nevarnih in {kodljivih snoveh, ki so zaradi nesre~e, okvare tehnolo{ke opreme in malomarnosti ali vi{je sile odtekle v javno kanalizacijo. 29. ~len Uporabnik izvaja tak{ne ukrepe in tehni~ne re{itve, ki zmanj{ujejo koli~ino in izbolj{ujejo kvaliteto odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo. ^e so potrebni dodatni postopki ~i{~enja,mora uporabnik predlo`iti upravljavcu tudi tehnolo{ki projekt sanacije, izdelan v skladu s 66. ~lenom Zakona o varstvu okolja in ponovno zaprositi za izdajo soglasja za kanalski priklju~ek. 30. ~len Gnoji{~a morajo biti zgrajena tako, da gnojevka ne more odtekati v javno kanalizacijo, v povr{inske vode ali podtalnico. Gnojni~ne jame se ne priklju~ujejo na javno kanalizacijo, praznjenje le-teh pa poteka na podlagi dolo~b Uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, 68/96). 6. ODVAJANJE IN ^I[^ENJE ODPADNIH VODA NA OBMO^JIH, KJER NI SISTEMOV JAVNEGA KANALIZACIJKEGA OMRE@JA 31. ~len Na obmo~jih, kjer ni zgrajenih sistemov javne kanalizacije, je obvezna izgradnja lastnih objektov za ~i{~enje odplak (vodotesne greznice, ~istilne naprave), na katere se ne navezujejo padavinske vode. Dovoli se izgradnja izklju~no vodotesnih greznic na praznjenje. Za izgradnjo greznice si mora investitor pridobiti ustrezno dovoljenje. K temu dovoljenju mora izdati soglasje tudi upravljavec. 32. ~len Uporabniki morajo zagotoviti redno ~i{~enje in vzdr`evanje objektov ~i{~enja odplak. Praznjenje greznic se opravlja po potrebi, vendar najmanj enkrat letno, s strani za to 7. PREKINITEV ODVAJANJA ^I[^ENJA ODPADNIH VODA IN 34. ~len Upravljavec ima pravico prekiniti odvajanje odpadne in padavinske vode zaradi vzdr`evalnih del na javnih objektih in napravah za odvajanje in ~i{~enje odplak, vendar mora o ~asu trajanja prekinitve pravo~asno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obve{~anja ali neposredno. V ~asu prekinitve je upravljavec dol`an zagotoviti nadomestno odvajanje odplak. V primeru intervencije na javnih objektih in napravah za odvajanje in ~i{~enje odpadnih voda, lahko upravljavec takoj prekine obratovanje, vendar mora o tem nemudoma obvestiti uporabnike. 35. ~len Prekinitev odvajanja odplak lahko nastane tudi v primeru vi{je sile, to je v primeru: poplave, povezani z nalivi, ki se pojavljajo s pogostostjo manj{o kot enkrat letno, udorov ter izpada elektri~ne energije. Zaradi teh primerov ni utemeljeno zahtevati (od upravljavca) od{kodnine za {kodo, ki bi eventuelno nastala na objektih in napravah uporabnika. Uporabnik ima pravico zahtevati od{kodnino za {kodo le v drugih Ob~an - 4. julij 2001 primerih prekinitve odvajanja odpadne vode, ~e je le-ta nastala po krivdi upravljavca. 8. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPRAVLJALCA IN UPORABNIKOV 36. ~len Za{~ita vodonosnih obmo~ij in vodovodov je primarna pravica in dol`nost uporabnikov in upravljavca. 37. ~len 1. Obveznosti upravljavca: Upravljavec ima pri odvajanju in ~i{~enju komunalnih, tehnolo{kih in padavinskih odpadnih voda naslednje obveznosti: - skrbi za brezhibno obratovanje kanalske mre`e, ~istilnih naprav in objektov, ki so v njegovem upravljanju in pravo~asno ukrepa, ko uporabnik ne upo{teva dolo~il iz tega odloka, - pri uporabnikih redno kontrolira sestavo odpadne vode, delovanje ~istilnih naprav za pred~i{~enje tehnolo{ke odpadne vode ter pregleduje dnevnik obratovanja le-teh, - uporabnikom izdaja ustrezna soglasja za priklju~itev na javno kanalizacijsko omre`je, na podlagi potrjenih projektov, - ravna skladno z dolo~bami tega odloka ter z njimi seznanja uporabnike, - kontrolira skladnost gradnje kanalov, priklju~kov in ~istilnih naprav z na~rti, za katere je bilo dano soglasje, - pregleda in prevzame v upravljanje kanalsko omre`je pod pogoji, navedenimi v 19. ~lenu tega odloka, - vodi kataster objektov in naprav, ki slu`ijo odvajanju in ~i{~enju odplak, - pri uporabnikih pregleda izvedene priklju~ke, po polo`itvi pred zapisom, - pregleda interno kanalsko mre`o in ostale naprave pri uporabnikih ob gradnji in uporabnikom izda izjavo za pridobitev dovoljenja za uporabo, - obve{~a uporabnike o prekinitvah odvajanja in ~i{~enja odpadnih voda preko sredstev javnega obve{~anja ali neposredno, - skrbi za meritve in obra~un odvedene in pre~i{~ene vode uporabnikov, - kontrolira vodotesnost kanalov in drugih objektov odvajanja in ~i{~enja odplak, - kontrolira nivoje olj in ma{~ob v napravah za njihovo odstranjevanje. 2. Obveznosti uporabnika: - redno vzdr`uje greznice, interno kanalsko omre`je, priklju~ke, ~rpali{~a, vodomere, merska mesta in ~istilne naprave na svojem kanalizacijskem omre`ju, - redno ~isti lovilce ma{~ob in trdih predmetov in vodi dnevnik obratovanja teh naprav, - odvaja odpadno vodo, ki ne prekora~uje predpisanih mejnih vrednosti, - redno kontrolira sestavo odpadne tehnolo{ke vode in rezultate posreduje upravljavcu, - omogo~ijo upravljavcu vzor~enje tehnolo{kih ali me{anic odpadnih voda v vsakem ~asu tudi izven rednega obratovalnega ~asa, - da pri upravljavcu pravo~asno vlaga vloge Ob~an - 4. julij 2001 in ustrezno dokumentacijo za priklju~itev na javno kanalizacijsko omre`je, - da interno kanalsko mre`o in ustrezne naprave zgradi le skladno z odobrenim na~rtom in izdanim soglasjem upravljavca, - da upravljavcu omogo~i pregled interne kanalizacije in ~istilnih naprav, - da pravo~asno opozori upravljavca na ugotovljene pomanjkljivosti na javni kanalski mre`i ter da opozarja na neizpolnjevanje teh pogojev pri sebi in drugih uporabnikih kanalizacije, - dol`an je prijaviti upravljavcu vsako spremembo koli~ine in kvalitete odpadne vode, - redno pla~evanje odvajanja in ~i{~enja odpadne vode na podlagi izdanih ra~unov, - dol`an je spremeniti priklju~ek v primeru spremembe pogojev odvajanja in ~i{~enja odpadne vode, - ~e naprava za pred~i{~enje ne dosega predpisanih u~inkov, mora uporabnik pisno obvestiti upravljavca o spremembah na~ina obratovanja ~istilne naprave ali o uvedbi dodatnih tehnolo{kih postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih u~inkov ~i{~enja, - odpadne vode, ki ni primerna za izpust v javno kanalizacijo, pred spu{~anjem v javno kanalizacijo ni dovoljeno red~iti z vodo (pitno, hladilno, drena`no), da bi z red~enjem dosegli zahtevane lastnosti, - za ~i{~enje po`iralnikov in peskovnikov na cestnih povr{inah, pri katerih se meteorna voda odvaja po javni kanalizacijski mre`i, je dol`an poskrbeti upravljavec cest, ulic in trgov in jih ~istiti najmanj enkrat letno (ali pa to naro~iti pri upravljavcu kanalskega omre`ja), - uporabnik se ne sme priklju~iti na javno kanalizacijo brez soglasja upravljavca in ne sme prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku. 38. ~len Izvajalci del, ki zvajajo vzdr`evalna ali druga dela na cestah, ulicah in trgih ter s svojimi deli posegajo v in na obmo~je kanalizacijskega omre`ja oziroma drugih naprav in objektov, ki so potrebni za odvodnjavanje in ~i{~enje odpadnih in padavinskih voda, si morajo predhodno pridobiti soglasje upravljavca. Izvajalci del morajo pri vzdr`evanju in rekonstrukciji cest, ulic in drugih prometnih javnih povr{in vzpostaviti na kanalizacijskem omre`ju naprave v prvotno stanje. Upravljavci drugih objektov in naprav (vodovod, elektro omre`je, toplovod, plinovod, telefonsko omre`je…) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo kanalizacijsko omre`je in naprave nepo{kodovane. 9. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLU@BE, OBRA^UNAVANJE KANAL[^INE IN ^I[^ENJA ODPLAK 39. ~len Viri financiranja javne slu`be so: - kanal{~ina, - sredstva ~i{~enja odpadnih voda, - sredstva ob~inskega prora~una, - prispevki ob~anov, - sredstva dr`avnega prora~una in dr`avnih skladov, - priklju~ne in druge predpisane takse, - dotacija in subvencije, - druga sredstva, namenjena za izgradnjo in delovanje sistemov za odvajanje in ~i{~enje odpadnih in padavinskih voda.Kanal{~ino so dol`ni pla~evati vsi uporabniki, ki odvajajo odpadne vode v javno kanalizacijsko omre`je, ne glede na oskrbovalni vodni vir in ne glede na to, ali se omre`je zaklju~i s ~istilno napravo za odpadne vode. Stro{ke ~i{~enja odpadnih voda so dol`ni pla~evati vsi uporabniki, ki preko kanalizacijskega omre`ja odvajajo odpadne vode do javnih naprav za ~i{~enje odpadnih voda. 40. ~len Kanal{~ina predstavlja ceno uporabe javnega kanalizacijskega omre`ja. Osnova za ceno posameznega uporabnika je ugotovljena koli~ina odpadnih voda uporabnika, na na~in opisan v 20. ~lenu tega odloka, ki se pomno`i z veljavno ceno odvajanja m3 odplak. Koli~ina se uporabnikom obra~unava mese~no. Cena m3 odvajanja odpadnih voda se dolo~i v skladu z veljavno metodologijo. 41. ~len Uporabniki, ki so po javnem kanalizacijskem omre`ju povezani s ~istilno napravo, so zrazen kanal{~ine dol`ni pla~evati tudi ~i{~enje odpadnih voda. Cena ~i{~enja odplak kon~nega uporabnika je produkt ugotovljene koli~ine odpadnih voda na na~in opisan v 20. ~lenu tega odloka, faktorja onesna`enosti odpadnih voda posameznega uporabnika in osnovne veljavne cene za ~i{~enje 1 m3 komunalne odpadne vode. Formula za ugotovitev cene je: c =Q x F x c1 c - cena ~i{~enja odpadnih voda kon~nega uporabnika ^N(SIT/mes) Q - koli~ina odpadne vode(m3/mes) F - faktor onesna`enosti vode(brez vseh dimenzij) c1 - cena ~i{~enja 1m3 komunalne odpadne vode, ki ima 5 ml usedljivih snovi na liter; biokemijsko potrebo po kisiku v 5 dneh (BPK5) 300mg 02/1 in kemijsko potrebo po kisiku z dikromantno metodo (KPKd)500 mg/ l. Ta cena se dolo~a v skladu z veljavnimi predpisi. Faktor onesna`enosti vode (F) ima naslednje vrednosti faktorja f F = 1 pri 0