GEOGRAFSKI OBZORNIK DELTA MEKONGA - DEŽELA RIŽA IN VODNIH PREKOPOV Blaž Zabukovec UDK 91 (597-0131 DELTA MEKONGA - DEŽELA RIŽA IN VODNIH PREKOPOV Blaž Zabukovec, Kogojeva 8, 1000 Ljubljana, Slovenija Delta reke Mekong na skrajnem jugu Vietnama je žitnica dr- žave s sedemdeset milijoni prebivalcev. Z gospodarsko po- membnostjo kroji njeno usodo. Jugovzhodnoazijski veletok določa utrip dežele, njegova delta pa spada med najpomemb- nejša območja za pridelavo riža na svetu. Delta reke Mekong na skrajnem južnem koncu Vietnama je zelena pokrajina neštetih riževih polj in nasadov tropskega sadja. Skozi njo se vijejo ogromne rjave žile velikanske reke, ki združuje sko- raj vso sladko vodo jugovzhodne Azije. Domačini ji pravijo pokrajina devetih zmajev, ki naj bi pred- stavljali devet rokavov veletoka. Ta v ocean odplav- ijo milijone kubičnih metrov blatne vode in vzdržu- UDC 91(597-013) MEKONG DELTA - THE LAND OF RICE AND WATER CANALS Blaz Zabukovec, Kogojeva 8, 1000 Ljubljana, Slovenia Mekong river delta on the southern part of Vietnam is coun- try's rice basket. Due to its economical importance it crea- tes the fortune for the whole country. The south-east Asia's giant river dictates the development pace of the province, which is one of the biggest rice growing regions in the world. je 16 milijonov prebivalcev delte, največje žitnice Viet- nama. Mekong izvira visoko v gorah Tibeta, se tam na- poji z vodo mogočnih ledenikov ter se poda na pot skozi kitajsko pokrajino Yunnan. Nato teče po meji med Mjanmarom in Laosom ter skozi Laos, nadalju- je dolgo pot vzdolž meje med Laosom in Tajsko ter se prerine skozi Kambodžo. Pri njenem glavnem mestu GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 2: Kmetijstvo je tako intenzivno, da so na posebne pomole ob prekopih nanesli prst in tam gojijo povrtnine. IFoto: B. Zabukovec.) Slika 3: Promet po Mekongu poteka predvsem v majhnih, komaj nekaj metrov dolgih čolnih, ki jih poganjajo stari motorji. (Foto: B. Zabukovec.) 4 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 4: Ob enem izmed manjših prekopov. (Foto: B. Zabukovec.j Slika 5: Večina prebivalcev delte živi v bambusovih kočah na kolih. (Foto: B. Zabukovec.j 5 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika <5: Veliko čolnov poganjajo majhne, a močne ženske, ki stojijo v zadnjem delu čolna. Za to območje je značilna navzkrižna drža vesel. (Foto: B. Zabukovec.) Phnom Penhu se začne delta, ki se nadaljuje v Vietnam in se konča v Južnokitajskem morju. Skupaj preteče Mekong okoli 4 5 0 0 km in je s tem ena najdaljših rek na svetu. Pri Phnom Penhu se reka razcepi na dva velika rokava: severnega Tien Giang in južnega Hau Giang, ki je poznan tudi pod imenom Bassac. Širo- ka sta približno 3 km in dolga kakih 200 km. Ob viso- kem vodostaju septembra je pretok reke pri izlivu v oce- an okoli 3 8 . 0 0 0 m3/s, vsako leto pa voda v morje odnese približno 7 0 milijonov ton rdečerjave ilovice. Delto lahko v grobem razdelimo na dva dela. V vzhodnem delu ob starejšem rokavu Tien Giang so se usedline že osušile, voda pa tudi ob monsun- skem deževju odteka po dobro izoblikovanih strugah. Ob rokavu Bassac pa je nanašanje usedlin še danes tako močno, da se kopno ponekod podaljša v mor- je tudi za 7 0 m na leto. Ta del delte je predel mlaj- še kolonizacije, kjer so šele pred nekaj desetletji osu- ši l i obširne mangrove in pridobili ozemlje, ki je pri- merno za kmetovanje. O razsežnostih reke in pomembnosti njene del- te govori tudi podatek, da na 1 2 % površine, ki jo v okviru Vietnama obsega delta, pridelajo kar dve tretjini vietnamskega riža. Meri 4 0 . 0 0 0 km2, kar je skoraj dve površini Slovenije. Delta, kjer živi 16 mili- jonov prebivalcev, preživlja nekej deset milijonov Viet- namcev in prebivalcev drugod po svetu, saj je Viet- nam za Združenimi državami Amerike in Tajsko tretji največji izvoznik riža. Je najbolj obdelana, gosto pose- ljena in bogata pokrajina v Vietnamu. Vsak kvadratni meter zemlje je skrbno obdelan. Iz njega iztisnejo največ, saj ponekod ob umetnem namakanju pride- lajo kar štiri letine riža. Namakanje jim ne povzro- ča posebnih težav, saj imajo v ta namen zgrajeno gosto mrežo prekopov, ki skupaj merijo prek 5 0 0 0 km. Ker reka poplavlja redno in skoraj vedno v enakem obsegu, je to ugodno za riževa polja. K blaginji pris- pevajo ribe, ki jih spretni ribiči lovijo v prekopih. Med riževimi polji so tudi nasadi sadja in zele- njave, ki ju prodajajo na številnih krajevnih tržnic. Tudi sladkornega trsa, ki ga radi glodajo otroci, pri- delajo kar veliko. Delto Mekonga pa zaznamujejo tudi nešteti vod- ni prekopi. Pomembni so za namakanje, pa tudi kot prometne žile, saj cest v delti Mekonga skoraj ni. Cez glavna rokava Mekonga sploh ni nobenega mostu, redke ceste pa povezujejo trajekti. Za večino vasi je blatna voda Mekonga edina povezava s svetom. Tu- di rokavi reke, po katerih lahko daleč v notranjost priplujejo čezoceanske ladje, so ena sama velika pro- metnica, po kateri se vsak dan premika na tisoče čol- ničev, stotine malo večjih barkač, nekaj deset velikih ladij in kakšna čezoceanka. Tudi trgovanje je v znamenju vode in prometa po njej. Ker avtomobilov skorajda ni, vsak pa ima vsaj majhen čolnič, so si izmisl i l i plavajoče tržnice. Pro- dajalci s čolni in barkačami pripeljejo svoje blago, zasidrajo plovila in na visok drog obesijo dobrine, ki jo ponujajo. Tako kupci, ki se med plavajočimi stoj- nicami vozijo s svojimi čolni, že od daleč vidijo, h ka- termu čolnu morajo po nakupih. Večini ljudem je čoln edino bogastvo. Je njihov dom, saj tam spijo, kuhajo, jedo, počivajo in dela- jo. Čolni so tudi delavnice za najrazličnejše izdel- ke: mlini za r iž, predelovalnice hrane, restavracije, pisarne in celo ribogojnice. Povprečni prebivalec delte živi v leseni kočuri ob vodnem prekopu. Hiše stoje na več metrov visokih kolih, ki jih je moč videti le v sušnem obdobju, saj ob visokem vodostaju sega voda skoraj do hišnih vrat. Pročelje z glavnim vhodom vedno gleda proti preko- pu. Tu je privezan družinski čoln, tu se v blatu igrajo otroci, tu v izjemno umazani vodi perejo solato in po- mivajo posodo. Domačini celo trdijo, da umazano in smrdečo vodo iz prekopov tudi pijejo. V glavnem pro- storu kočure kuhajo na odprtem ognju, jedo in dela- jo. Spalnica je običajno ločena le s tanko bambuso- vo pregrado. Iz bambusa so tudi zunanje stene, pri ka- terih ni izolacije, saj je v tropski vročini ne potrebu- jejo. Klimatsko napravo nadomeščajo številne špra- nje v stenah, skozi katere potegne blagodejni vetrc. Slika 7: Od ene do druge »stojnice« je treba veslati. IFoto: B. Zabukovec.] 6 GEOGRAFSKI OBZORNIK Riž je osnova vsakega obroka. Poleg njega so- di h kosilu tudi kuhana zelenjava, ki jo je v delti obi- lo, zato obroki niso enolični. Ob izboljšanem gos- podarskem položaju dežele je tudi meso vse pogo- steje na jedilniku. Največkrat gre za piščančje, go- veje ali svinjsko meso. Kot velika specialiteta se na krožniku včasih znajde tudi kakšna kača. Velika po- sebnost vietnamske kuhinje so tudi pomladni zavit- ki, seseklajno meso in zelenjava, zavita v rižev pa- pir in prepražena na olju. Tudi najrevnejši Vietnam- ci si obroka ne morejo predstavljati brez »nuoc ma- ma«, omake iz posušenih rib z nič kaj prijetnim vo- njem. Na mizi je prav tako pogosto kot jedilne pa- ličice, torej vedno. Rižev papir seveda ni tisti, po katerem pišemo, pač pa gre za vrsto testa iz riževe moke. Maso za papir naredijo i z mešanice riževe in sojine moke, ki jo pomešano z vodo kuhajo v posebnih posodah. Na- to oblikujejo liste, ki jih potem ves dan na stojalih su- šijo na soncu. Obratov riževega papirja je v delti kar precej, opazimo pa jih lahko že od daleč, saj pred njimi stojijo številna slamnata stojala, kjer sušijo ri- žev papir. Tu izdelujejo tudi riževe rezance, ki se od papirja razlikujejo le po razmerju med riževo in so- jino moko. Velikanske količine teh izdelkov končajo na krajevnih tržnicah. Pomemben del živilske industrije so tudi obrati so- jinega sira »tu fuja«, ki so kljub zvenečemu imenu le kolibe. Tudi teh ni težko opaziti, saj nanje opozar- jajo posebna stojala za sušenje zlatorumene sojine mase. Radovednost me je prignala, da sem se izkr- cal iz čolna in šel pokukat pod slamnato streho, kjer je v velikih posodah vrelo sojino mleko, nekaj doma- činov v samih spodnjicah pa ga je z velikimi leseni- mi kuhalnicami mešalo. Seveda ni manjkalo tudi sve- žega tu fuja, ki so ga odcejali v velikih cunjah, ki so visele z bambusovih sten, prijazna dekleta pa so mi pokazala tudi, kako se v sojino mleko vmeša siriš- če, ki ga imenujejo »nigari«. Energijo za takšno proi- zvodnjo je priskrbel kar striček na bližnjem dvoriš- ču, ki je sekal drva in jih potem metal v ogenj, ki je gorel pod kotli. Delta ima subtropsko monsunsko podnebje, ki v ve- liki meri kroji kmečko življenje. Zimski monsun, ki med oktobrom in marcem piha s severovzhoda, prinaša suho vreme z najnižjo količino padavin v februarju. Deževna doba poletnega monsuna, ki piha z jugo- zahoda, traja od aprila oziroma maja do septembra. Temperature so prek celega leta skoraj enake s pov- prečno dnevno temperaturo 2 7 °C. Delta reke Mékong je najmlajši del Vietnama. Še- le dobrih tristo let je minilo, odkar so prvi Vietnam- ci, ki so se priselili iz okolice Saigona, tu ustanovili svoje naselbine in začeli z izkopom prvih prekopov. Pred njihovim prihodom so na tem območju živeli Kme- ri, ki pa pokrajine še niso tako skrbno obdelovali. Po močvirjih, poraščenih z mangrovinimi gozdovi, so tedaj kraljevali krokodili, tigri, kače in druge div- je živali. Maloštevilni Kmeri se niso mogli dolgo upi- rati prodornim Vietnamcem, ki so začeli izsuševati močvirja in graditi vodne prekope, s katerimi so na- makali vse bolj številna riževa polja. Kolonizacija del- te je bila pogodu tudi takratni dinastiji Nguyen, ki je kmete vzpodbujala k selitvi v delto. Mali kmetje so rod za rodom pridobivali nova polja in se vozil i po vedno novih prekopih, vse dokler kolonialni gos- podarji območja niso začeli gospodarsko izkorišča- ti in kovati lepih dobičkov. To je bilo v 19. stoletju, ko so v deželo prišli Francozi. Po močvirjih so začeli brneti težki stroji in števil- nim prekopom so dodajali nove, daljše, širše in glob- lje. Iz močvirij so pridobivali novo rodovitno zemljo, vsako leto okoli 3 0 . 0 0 0 ha. Po željah in zahtevah velikih industrijskih družb so organizirali plantažno gospodarstvo in male kmete, vajene samostojnega obdelovanja, zaposlili kot delavce. Stremljenje k čim večjim dobičkom je prebivalstvo pahnilo v revščino, pridelek r iža na prebivalca pa je bil celo manjši kot pred prihodom Francozov. Zaradi neugodnih gospo- darskih in družbenih razmer so Vietnamci organizi- rali uporniška gibanja. Francozi so delto zasedli, a ji v popolnosti niso nikoli vladali. Uporniška gibanja so kolonialnim gospodarjem povzročala težave, prihajalo je tudi do manjših spo- padov, do odločilne bitke pa je prišlo kakih 1 8 0 0 km severno od delte v kraju Dien Bien Phu. Po podpisu premirja leta 1954 so velike sile Vietnam razdelile na dva dela. Delta Mekonga je pripadla Republiki Vietnam oziroma Južnemu Vietnamu, ki so mu vlada- li različni diktatorski režimi. Rodovitna in potencialno bogata delta se je zaradi nečloveškega vojaškega režima še naprej pogrezala v revščino. Prebivalci delte so rešitev videli v komunizmu in že v poznih petdese- tih letih organizirali Fronto narodne rešitve, znano pod imenom Vietkong. Z izdatno pomočjo komunistič- nega Severnega Vietnama so organizirali komunistič- no gverilo. Po komunistični zmagi in ponovni združitvi Slika 8: Človekova spretnost je še vedno nepogrešljiva pri izdelavi riževega papirja. (Foto: 8. Zabukovec.) 8 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 9: Promet po prekopih je vedno živahen. (Foto: B. Zabukovec.j Vietnama so izvedli nasilno kolektivizacijo kmetijstva, veliko ljudi pa je končalo v taboriščih za prevzgo- jo. Mnogi so z majhnimi motornimi čolni brez kakr- šnegakoli imetja zbežali v sosednje države: Tajsko, Indonezijo in Malezijo. Ljudje s čolnov, kot so jim rekli, so za svobodo plačali strahoten davek, saj je ocean pogoltnil skoraj dve tretjini vseh ubežnikov. Ko so leta 1 9 8 6 na partijskem kongresu spozna- li, da železni komunizem vodi le v propad, se je za- čela doba reform, vračanja zemlje kmetom, svobod- ne trgovine in zasebnega gospodarstva. Nad prista- nišči ob Mekongu so se začeli pojavljati svetlobni na- pisi. Večina domačinov njihovega pomena še danes ne razume, pač pa razumejo gospodarski položaj, ki se je v zadnjih letih precej izboljšal, saj lahko svo- je pridelke brez omejitev prodajo po ceni, ki jo do- ločata ponudba in povpraševanje. Riža je spet do- volj in celo preveč, saj ga tudi izvažajo, dovolj pa je tudi izdelkov, ki kažejo na blagostanje dežele: ja- ponske elektronike, francoskih parfumov, ameriških kavbojk in cenenih ur iz Hong Konga. Sovjetske la- de še niso uspele izriniti nekdanjih peugeotov in for- dov, ko so redke ceste preplavili številni japonski av- tomobili. Delta Mekonga je danes skupaj z osemmi- lijonskim Saigonom gospodarsko srce dežele, ki po- staja nov azi jski tiger. Vietnamci imajo prirojen smisel za trgovanje in posel. Skoraj vsakdo v delti trguje. Temu primerna je njihova življenjska raven, ki je precej nad vietnam- skim povprečjem. Vitnamci so še vedno precej rev- nejši od nas, vendar se njihov bruto domači proizvod strmo dviguje, predvsem na račun hitro razvijajočih se pokrajin, kakršna je delta reke Mekong. Vietnam- ce odlikuje velika pridnost in veselje do dela. Zato se jim kljub težki preteklosti ni bati za prihodnost. 1. B. Girrbach, R. Lambert, M. Linke, E. Werry: Me- kong, Marino Verlag, München, 1995. 2. S. Ilešič: Afrika, Južna Azija, Avstralija, DZS, Ljub- ljana, 1957. 3. A. Wulf: Vietnam, reiseführer, Nelles Verlag, Münc- hen, 1996. 4. http://www.vietscape.com/travel/mekong/in- dex.html 10