K. ANDREJEV:
Basen o nezadovoljnem drenu.
jlred davnini časom je bil nienda dren ravno in visoko drcvo kot smreka, in tudi njcgovo sadje, ki je dozorelo zgodaj poleti, je bilo nekdaj sladko kot črešnje. Sladko njegovo sadje pa je bilo drobno kakor še dandancs. Zato je bil dren nezadovoljen in je želel, da bi bilo njegovo sadjc veliko kot buče.
Njegova želja se je izpolnila. Prihodnjc polelje so postajale drenulje od dne do dne večje in težje in preden so dozorele, se je skrivilo vitko deblo in upognile šibke veje pod veliko težo zorečih sadov.
Ponosnemu drenu ni bilo prav tako, zakaj druga drevesa so sc mu posmehovala, živali pa so hodilc objedat sladko sadje, ki je viselo skoto do tal.
Dren si je vnovič zaželel, da bi bil drugačen.
Sedaj pa je bil nezadovoljnež kaznovan s tem, da je ostal kruljav ter dobil pozen, droban in kisel sad, ki ga nihče ne mara.