Spodnještajerska kmeeka organizaeija. Piše Martin Cerjak, ekonom v Rajbenburgu. Namerava se v kratkem nstanoviti takoimenovana jKmečka zveza" za Spodnještajersko. Mi slov. štaj. kmetje pozdravljamo to idejo z navdufienim srcem! Živimo sedaj v dobi medsebojnega ožjega zdrnževanja različnih stanov. Vsi stanovi združujejo se dandanes med seboj v ožjo stanovsko zvezo in tako z združenimi silami skušajo v svetovni borbi si svoje gmotno slališče po enotnem, skupnem, dobro premišljenem načrtu zboljšati. Bila bi toraj velika nezmisel od strani spodnještajerskih kmetov, potrpežljivo še nadalje čakati, kaj nam prihodnjost dobrega prinese. Trajnega uspeha na našem gospodarskem polju, če se mi sami ne zganemo, zastonj »ami pričaknjemo pri danažnjih razmerah. V koči vsakega priprostega seljaka mora dandanes prepričanje in navdnšeaje oživeti, da v prvi vrsti )e samopomoč je ona pot, ki rodi do večje kmedke strokovne izobrazbe in po tej do boljšega blagostanja. In to prepričanje vcepiti v srca vseh spodnještaj. alov. kmeto? in jih voditi po sigurEi poti do končnega cilja naj bode prva in glavna naloga prihodnje ,Kmečke zveze". Daanadan čujejo se pritožbe: kmečki stan propada. Žalibog so tudi opravičene. — Približuje se svojemu propadu sicer s počasnimi koraki, toda dosledno. Ni moj namen razmotrirati danes vzroke, zakaj kmečki stan propada, to je že vsakemu več ali nianj znano. — Navajajo se različni vzroki kmečkega nazadovanja. — Stavljajo se mnogoštevilni predlogi, kako kmečko stališče zboljšati itd. — Toda, ako še tako bridko tarnamo, vzroke nazadovanja vsestransko prerešetavamo, vsaki dan cele kopice pametnih predlogov v avrho gmotnega zboljšanja kmetijstva na dnevni red spravljamo, — nam vse to nič ne pomaga, ako se končno sami ne vzdramimo iz dosedanjega spanja ter odločno in pogumno takoj ne začnemo s temeljito preoanovo dosedanjega gospodarstva na vseh koncih in krajih. S to preosnovo pa moramo najprvo pri samem sebi začeti. — Starokopitarsko suknjo, katero smo od naših pradedov podedovali — in katero marsikateri tako skrbno čuva — moramo sleči ter napredovati s časom, drugače bo to fasovno napredovanje vršilo se preko naših glav, v našo lastno gmotno škodo in v naš končni pogin. Napredno kmetijstvo zahteva dandanes, kakor vsaka drnga stroka — ako hoče da se uspešno vodi — celega moža in to moža značajnega, vztrajnega, odločnega in delafnega. Pomislimo n. pr. kako bi bilo dandanes z obrtnimi stanori, ko bi se ti danes nahajali ua isti stopinji stanovske strokovne izobrazbe, kakor pred pol stoletjem? Tudi pri kmetijstvu velja dandanes pravilo, naj bi se mnogo več z glavo delalo, kakor z rokami. — Pregovor: nmoli in delaj!" se dandanes naj izpolni: ^moli, delaj in računi!" To se pravi, predno kako delo začnemo, dobro vse preudariti, kako bi se dala stvar bolj dobičkonosno nravnati. — Poslužiti se moramo vseh znanstvenih sredstev, ki nam jih nudi napredujoči tok časa, t. j. različnih strokovnih listov, raznovrstnib. gospodarskih strokovnih knjig, različnih kmetijskih predavanj, pametnih nasvetov izkušenih kmetovalcev, lastne skušnje praktičnih in modrih gospodarjev itd. — Toda marsikateri bode hladno pripomnil: nVsi ne moremo štndirani biti in strokovno naobraženi". — Seveda ne, ampak pred učenostjo gre še nekaj drogega. Resna, vztrajna volja, nevpogljiva odločnost, stanovski ponos, neumorna delavnost so vzvišeni nad vsako učenostjo in brez teh je vsaka učenost piškavi oreh. Torej le malo več resne volje in prve ovire bodo premagane. Roko na srce, pa priznajmo, da je med nami, četudi redko, vendar nekaj kmetov, ki so različnim razvadam in in strastem podvrženi. — Koliko zlatega časa potrati marsikateri gospodar z nepotrebnem zapravljaDJem in čenčanjem po gostilnah, z nepotrebnim pohajkovanjem ? — Kako marsikateri vsa opravila pri gospodarstvn le površno in brezbrižno opravlja, potem pa se čndi, ako uspehi izostanejo? — Da gospodarstvo pri tem in enakom nikakor napredovati ne more in vse to kmečkega ugleda napram drugim stanovom ne utrjuje, je pač samo ob sebi umevno. Torej reorganizacija, predrugačenje samega sebe naj bode o novem letu vsakterega prvo in glavno opravilo, katerega ta očitanja zadenejo. — Največji jnnak je tisti, ki samega sebe premaga! (Konec. prihodnjič.)