Terme Ptuj SAWk HOTELS S, RfSORTS Podravje Torek: Tednikov kopalni dan v Ptuj • Težave z Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 22. decembra 2015. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. — dostavo blaga v starem mestnem jedru O Strani 8 in 9 dovoljeno zaJdostavo IN STANOVALCE Ptuj, petek, 14. avgusta 2015 letnik LXVIII Odgovorna Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR V i 2015 0 y # iMajerski •\CIID - RADIOPTUJ 89,8 «98,2 »104,3 www.radio-ptuj.si Ptuj, Podravje • Štiri desetletja kopališkega turizma Terme Ptuj so praznovale s kopalci Podravje Juršinci • Občane skrbi pocenitev investicije O Stran 8 Kronika Makole • Kdo bo skrbel za štatenberške ribnike O Stran 24 Na 40. rojstni dan Term Ptuj so v začetku tega tedna razrezali torto velikanko, s katero so se posladkali številni kopalci. Brezplačno so se tega dne lahko kopali vsi, ki so bili rojeni leta 1975. V | jubilejnem letu so v Termah Ptuj uvedli tudi številne novosti, sicer pa so z letošnjim poletnim obiskom izjemno zadovoljni. Strani 16 in 17 Foto: Črtomir Goznik Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si Podravje • Perutninina barka zaradi poslov s Kordežem in Šrotom zadela ob ostre finančne O Strani 2 in3 Cena vstopnice: > posamezni večer: 11C (9 j % DDV < zneihi 0,95 EUR v oni) &> oba veiera skupaj: 16 € (9,5 % DDV v znilku 1,39 EUR ¡81 ani) | Prodaja vstopnic: Terme Ptuj in tajništvo družbe Radio-tednik Ptuj. M O O Za vsakega otroka je prihod v osnovno šolo posebno doživetje Iztekajo se zadnji počitniški dnevi. V šolah bolj ali manj končujejo priprave na začetek novega šolskega leta. Prav posebno doživetje pa je začetek šolskega leta za prvo-šolce, šestletnike, ki so se poslovili od vrteškega obdobja. Kot pravijo naše sogovornice, učiteljice prve triade v OŠ Ljudski vrt, Renata Blagovič, Nataša Cerovič in Mima Ter-buc, je za vsakega otroka prihod v osnovno šolo posebno doživetje. Eni se ga veselijo, drugi so prestrašeni, tretji radovedni. Učiteljice to sprejemajo kot izziv. „Delo v šoli jim moramo približati na prijazen, zanimiv in poučen način," povedo. Pri tem je izjemnega pomena odnos med oddelčnimi učiteljicami in vzgojiteljicami. Sodelovanje gradijo na korektnem in spoštljivem odnosu, ki se nanaša na tim-sko delo. „V prvem razredu jih predvsem navajamo na samostojnost. Gre za samostojnost pri urejenosti šolskih potrebščin, nošenju torbic, rutic, preo-buvanju, oblačenju, vezanju vezalk, uporabi jedilnega pribora, ločevanju odpadkov. V začetku leta jim pri nekate- Učiteljice prve triade v OŠ Ljudski vrt: Renata Blagovič, Nataša Cerovič in Mima Terbuc. V razredih je že skoraj vse pripravljeno na sprejem prvošolcev. rih opravilih pomagajo starši, sčasoma pa se otroci navadijo sami opraviti določene naloge. Prizadevamo si, da bi se to zgodilo v prvih štirih mesecih šolskega leta, da bi sami prihajali v učilnico, se preoblačili. Starši so včasih resnično bergla otrokom, ki se trudijo, da bi bili čim prej samostojni. Na primer vezanje 10 o/o P0PUST na večletno trajanje nezgodnega zavarovanja otrok in mladine UGODNOSTI OB SKLENITVI DO 31. 10. 2015! Zavarovanje homeopatskih zdravil le za 1,93 EUR letne premije Ugodnosti Si.mobila Brezplačna otroška vstopnica za Arboretum Adriatic Slovenica PE Maribor, Ulica Eve Lovše 15, 2000 Maribor, Tel.: 02/32-08-110 Predstavništvo Ptuj, Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel.: 02/78-06-800 Predstavništvo Slovenska Bistrica, Ljubljanska c. 38, 2310 Slovenska Bistrica, Tel.: 02/81-82-880 Agencija VEN zavarovalno zastopanje Venčeslav Skledar s.p., Rajšpova 16, 2250 Ptuj, Tel.: 02/77-10-886, 031/602-212 Agencija VEN zavarovalno zastopanje, Venčeslav Skledar s.p., Kolodvorska 1,2270 Ormož, Tel.: 02/74-11 -709,041 /837-665 Agencija PZB Fond, Stanko Vidovič s.p. PE Ptuj, Reševa 28,2250 Ptuj, Tel.: 02/77-76-611,041/611-634 Agencija Klopotec Ormož, Ptujska c. 8b, 2270 Ormož, Tel.: 02/74-11-226 Agencija Zava Ptuj, Panonska ul. 1, 2250 Ptuj, Tel.: 02/77-86-061 Nezgoda Več o posameznih ugodnostih na www.as.si. www.as.si 080 11 10 vezalk, učiteljice ne moremo vezalk vezati sem 28 otrokom. To je sicer čista tehnična stvar, ki pa te zmoti. Tudi napotki staršev otrokom ob prihodu v učilnico so pogosto napačni, ko jim rečejo, imej se lepo, uživaj v šoli. Njihovo osrednje napotilo bi moralo biti, naj v šoli poslušajo, da bodo imeli potem manj dela doma. Mejo pa je vendarle treba postaviti, zato je to zanje stres, ker so še resnično majhni. Vse te težavice, krize, ki se pojavijo, odpravljamo z veliko mero ljubezni, potrpežljivosti, nežnosti, spodbujanja. Pogosto nas pokličejo še z mami, ati, ali pa se postavijo pred nas in rečejo: zaveži mi. To kot učiteljice prvega razreda moramo vzeti v zakup. V veliko pomoč pa so nam vzgojiteljice, ki so z nami tri šolske ure. Brez njih bi bilo težko," so povedale Renata, Nataša in Mima, ki opažajo, da nekateri otroci v 1. razred prihajajo vedno bolj nesamostojni, z več govornimi in vedenjskimi težavami, imajo težave s postavljenimi mejami, sprejemanjem odgovornosti za svoja dejanja, veliko težav je tudi s kratkotrajno pozornostjo in koncentracijo. „Vse zaznavajo kratkotrajno, tako je vse tudi pri njih doma, risanka je minuta, igrica je minuta. Skratka, vse je zelo hitro. Ko je treba sedeti in poslušati, pa četudi je pravljica še tako privlačna, jim pade koncentracija. Občutek imamo, da je bilo tega včasih manj, morda tudi zato, ker so prihajali v prvi razred starejši. Morda tudi preveč sedijo pred mediji, namesto da bi se gibali, ker kot pravijo, je gibanje zibelka inteligence. Z gibanjem se namreč razvija tudi inteligenca. Več pa imajo splošnega znanja, poglobljenega znanja na nekaterih področjih in o uporabi informacijske tehnologije." V prvem razredu se učenci opismenijo, osvojijo velike tiskane črke. Začnejo z bralnimi minutkami. V preteklem šolskem letu so pripravile roditeljski sestanek s predavanjem o branju. S tem so starše seznanile, da je za otroka dobro, da vadi branje in pisanje tudi doma. „Ne naredimo vsega v šoli, črke jim res predstavimo in naučimo, vaditi pa morajo še tudi doma." „Starši včasih potožijo, da je 1. razred zahteven, težak, da so delovni zvezki obširni, tempo dela hiter. Razložimo jim, da so naloge diferencirane. Med seboj se razlikujejo po stopnjah težavnosti. Učencem ni treba rešiti vsega, otrokom prilagajamo tudi domače naloge, vmes se poigramo, sprostimo z dihalnimi vajami. V lepem vremenu smo vsak dan zunaj, ker so igralne površine tik ob učilnicah. Po pouku učenci obiskujejo raznovrstne dejavnosti v oddelku podaljšanega bivanja in napišejo domačo nalogo. Vključujejo pa se tudi v različne interesne dejavnosti na šoli," še povedo učiteljice Renata, Nataša in Mima, ki imajo rade svoj poklic,zanje je poslanstvo in se že veselijo novega šolskega leta, vsako je po svoje izziv. V počitnicah si naberejo potrebno energijo za novo šolsko leto. V prvem razredu otroke navajajo tudi na strpnost do drugih otrok, sprejemanje drugačnosti, medsebojno sodelovanje, spoštljiv odnos do vseh ljudi, na govorni nastop pred občinstvom. Pred poukom imajo zjutraj jutranji krog (sedenje v krogu na blazinah), v katerem se seznanijo z dejavnostmi v šoli, opisujejo svoja doživetja, se poslušajo ali ob slikanici pripovedujejo zgodbe za Bralno značko. 2 GREMO V SOLO, oglasna priloga Štajerskega tednika Koliko in kdaj izbrati obšolske dejavnosti? Odločajo naj tudi otroci Obšolske dejavnosti zagotovo pomembno vplivajo na razvoj otroka, saj ponudijo nekaj več, česar pri pouku otroci ne morejo razviti, spoznati v tolikšnem obsegu, kot bi si morda želeli. Vendar se ob tem najverjetneje staršem porajajo vprašanja, kdaj otroka vključiti v obšolske dejavnosti, v katero dejavnost vključiti otroka, kdaj je obšolskih dejavnosti preveč. Odgovore na ta vprašanja je podala pedagoška svetovalka na Zavodu RS za šolstvo Urška Margan. Povedala je, da naj bo izhodišče za vključevanje otroka dejavnost otrokov spontano izkazan interes, prepoznane danosti, zmožnosti ali sposobnosti in želja po določeni aktivnosti. »Seveda pri tem nimamo v mislih nadarjenosti v ozkem smislu, saj vsaka dejavnost zmožnosti otroka razvija, usmerja in krepi. Pri tem je pomembno, da ima otrok možnosti izbire (tudi menjavanje interesnih dejavnosti v šoli, kar sistem omogoča!). Na ta način mu omogočamo, da spoznava različna področja dejavnosti, ki ga bodo sčasoma lahko pripeljale tudi do oblikovanja poklicne usmeritve in trajnejših interesov, ki mu bodo bogatili življenje,« je pojasnila. Sicer pa meni, da otroci, vključeni v dejavnosti, ki jih zanimajo, razvijajo svoj um, pridobivajo nova znanja in razvijajo ustvarjalnost, različne telesne, praktične in govorne veščine ter sposobnosti poslušanja, pogajanja, komunikacije in sodelovanja. »Tovrstne dejavnosti so pomemben varovalni dejavnik v otrokovem psihosocialnem razvoju. Dejstvo je, da so dejavni otroci z močno razvitimi interesi v mladostništvu manj ogroženi pred zlorabo drog in preizkušanjem tveganih oblik vedenja,« je povedala. Glede starosti otroka pri vključevanju v dejavnosti pa je Urška Margan dejala, da naj starši otroka vključijo v dejavnost, ko izrazi željo (lahko po zgledu vrstnikov, staršev, sorojencev) in izkaže pripravljenost, da bo sprejel od- govornosti in napore, ki jih dejavnost vključuje. Ob tem pa je seveda pomembno, da se otroka ne preobremeni. Pedagoška svetovalka tako priporoča: »Če naredimo preprosto primerjavo z našimi dnevnimi obveznostmi, pridemo zlahka do sklepa, da je poleg šolskih obveznosti, za katere otroci po naših raziskavah tudi na predmetni stopnji ne porabijo veliko več kot eno uro dnevno, še ena ura dnevno za izbrano dejavnost dovolj. To z drugimi besedami pomeni dve dejavnosti pri mlajših in morda tri pri starejših osnovnošolcih. Ne smemo pozabiti, da otrok potrebuje čas za prosto igro, počitek, premišljevanje ... Naj sklenem: želje po raziskovanju, učenju, druženju in zabavi izhajajo iz otrokovih naravnih potreb in najboljše naj bi naredili iz njih!« SAMOOBRAMBA • ŠPORTNA BORBA KARATE*JIUJITSU.AIKIDO BUDOKAI REKREACIJA (fj^ KICKBOXING J) B pORILNIH B VEŠČIN Pra VPIS VSAK PONEDELJEK IN SREDO OD 18. DO 20. URE V NADZIDAVI ŠPORTNE DVORANE MLADIKA (KICKBOXING CENTER). VPISUJE VTECAJ ZA ZAČETNIKE NOVE ČLANICE IN ČLANE OD 6. LETA DALJE! O pomenu obšolskih dejavnostih in kaj se v okviru teh naučijo, smo vprašali Matejo Vouk, ki je preteklo šolsko leto na 2. OŠ Slovenska Bistrica izvajala mladinske delavnice. »Šola mora ponujati nabor interesnih dejavnosti, saj je treba razvijati učenčeve potenciale. Zagotovo je razlika med učenci, ki obiskujejo le pouk, in tistimi, ki si z interesnimi dejavnostmi zapolnijo prosti čas. Vodim mladinske delavnice, kjer gre za skupno preživljanje časa učencev osmega in devetega razreda. Vsak teden je na sporedu ena od pomembnih življenjskih tem, ki jih spoznavajo prek socialnih iger, pogovora. Učenci se na teh urah običajno zelo odprejo, zaupajo, izkažejo prava čustva in uživajo ter dojemajo šolski prostor kot nekaj prijetnega, neprisiljenega, smiselnega za življenje. Ob tem smo se v okviru mladinskih dejavnosti družili tudi izven šole. Osvojili smo nakup železniške in avtobusne vozovnice, učili smo se torej samostojnosti, obiskali kino, adrenalinski park, se učili bontona. V učilnici pa smo spoznavali teme: komunikacija, prijateljstvo, starši, avtoriteta, ko bom velik, bom ..., spolnost. Ob vsem tem smo posneli še film na temo solidarnost, s katerim smo dobili finančno nagrado na slovenjebistriški ljudski univerzi. Seveda pa je pomen obšolskih dejavnosti v največji meri odvisen od mentorjev,« je povedala Mateja Vouk. centeraerjbike^k 31.8.2015 START - Pridruži Novo - jesen 2015 mesecu ^ejDtembr promocijav mesecu skupinaska fitnes vadba cpr^fptyi hfl 1 HTTTbrezPLAČNC visoko intenzivni "volumen&ki" trening .com ^ 1041699 639 I1@| centeraerobike@gmail.c skupinske vadbe -.skupinske fitnes vadbe_ tnAEROBIKA^2J|A^BODYPUMPmgHITT CAlZDBRAŽevanJa PILATEStai ji quan JDGAobrazaSAVINaATAItečajiseminarji O h-1 O K/3 > O H P3 O A 3 GREMO V SOLO, oglasna priloga Štajerskega tednika 4 O H-J O > O o Zoisove štipendije Rok prijave za pridobitev oziroma podaljšanje Zoisove štipendije je za dijake 4. 9., za študente pa 7. 10. Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije je že konec junija objavil Javni razpis za dodelitev Zoisovih štipendij za posamezno raven izobraževanja za šolsko oziroma študijsko leto 2015/2016. Poziv velja tudi za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije, torej za tiste, ki so jo doslej že imeli. Za dodelitev Zoisove štipendije morajo vlagatelji poleg izpolnjevanja splošnih pogojev izkazati ustrezen izjemni dosežek in ustrezen šolski ali študijski uspeh, kamor spadajo zlata matura v Republiki Sloveniji ob prehodu iz srednje šole na študij, uvrstitev med najboljših pet odstotkov študentov v svoji generaciji ali ustrezna povprečna ocena. Za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije morajo štipendisti poleg izpolnjevanja splošnih pogojev izkazati še izpolnjevanje vsaj enega izmed naslednjih pogojev: povprečna ocena, pri čemer se upoštevajo ocene iz šolskega oziroma študijskega leta 2014/2015, uvrstitev med najboljših 5 % študentov in izjemni dosežek, pri čemer mora biti izjemni dosežek na posameznem področju družbenega življenja dosežen v zadnjih dveh šolskih oziroma študijskih letih (2013/2014 in 2014/2015). Poziv pa ni namenjen štipendistom, ki jim je bila Zoisova štipendija podeljena po ZŠtip-1, torej v šolskem oziroma študijskem letu 2014/2015. Kot pojasnjujejo na skladu, štipendisti, ki se izobražujejo v Sloveniji in želijo nadaljnje prejemanje štipendije uveljavljati s prvim dnem šolskega ali študijskega leta, morajo vlogo za nadaljnje prejemanje z dokazili vložiti pri skladu vsako leto do 31. 8. (za dijake) oziroma do 30. 9. (za študente). www.karatedoptuj.com S treningom KARATEJA pridobimo na koncentraciji, koordinaciji, notranji moči, nadzor nad izražanjem čustev, skladnem telesnem razvoju... Karate do klub Ptuj vpisuje nove člane od 5. leta naprej. Za informacije o vpisu nas lahko pokličete na telefonski številki 041 699 639 Andrej www.aerobika.net AEROBIKE Mi poskrbimo za zdrav obrokvasegadijaka. Pestra ponudba toplih in hladnih obrokov. ^ PE Petica Vičava, Vičava 1,2250 Ptuj PE Petica Gimnazija, Volkmerjeva 15,2250 Ptuj www.posta.si S of ¿ti O = o CL^S 3 c o c £ o. S ¥ > •ar £ ° lil jg i £ D ip iS i S S 'S o-S & ifii ®"'E ¡ 2 O >w N ° ■S â5g Poštar Pavli polni šolske torbe V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije in z vašo pomočjo bo Pošta Slovenije tudi letos napolnila šolske torbe otrokom iz socialno ogroženih družin. Nakupujte šolske potrebščine na pošti in tudi vi sodelujte v dobrodelni akciji Poštarja Pavlija. V akciji lahko sodelujete s finančnim prispevkom ali pa tako, da šolske potrebščine, kijih boste kupili na pošti od 11. junija do 14. avgusta 2015, podarite oz. oddate v košare oz. pismarnice, ki bodo na voljo na vseh poštah. Hvala, ker vam je mar. ^SSSTSSS1 uu il. 6. DO 9. lo. 2015. ZVEZKI A4 //1 27 € f / kos to/aš prispevek lahko nakažete do 9.10. 2015 IBBSHH^Ia bdprt pri Delavski hranilnici, d. d. Referenca: SI12 1508201500001. Koda namena: CHAR. Akcija: Poštar Pavli polni šolske torbe. ZvezaPrijateljev K\l<*dl MladineSlovenije BARVICE V KARTONU, 12/1. 1 99 € f / kos ZVEZKI A5 /0, Q ^ 79 € /kos Zanesljivo vsepovsod <7 POŠTA SLOVENIJE POŠTA IN FINANCE GREMO V ŠOLO, oglasna priloga Štajerskega tednika Študij v Avstriji dražji, a bolj praktično naravnan V Sloveniji je četrtina brezposelnih oseb na Zavodu RS za zaposlovanje mladih. Kot so na zavodu že pred leti ugotovili, je najpogostejša omejitev mladih ob vstopu na trg dela pomanjkanje formalnih delovnih izkušenj. Ko se je pripravljala sprememba zakona o visokem šolstvu, je bil predlog šolskega ministrstva, da bi morale fakultete intenzivneje sodelovati z gospodarstvom. In medtem ko so v Sloveniji profesorji dejali, da to pomeni komercializacijo akademske sfere, je sodelovanje fakultete in gospodarstva v Avstriji (tudi pri nas na tehniških smereh) splošno sprejeta praksa. Diplomantka novinarstva iz Zgornje Velke pri Sladkem Vrhu Lea Dvoršak se je odločila, da študij nadaljuje na avstrijski fakulteti na smeri mediji in oblikovanje, kjer je pol leta preživela že v okviru dodiplomskega študija. Za avstrijsko šolo se je odločila, ker je želela nadgraditi svoje znanje, ker je upala sprejeti izziv, ki ji je bil postavljen na pot. O razliki med študijema je povedala: »Izhajam iz akademskega sistema na prvi stopnji na FDV, torej iz teoretičnega masovnega sistema. Magistrski študij opravljam na avstrijski fakulteti, kjer je program zelo praktično in projektno naravnan. Delamo v manjših skupinah pod vodstvom predavateljev, ki imajo v večini delovne izkušnje. In sicer predavanje poteka tako, da on predava o snovi, ki jo nato vključuješ v svoje projektno delo, s tem dokazuješ, da si znanje tudi usvojil. V Avstriji je miselnost, da kar se naučimo, je treba čim prej uporabiti in čim prej iztržiti. Pri magistrski nalogi nas spodbujajo, da si najdemo organizacijo ali podjetje, za katerega bi projekt oziroma magistrsko nalogo izvedli. Kot bi rekel moj mentor, da bo tudi druž- ba imela nekaj od tega, kar smo študentje dve leti delali. Spodbujajo nas, da stopimo izven fakultetnih zidov, da vidimo, kakšni in kateri so realni problemi,« je povedala Dvoršakova. Poudarila je tudi, da se profesorji povezovanja z gospodarstvom ne bojijo, ne bojijo se razvrednotenja akademske sfere. »Študij je usmerjen tako, da je diplomant pripravljen na trg, da postane delovno aktiven človek, ko zaključi program,« je dejala. Tako so že skozi ves letnik pripravljali projekte in torej svoje znanje uporabili v praksi. Zadnji projekt je bil priprava vizualnih animacij in projekcij za festival elektronske glasbe. Kljub temu pa je bila izbira povsem drugačne smeri zanjo izziv. »Delujem v skupini, kjer je marsikdo bolj tehnično podkovan kot jaz. Kljub temu pa nisem nikoli imela občutka, da bi moji sošolci v skupini dvomili, da nekaj zmorem. Drži, veliko dela je bilo potrebnega, vendar če slučajno česa nisem zmogla, mi je ekipa pomagala z nasveti, zato sem tudi ogromno napredovala v tem letniku,« je priznala. »Profesor je most med gospodarstvom in študenti« Kot veliko razliko med FDV in avstrijsko fakulteto je Lea izpostavila tudi vlogo profesorjev. »Na naši fakulteti je profesor most med zunanjim partnerjem in nami. Profesorji so na voljo 24 ur na dan, lahko ga pokličeš, če gre kaj narobe. To pogrešam na FDV, saj ko se konča delovnik, profesorja ne moreš dobiti, na odgovor na mail pa čakaš več dni. Tu je odnos bolj neformalen, kličemo se po osebnih imenih, izmenjali smo si telefonske številke. Na drugi strani pa ogromno zahtevajo od nas, vendar študentje vemo, da so upravičeno pri- čakovanja tako visoka, saj so pripravljeni dati nekaj več, svoj prosti čas, celo svoje privatne veze investirajo v projekt zaradi želje, da bi dobro uspel,« je vlogo profesorjev v tujini opisala Lea. K povedanemu je dodala, da kljub pomanjkljivostim slovenskega študija na FDV nima slabih spominov. Je pa opozorila, da je na novinarski katedri potrebna reforma študija, saj da slovenski diplomanti novinarstva niso konkurenčni avstrijskim in drugim kolegom, ki imajo mnogo več tehničnega znanja. Avstrijci študentskih bonov ne poznajo Študij v tujini je torej izziv zaradi jezika, drugačnega načina dela, seveda pa tudi zaradi stroškov, ki so praviloma višji kot v Sloveniji. »Gradec ni oddaljeno mesto, vendar se vidi, da je standard drugačen, v prvi vrsti se to odraža v višini najemnine. Če bi v Avstriji živela v študentskem domu, bi me soba stala 250 evrov. Tudi zdaj plačujem najemnino za sobo v stanovanju v višini približno 250 evrov, s tem da sem v najnižjem ran-gu. Imam stanovanje izven centra mesta, a blizu fakultete, saj je tudi ta na obrobju mesta,« je povedala. In medtem ko se slovenska študentska organizacija poteguje, da bi se čas koriščenja študentskih bonov za prehrano podaljšal, teh v Avstriji nimajo. »Študentje so navajeni, da si hrano skuhajo doma in jo prinesejo s sabo ali živijo na sendvičih. Na kosila praktično ne gredo. Najcenejša glavna jed s solato v menzi je šest evrov, kar se ne izplača. Prevoz je delno subvencioniran, in sicer v višini 40 %. Konkretno za šest mesecev je višina vozovnice za tramvaj in avtobus 160 evrov, kar je več kot v Sloveniji,« je povedala. Študentsko delo da, ampak največ 20 ur na teden Sicer pa je Leina osnova za plačevanje življenjskih stroškov v Avstriji Zoisova štipendija. Z dodatkom za bivanje njena štipendija znaša 360 evrov na mesec, s čimer si pokrije najemnino in prevo- zne stroške. Dodaten denar si je služila z delom na fakulteti, kjer je skrbela za vse družbene programe (Facebo-ok, Twitter itd.), promovirala program s pripravo in objavo videov, letakov, objavljala je učni material na spletu in skrbela za komunikacijo programa s Slovenijo in Hrvaško. Študentskega dela v takšni obliki, kot je pri nas, v Avstriji ni, omejeno je namreč z urami. Tako lahko avstrijski študentje preko študentske pogodbe oddelajo 20 ur tedensko. Sicer pa si Lea želi, da bi lahko na svoji poklicni poti združila znanje (ki ga je usvojila na FDV in ki ga ima že od nekdaj) delanja zgodb z multime-dijskimi veščinami. »Trenutno se mi obeta skok v pripovedovanje skozi multimedijo za marketinške namene,« je povedala. Dodala je, da je izbrala magistrski študij v Avstriji. »Dobila sem povsem drugačen pogled na novinarstvo, spoznala sem, na kako različne načine se lahko pripoveduje vsebine, ob tem pa sem dobila tudi vtis, da z novinarstvom ne gre zgolj navzdol,« je še povedala Lea Dvoršak. Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru vabi k vpisu v študijske programe Energetika na I., II. in III. stopnji Pomembni datumi: Drugi prijavni rok I. stopnja: 21. do 28. 8. 2015 Prvi prijavni rok II. in III. stopnja: do 24. 8. 2015 4Pri ■H Univerza v Mariboru Fakulteta za energetiko FAKUUE1AZA BNERGETKO krško - velenje O h-1 o i>in > O H P3 O h o O > O rt o Anketa: kaj vpliva na izbiro srednje šole in študija Spela Pušaver, 22 let, Pedagoška fakulteta Maribor Špela Pušaver iz Makol je končala dodiplomski študij predšolske vzgoje v Mariboru. »Na izbiro študija je vplivala predvsem ljubezen do otrok. Ni me prepričal program fakultete, ker se mi še vedno zdi precej neuporaben, saj ne ponudi znanja, ki ga nato potrebuješ pri samem delu,« je povedala Špela Pušaver. Anja Pšeničnik, 23 let, Veterinarska fakulteta Ljubljana Anja Pšeničnik iz Kočnega pri Zgornji Polskavi je študentka veterine v Ljubljani. »Za študij, ki traja šest let, sem se odločila, ker je poklic veterinarja zanimiv, ker me veseli delo z živalmi. Edini pomislek pri izbiri študija je bila oddaljenost, saj je ta študij zgolj v Ljubljani, sedaj pa še spoznavam, da ob vpisu nisem pričakovala, da bo študij tako zahteven. Snovi, ki jo je treba preštudirati, je namreč res veliko, ob tem pa je pogoj za napredovanje v višji letnik, da so opravljeni vsi izpiti,« je povedala Pšeničnikova. Laura Fišer, 24 let, Fakulteta za varnostne vede Ljubljana Laura Fišer iz Majšperka se je po končani gimnaziji vpisala na Fakulteto za varnostne vede. Zakaj se je za študij v Ljubljani odločila, je pojasnila: »Študij varstvoslovja sem si izbrala zaradi zanimive- ga predmetnika, na primer zaradi psihologije, kriminologije, forenzike, kriminalisti-ke in upanja, da se bo med študijem vendarle pokazala kakšna priložnost za zaposlitev.« Anja Kores, 15 let, II. gimnazija Maribor Anja Kores iz Globokega pri Makolah bo v jeseni prvič prestopila vrata II. Gimnazije Ma- Pridobite si poklic v katerem boste zaposljivi, vpišite se v programa: Gastronomske in hotelske storitve (srednje poklicno izobraževanje) Gastronomija (poklicno tehniško izobraževanje). Izvajamo tudi programe: * Ekonomski tehnik (PTI in PT) * Predšolska vzgoja (PT) * Trgovec (SPI) Srednja zdravstvena šola Murska Sobota Ulica dr. Vrbnjaka 2, Rakičan 9000 Murska Sobota TELEFON: tajništvo (02) 521-1450 Elektronski naslov: ravnatelj@s-szs.ms.mss.edus.si Spletna stran: http://www.szs-ms.si Programi Srednje strokovno izobraževanje ■ 4-letna programa ZDRAVSTVENA NEGA KOZMETIČNI TEHNIK Srednje poklicno izobraževanje -3-letni program BOLNIČAR-NEGOVALEC Izobraževanje odraslih: Srednje strokovno izobraževanje (prekvalifikacija) ZDRAVSTVENA NEGA Srednje poklicno izobraževanje (v celoti ali prekvalifikacija) BOLNIČAR-NEGOVALEC Poklicno tehniško izobraževanje (v celoti) ZDRAVSTVENA NEGA ribor. »Za vpis na II. Gimnazijo Maribor sem se odločila, ker sem si postavila izziv - iti v drug kraj, spoznati novo okolje. Splošno gimnazijo sem izbrala, ker me zanima ogromno stvari in se zanimam za veliko različnih študijev. V teh štirih letih pa bom imela čas spoznati, kateri je resnično pravi. Všeč mi je občutek, da imam po uspešno končani gimnaziji odprta vsa vrata.« Spela Kitak, 15 let, Gimnazija Slovenska Bistrica Špela Kitak iz Mostečnega pri Makolah se je odločila za nadaljevanje izobraževanja na gimnazijskem programu Srednje šole Slovenska Bistrica. O izbiri je povedala: »Odločena sem bila, da grem na gimnazijo. Nato pa sem lahko na vsakem koraku slišala vprašanja in mnenja drugih o gimnazijskem programu, ki pa so bila seveda predvsem negativna. Ob tem so mi postavljali vprašanja: kaj pa boš ti po štirih letih šolanja, kaj pa, če boš obupala in šolanja ne boš nadaljevala, zakaj ne izbereš raje poklicne šole. Zato sem veliko razmišljala, kaj želim postati, kje se vidim, kaj oziroma kdo hočem biti. Ko sem si odgovorila na ta vprašanja, sem ugotovila, da je gimnazija pravzaprav moja edina in najhitrejša pot (če odmislimo dejstvo, da bi lahko opravljala splošno maturo tudi ob koncu poklicne šole, kar mi je šolska svetovalna delavka odsvetovala). Torej gimnazija. Ampak katera? Kakšne so sploh razlike? Tako je na izbiro srednje šole veliko vplivalo mnenje dijakov, ki obiskujejo to šolo, predlogi in nasveti šolske svetovalne delavke, družine ... Seveda pa je bil pomemben tudi vtis na informativnih dnevih, kjer sem svojo odločitev sprejela še dokončno. Upoštevala sem seveda še druge dejavnike, kot so prevoz ter čas, ki ga zanj po- rabim ... Sedaj mi ni žal, kako sem se odločila in upam da se to ne spremeni.« Lana Božičko, 16 let, Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor »V jeseni bom dijakinja drugega letnika Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor. Sicer pa sem se za to šolo odločila zaradi želje po potovanjih, spoznavanju tujih držav in kultur, pa tudi zato, da se naučim čim več tujih jezikov,« je povedala Lana Božičko iz Stogovcev pri Maj-šperku. Žiga Meško, 22 let, Strojna šola Ptuj Žiga Meško je v minulem šolskem letu končal zadnji, 5. letnik Strojne šole Ptuj. Na vprašanje, kaj je vplivalo na izbiro programa srednje šole, je odgovoril: „Zato, ker smo se s prijatelji odločili, da gremo v strojno šolo. Ni bilo nekega posebnega razloga." Kot je še povedal, pa šolanja po končani srednji šoli ne namerava nadaljevati: „Imam že službo. Poleg tega pa v nadaljnjem šolanju - študiju ne vidim nekih prednosti in ne boljših možnosti za službo.« Simon Kostanjevec, 18 let, Lesarska šola Maribor Simon Kostanjevec je dijak Lesarske šole Maribor. Na naše vprašanje, kaj je vplivalo na izbiro programa srednje šole, je odgovoril: „Za šolanje v Lesarski šoli Maribor sem se odločil, ker mi je všeč obdelava lesa." Katarina Horvat, 24 let, Medicinska fakulteta Maribor Katarina Horvat je študentka Medicinske fakultete Maribor. „Za ta študij sem se odločila, ker me je že od otroštva nekaj vleklo v to smer. Čutila sem neke vrste poslanstvo. Moj notranji glas je povedal svoje mnenje," je odločitev o izbiri študija pojasnila Katarina. Patrick Petrovič, 17 let, Solski center Ptuj -Elektro in računalniška šola Patrick Petrovič je dijak Računalniške šole Ptuj. Na naše vprašanje, kaj je vplivalo na izbiro programa srednje šole, je odgovoril: „Ko sem izbiral srednjo šolo, sem se najbolj videl ravno v računalništvu. Na tem področju sem želel pridobiti čim več znanja in sem se zato vpisal v računalniško šolo." 7 GREMO V SOLO, oglasna priloga Štajerskega tednika__ Največ ponudb za strežbo v gostinstvu, ki je med študenti najmanj zaželena Čas poletnih počitnic dijaki in študentje izkoristijo tudi za opravljanje študentskega dela, s katerim zaslužijo kakšen evro. Zato smo na ptujski poslovalnici Študentskega servisa Maribor preverili, katera dela študentje najpogosteje opravljajo, kakšne so urne postavke in kakšna je trenutna ponudba študentskih del. Kot so pojasnili na ptujski poslovalnici Študentskega servisa Maribor, se med razpisanimi deli pojavljajo tako lažja kot tudi težja fizična dela, razna administrativna dela, prodaja in promocija. Največkrat pa gre za strežbo v gostinskih lokalih, prodajo v trgovinah, nalaganje na police, anketiranje in pomožna dela na gradbiščih. V času dopustov pa opažajo tudi več proizvodnih del, promocij v hipermarketih in raznih sezonskih del itd. Še vedno ni dovolj velike ponudbe, da bi vsi zainteresirani dobili študentsko delo Na drugi strani pa študentje največ povprašujejo po delu v pisarnah, selitvah, prodaji v trgovini in delu v proizvodnji. Medtem ko je strežba med študenti najmanj zaželeno delo. Pri tem nas je še zanimalo, kako je s ponudbo v času poletnih počitnic in ali morda opažajo, da je v tem času več prostih mest: „V času poletnih počitnic se bolj kot obseg ponudbe del poveča dvig samih napotnic, saj večina podjetij v počitnicah zaposli otroke svojih zaposlenih, znancev ... Medtem pa se razpis del sicer bistveno ne poveča." Tudi na ptujski poslovalnici v času poletnih počitnic beležijo bistveno večje povpraševanje po delu: „A žal ni dovolj velike ponudbe, da bi vsi zainteresirani dobili delo. Predvsem je problem pri dijakih, ki še niso polnoletni, saj večina del in delodajalcev zahteva polnoletnost." Kaj pa urne postavke? Kako je torej plačano študentsko delo? „S 1. 2. 2015 je bila sprejeta minimalna urna postavka za študentsko delo, ki znaša 4,5 EUR/h bruto in večina podjetij študentom in dijakom plača teh 4,5 EUR/h, redko več," so pojasnili na ptujski poslovalnici. „Neplačniki so in žal vedno bodo" Zanimalo nas je tudi, kako je s plačilno (ne)disciplino ponudnikov dela in kako pogosti so primeri, ko delodajalci ne plačajo opravljenega dela: „Neplačniki so in žal vedno bodo. Glede na količino samega študentskega dela delež plačnikov ni velik, a vseeno je nekaj takšnih. Z njim se ukvarja naša pravna služba, ki neplačniku zakonsko pošlje tri opomine in nato gre v tožbo. Velikokrat že s samimi opomini oziroma telefonskimi klici dosežejo, da podjetje plača dolg. Ker če podjetje ne plača dolga, ne more razpisati prostega dela in študentje za takšno podjetje ne morejo dvigniti napotnice." Za konec smo še povprašali po odzivih študentov glede spremenjenega zakona o študentskem delu. Poleg spreje- te minimalne urne postavke dela morajo namreč študentje po novem plačevati tudi prispevke za invalidsko in pokojninsko dobo, ki znašajo 15,50 % od bruto zneska: „Mnenja so deljena. Nekateri so zadovoljni s tem, da se jim začne odbijati 15,5 % od bruto zneska in bodo tako začeli vplačevati za svojo pokojninsko dobo že v času šolanja. Veliko pa je takšnih, ki so prepričani, da jim zdaj država vzame in da od tega ne bodo imeli nič. In s tem ukrepom se seveda ne strinjajo." O h-1 o l>co > O H P3 O Zavarovanje otroka je smiselno Tudi v novem šolskem letu 2015/2016 bodo zavarovalnice osnovnim šolam ponudile možnosti za nezgodno zavarovanje otrok. V Zavarovalnici Maribor so nam zaupali, da bodo šolarjem ponudili zavarovanje Hula Hop ter ne-godno zavarovanje mladine, dijakov in študentov Hip Hop. Starši in skrbniki bodo lahko v tem primeru izbirali med vnaprej pripravljenimi kombinacijami zavarovalnih rizikov. Kritja za nezgodno zavarovanje otrok do 14. leta starosti so razvidna v spodnji tabeli, pri starejših od 14 let pa je zraven naštetih zavarovalnih rizikov tudi nezgodna smrt. Sicer pa bodo tudi letos omogočali sklenitev večletne zavarovalne police, kar velja za zavarovanje, oblikovano po meri, ki je ni treba vsako leto obnavljati. V primeru sklenitve večletnega zavarovanja pred pričetkom novega zavarovalnega leta pošljejo le plačilni nalog. Sicer pa so vse potrebne podrobnosti o nezgodnem zavarovanju HULA HOP in HIP HOP na voljo na spletnem mestu Zavarovalnice Maribor. Podražitev zavarovalnih premij ne načrtujejo Kot so sporočili iz Zavarovalnice Maribor, premije za letošnje leto še niso določene, vendar dodajajo, da ne načrtujejo podražitev zavarovalnih premij. Sprememba bo le zaradi spremembe davka na promet od zavarovalnih poslov, ki se povišuje s 6,5 % na 8,5 %. Ob tem še dodajajo, da ne- zgodni zavarovanji Hula Hop in Hip Hop, ki ju ponujajo, poleg rizikov, ki so navedeni v tabeli, vključujeta tudi: • mesečno nezgodno rento, ki poskrbi, da se upravičencu, v primeru 30- ali večodstotne nezgodne invalidnosti v obdobju 5 let izplačuje dogovorjena mesečna renta; drugo zdravniško mnenje Best doctor's, ki zavarovancu omogoča pridobitev drugega zdravniškega mnenja, ki ga pripravijo priznani zdravstveni strokovnjaki družbe Best doctor's, za novo ali že postavljeno diagnozo. Žal pa ne razpolagajo s podatkom, kolikšen je delež šolarjev, ki se v posameznem šolskem letu v povprečju zavarujejo, zagotovo naj bi ga imeli na Slovenskem zavarovalnem združenju. Zavarovalni riziki / Kombinacije A B C D Progresivna invalidnost do 100 % 25.000,00 12.000,00 48.000,00 20.000,00 Progresivna invalidnost 100 % * 50.000,00 24.000,00 96.000,00 40.000,00 Mesečna nezgodna renta 200,00 100,00 200,00 100,00 Dnevna odškodnina 6,00 4,00 / / Bolnišnični dan 6,00 4,00 / / 'Izplačilo samo pri 100-odstotni invalidnosti. Premije in zavarovalne vsote so v evrih, veljajo za eno osebo ter vsebujejo 6,5 % DPZP. Zavarovanec se lahko zavaruje samo po eni kombinaciji. Če želijo starši oziroma skrbniki za svojega otroka sestaviti zavarovanje po njihovi meri, lahko to storijo pri zastopniku ali v kateri izmed poslovalnic Zavarovalnice Maribor po Sloveniji. Zavarovanje lahko sklenejo tudi preko spleta. Zavarovalnica Maribor IZOBRAŽEVALNI CENTER PIRAMIDA MARIBOR Park mladih 3, 2000 MARIBOR Srednja šola za prehrano in živilstvo Višja strokovna šola Medpodjetniški izobraževalni center Programi izobraževanja Živilsko prehranski tehnik (3+2 letni program, poklicno tehniškega izobraževanja); Slaščičar (3 letni program, srednjega poklicnega izobraževanja); Pek (3 letni program, srednjega poklicnega izobraževanja); Mesar (3 letni program, srednjega poklicnega izobraževanja); Pomočnik v biotehniki in oskrbi (2 letni program, nižjega poklicnega izobraževanja); Višješolski študijski program ŽIVILSTVO IN PREHRANA (študij traja dve leti); Višješolski študijski program ORGANIZATOR SOCIALNE MREŽE (študij traja dve leti); http://www.icp-mb.si/ Z znanjem rastemo in se povezujemo. Pridružite se nam! petek • 28. avgusta 2015 Za kratek čas Štajerski 1S SESTAVIL EDI KLASINC GLAVNI IGRALEC V EKIPI DESNI PRITOK GANGESA AFRIŠKA BOLEZEN ŽIVALI MEHIŠKA UTRDBA V SAN ANTONIU NAŠ HOKEJIST NA TRAVI (JANKO) DEŽELE BLJIŽNJEGA VZHODA, JUTROVO ČUVAR ŽIVINE, ČREDNIK MESTO V DALMACIJI IRENA FISTER GRM BLAGODUH HRVAŠKA PEVKA (ROJ. 1963) ZAVINEK ČREVESA IZVEDENEC ZA IRANISTIKO STRUPENA RASTLINA BAJKA IVO MEŠA RESNOBA MAROGA, LISA, MAKULA ZADUSIJIVA VROČINA, SPARINA PROZOREN PAPIR LJUBEZENSKI PESNIK NASELJE NAD TRBOVLJAMI AKVARIJSKA RIBICA LOJZE ARKO PODRAVEC OKOLI PTUJA PTIČJE BLATO iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PRAOČE ČLOVEŠKEGA RODU OTROK IZVAJANJE SKLADBE ZVIŠAN TON G SPREMLJEV. AFRODITE TONE VOGRINEC VZOREC, DIZAJN RASTLINA LONČNICA NERESNICA SKALA, KLEČ NAŠ PEVEC (FREDY) LAIČNA VERSKA SKUPNOST NORVEŠKI PISATELJ ZGOLJ JANEZ ERŽEN FRANCOSKI PISATELJ FRANCE TV NADALJEVANKA DESNI PRITOK DONAVE KAR JE NAŽETO, NAŽINJEK MANJŠI TRAK VODILO, GESLO UGANKARSKI SLOVARČEK: ALURA = vedenje (star.), ELIADE = romunski pisatelj (Mircea), ESTE = italijanska knežja rodbina, GALIS = grški košarkar (Nikos), KULIČ = slovenski hokejist na travi (Janko), NAGANA = afriška bolezen živali, OSTENK = naselje nad Trbovljami, VESAAS = norveški pisatelj (Tarjei). .0j0LU '^sz -eu 'suu9 'eiues '9|ojbub 'sbbs9a 'jb^bi 'J9|!w 'b^Aoposod 'ufjsep 'aj 's® 'b^uoiBeiB '90U 'b| '^jusasjjd '^u9jso 'UB^oigo 'oij 'JS0US9J 'e>meqoJi 'Bjns^9yi '^¡uoouod 'lejLue 's!|b§ 'Btn|b 'do^su :ouAejopoy\ '3XNVZIdX 3! A3HS3d 8 Iščete svoj stil Vilma je zasijala v obleki za različne priložnosti Vilma Angel je Hajdinčanka, stara 39 let, mama dveh punčk, po poklicu turistična delavka, zaposlena v Termah Ptuj. Prostega časa ima bolj malo, posveča ga družini in prijateljem. Za akcijo Iščete svoj stil jo je prijavil partner. Izziv je sprejela. „Rekla sem, da bi šla, če bi bila izžrebana, in tako se mi je izpolnila želja," je povedala Vilma. Vilma ima mastno kožo, ki zahteva veliko mero potrpežljivosti in doslednosti pri negi. V kozmetičnem salonu Neda so ji kožo površinsko očistili, s pilin-gom odstranili odmrle celice in ji uredili obrvi ter priporočili občasno globinsko čiščenje v kozmetičnem salonu. V poletnem času naj uporablja tudi zaščitno kremo za obraz. V frizerskem salonu Stanka Jožice Pepelnik je za novo Vilmino pričesko poskrbela nosilka dejavnosti. Črno barvo las je posvetlila oz. razgibala z rjavimi prameni. Postrigla jih je precej na krajše, oblikovala pa s fenom. Vizažistka Minka Feguš je li-čenje pričela z nanosom pudra, s katerim je enakomerno prekrila celoten obraz. Veke je poudarila z rožnatimi in svetlo zelenimi toni. S črnim črtalom je tanko obrobila spodnjo in zgornjo veko, z maskaro pa še poudarila trepalnice. Na ličnice je nanesla marelične tone, ustnice pa poudarila z glosom. „Vilmo sem se odločila obleči v oblačilo, v katerem lahko gre v službo, na poslovni sestanek ali pa kratko malo na klepet ob čaju ali kavi s prijateljicami. Tokrat sem pobrskala kar po omari Foto: Črtomir Goznik Vilma prej ... svojega ateljeja in se odločila za obleko iz džersija. Material ima zelo zanimiv geometrijski vzorec v zanimivi barvni kombinaciji bele, rumene, bež in črne. V zgornjem delu je obleka oblikovana po liniji telesa, v bočnem delu na sprednji strani pa je nesimetričen drapiran detajl, ki nakazuje viseče žepe. Obleka, ki je po dolžini nesimetrična, na zadnjem delu pa ima poglobljen izrez, poudari žensko telo. Z detajlom na sprednjem delu in nesimetrično dolžino dobimo novo dimenzijo oblike tele- Foto: Črtomir Goznik . in pozneje Foto: Črtomir Goznik Vilma je zasijala v aktualnem poletnem modelu kreatorke Sanje Veličkovič, čevlji so iz Alpine. sa. Črni sandali z visoko peto so iz Alpine. Oblika sandala vsekakor doda piko na i celotnemu stajlin-gu in še dodatno poudari nogo, ki jo razkriva dolžina obleke. Verjamem, da je Vilma uživala tistih nekaj trenutkov, ko je v novem videzu stopila pred fotografski aparat in za nekaj časa postala model," je stilistka Sanja Veličkovič predstavila Vilmino preobrazbo. Vilma si je v kozmetičnem studiu Olimpic izbrala masažo hrbta. Masaža je najstarejša in najpreprostejša oblika zdravlje- nja. Ravno masaža je bila za starogrške in starorimske zdravnike eno najpomembnejših sredstev za zdravljenje in lajšanje bolečin. Oče medicine Hipokrat je zapisal: „Zdravnik mora znati marsikaj, še zlasti pa drgniti, z drgnjenjem lahko utrdimo razmajani sklep in zrahljamo otrdelega." Šved Per Henrik Ling (1776-1839) je utemeljitelj moderne masaže in kinezoterapije. Tehnika, ki jo je razvil, se danes imenuje švedska masaža. Združil je svoje znanje o gimnastiki in fiziologiji ter kitajske, egipčanske, grške in rimske tehnike. „Z masažo dosežemo sprostitev in/ali poživitev telesa. Blagodejen vpliv ima pri migreni, glavobolu, napetostih, mišičnih krčih ...Masaža izboljša krvni pretok, zato blagodejno vpliva tudi na stanje kože, kosti in vezi. Pri klasični masaži maser gladi, gne-te, drgne, kroži, treplja po goli koži. Posledično velike mišične skupine ponovno postanejo gibčne, prožne, voljne. Masaža je zelo priporočljiva po kateri koli telesni aktivnosti, uporablja se za sprostitev ter normalizacijo delovne sposobnosti utrujenih mišic," je blagodejne učinke masaže predstavila kozmetičarka Silva Cuš. MG kolektiv salona inosKo m sensKo Slomškova 22 10 % popust v juliju š 8 GREMO V SOLO, oglasna priloga Štajerskega tednika Največ zanimanja za zdravstvene študije Od 20. avgusta bo objavljen razpis za prijavo v drugem vpisnem roku na fakultete. Naredili smo primerjavo stroškov med Ljubljano, Mariborom in Mursko Soboto. Bodoči študenti so že prejeli obvestila, ali so sprejeti na fakultete, ki so si jih izbrali za bodočo izobraževalno pot. Ljubljana 550 EUR, Maribor 370 EUR, Murska Sobota 340 EUR Bodoča študentka Ana iz Ljutomera si želi študirati zdravstvene vede, saj ima tako rekoč zagotovljeno službo po končanem študiju (medicinskih sester namreč primanjkuje tako doma kot v tujini). Odloča se med študijem zdravstvene nege v Ljubljani na Fakulteti za zdravstvene vede, v Mariboru na Fakulteti za zdravstvene vede ali na samostojnem visokošolskem zavodu Alma Mater Europaea -ECM v Murski Soboti. V Ljubljano bi potovala s prijateljico, razdelili bi si strošek prevoza, torej štirikrat na mesec relacija Ljutomer-Ljubljana-Ljutomer, kar znese okoli 80 EUR. V Ljubljani bi si najela stanovanje, ki bi ga delila skupaj s še dvema študentkama, s stroški vred bi jo to stalo okoli 350 EUR. Prehranjevala bi se na bone, torej dodatnih 120 EUR. Mesečno bi to oslabilo proračun njenih staršev za okoli 550 EUR. Če študira v Mariboru, bi se vsak dan vozila na predavanja z avtomobilom, in sicer v eno smer okoli 45 minut. Za gorivo bi tako porabila okoli 250 EUR na mesec. Za študentsko prehrano pa okoli 120 EUR, skupaj okoli 370 EUR. Če se odloči za študij v Murski Soboti, kjer je študij samo-plačniški, je strošek šolnine mesečno dobrih 280 evrov, ker študij poteka popoldan in konec tedna, pa strošek prevoza mesečno okoli 60 EUR, prehranjuje se lahko doma, skupaj torej 340 EUR. V Murski Soboti naj bi pridobili tudi koncesijo za izvajanje študija, kar pomeni, da bi strošek šolnine krila država. Najvišja omejitev za študij fizioterapije Sicer pa so študenti 24. junija po pošti že prejeli odločbe, ali so sprejeti na želene fakultete. Po podatkih visokošolske prijavno-informa-cijske službe je največ zanimanja letos za študij na prvi stopnji pri naravoslovnih predmetih, in sicer dentalna medicina, medicina, fizioterapija, zdravstvena nega, biokemija, farmacija ... Letos najvišja omejitev je na programu fizioterapije na Univerzi v Ljubljani, in sicer kar 97 točk. Od vseh prijavljenih je bilo v prvem roku sprejetih dobrih 72 odstotkov vpisanih. Podatki o še prostih vpisnih mestih bodo objavljeni 20. avgusta 2015 na spletnem portalu eVŠ, na spletnih straneh visokošolskih prijav-no-informacijskih služb Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem, Univerze v Novi Gorici in na spletnih straneh zasebnih visokošolskih zavodov. Študijski proces v novem študijskem letu pa se začne 1. oktobra. Katarina Pernat Razmišljate o nakupu letne subvencionirane šolske vozovnice? Ni kaj za razmišljati! Z njo se boste vse leto vozili ceneje, poleg tega pa boste pridobil številne druge ugodnosti: takojšen 20% prihranek v primerjavi z nakupom posamičnih mesečnih vozovnic; ^ zajamčena cena letne vozovnice; velja 12 mesecev (tudi v času šolskih počitnic); en obisk prodajnega mesta v celem šolskem letu. To pa ni vse. Vašo zvestobo bomo še dodatno nagradili: možnost plačila na obroke; podarimo vam polico nezgodnega zavarovanja Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, d.v.z., za šolsko leto 2015/2016; brezplačno članstvo v programu Varuh zdravja pri Vzajemni; 5% popust turistične agencije Turistagent; 50% popust pri nakupu vozovnice na naših sezonskih linijah, ki Slovenijo redno povezujejo s hrvaško obalo; ekskluzivno članstvo v Arriva klubu, v katerem vas bodo čakale številne ugodnosti naših partnerjev, vsak mesec pa jim bomo dodali nove; z nakupom letne vozovnice darujete 1€v dobrodelne namene. Želimo vam lepo poletje. www.arriva.si [J Arriva Slovenija @ ARRIVA a 10BJ company Az andragoškizavod Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza Maistrova ulica 5, Maribor, www.azm-lu.si Telefon: 02 234 11 11 info@azm-lu.si Vpisujemo v naslednje programe za pridobitev izobrazbe:_ * EKONOMSKI TEHNIK * PREDŠOLSKA VZGOJA * LOGISTIČNI TEHNIK * TRGOVEC * RAČUNALNIKAR Znanje za vse generacije. petek • 14. avgusta 2015 Šport, šport mladih Štajerski 13 Plavanje • DP v Kranju Padalstvo • Svetovni pokal v skokih na cilj Številni osebni rekordi Klare Benko Peter Balta v zmagoviti ekipi Elana Plavalna zveza Slovenije je organizacijo letošnjega združenega državnega prvenstva prepustila kranjskemu plavalnemu društvu Zvezda. Na tekmovanju je v štirih dneh nastopilo 348 plavalcev iz 26 slovenskih klubov, med njimi pa tokrat ni bilo naših najboljših plavalcev in plavalk, saj so nastopali na svetovnem prvenstvu v Kazanu. V Kranju je imel Plavalni klub Terme Ptuj tokrat skromno zastopstvo, saj je tekmovala le Klara Benko, spremljal jo je njej klubski trener Igor Sternad. Mlada plavalka je imela precej natrpan program, saj je plavala v šestih disciplinah. Tekmovanje je potekalo tako, da so bila dopoldan na sporedu predtek-movanja, popoldan pa finala A, B in C (A - absolutno odprto, B - mladinsko, C - kadetski finale, op. a.). Že prvi dan tekmovanja je Benkova pokazala veliko željo po dokazovanju in si je z odličnim plavanjem v predtekmovanju ter z osebnim rekordom 1.23.79 na 100 metrov prsno zaslužila še nastop v popoldanskem C- finalu. V tem je z malce slabšim plavanjem osvojila 7. mesto. Uvodnemu nastopu je kmalu sledil start na 50 metrov hrbtno, kjer je prav tako odplavala svoj najboljši čas do sedaj 36.36. Za kaj več je bilo premalo odmora, da bi se lahko odpočila in si priplava še en finalni nastop. V naslednjih dneh je tekmovala še na 100 metrov prosto, kjer je svoj osebni rekord popravila na 1.08,42, in na 50 metrov prsno, kjer se ji nastop ni najbolje posrečil in je zaostala za svojim najboljšim časom. Velika želja po dokazovanju je bila usodna na 50 metrov delfin, saj je zaradi nervoze na startu ostala brez zabeleženega osebnega rekorda. Tega pa je kar dvakrat popravila zadnji dan tekmovanja v disciplini 200 metrov prsno. V predtekmovanju je odplavala čas 3.04.48, medtem ko je popoldan v finalu ta rezultat še izboljšala na 3;02,23 in je osvojila 5. mesto v C- finalu in absolutno 20. mesto v Sloveniji. Klara Benko je letos začela trenirati petkrat tedensko, kar se je tudi poznalo na rezultatih, saj je v tej plavalni sezoni na 19 različnih tekmovanjih skupno osvojila 12 medalj. David Breznik Igor Sternad in Klara Benko (PK Terme Ptuj) Tenis • OP Portoroža 2 Nika Strašek do četrtfinala Portoroža Vzporedno z največjim turnirjem v Sloveniji, moškim profesionalnim challengerjem z nagradnim skladom 42 tisoč dolarjev, v Portorožu potekajo turnirji v mlajših kategorijah. Med deklicami U-14 so TK Terme Ptuj zastopale Nika Strašek, Taja Lončarič, Ana Teja Tabor in Tara Gorinšek. Prve tri so letnice 2003, slednja 2002. Prvi krog glavnega turnirja sta uspešno preskočili Taja in Nika, slednja je bila uspešna tudi v drugem. Tako se je prebila do četrtfinala, kjer jo je z rezultatom 5:7, 1:6 ustavila 2. nosilka Alea Bubek (Nova Gorica). JM Ekipa Elana v postavi Roman Karun, Peter Balta, Se-nad Salkič, Borut Erjavec in Matej Bečan je na tekmi svetovnega pokala v italijanskem Bellunu v skokih na cilj osvojila prvo mesto. 245 padalcev in padalk iz 24 držav se je na četrtem tekmovanju za svetovni pokal v skokih na cilj potegovalo za najvišja mesta in stopničke, na koncu pa so bili najbolj veseli Slovenci. Ekipa Elan, katere član je bil tudi Ptuj-čan Peter Balta, je delovala suvereno od začetka do konca; s tekmeci, ki so sicer tudi skakali odlično, se niso obremenjevali, kar jim je na koncu prineslo nov odličen dosežek. S to zmago so se še utrdili na prvem mestu v skupnem seštevku svetovnega pokala, kjer jih čakata še dve tekmovanji. »V Bellunu so pogoji za vse enaki, obenem pa smo v Italijo prišli visoko motivirani, kajti z našimi skoki nismo bili v tej sezoni preveč zadovoljni, predvsem zavoljo prevelikega števila zgrešenih centimetrov v posameznih serijah. Tokrat smo to izboljšali, skakali smo precej konstantno, brez nihanj, kar nam je na koncu zadoščalo za zmago, ki je zelo sladka,« je tekmovanje ocenil Matej Bečan, ki je Peter Balta bil tudi najboljši posameznik med Slovenci, končal je na sedmem mestu. Ekipa Elan je tako pred prihajajočim evropskim prvenstvom v dobri formi, kar je dober obet pred potjo v Bolgarijo na prvenstvo Stare celine. »Pred odhodom v Italijo smo se zavedali, da bodo predvsem domačini visoko motivirani, toda to ni bilo naše breme. Mi smo predvsem izboljšali naše skoke, Svetovni pokal v Bellunu, rezultati: ekipno: 1. Elan (Karun, Balta, Salkič, Erjavec, Bečan) -34 cm, 2. INT (Italija) - 38, 3. Dukla (Češka) - 47 ... 17. Ptuj (Vindiš, Veselič, Korpar, Čuš, Gregorič) - 105 ... posamezniki: 1. Tresoldi (Italija) - 0 cm, 2. Al maqbali (Oman) - 1, 3. Toth (Švica), Marchet (Italija) - 2 ... 7. Bečan (Slovenija) - 5 ... ki so bili na že dokaj visoki ravni, toda niso še optimalni. Tekmovanje lahko ocenimo kot zelo uspešno in upam, da bomo v podobni formi tudi na evropskem prvenstvu in na zadnjih dveh tekmovanjih v svetovnem pokalu,« pa je črto pod nastop v Italiji potegnil Roman Karun. Ekipa Ptuja tokrat ni dosegla odmevnejšega izida, saj je tekmovanje končala na 17. mestu. Pred padalci v naslednjem mescu ne bo počitka, saj jih že čez deset dni čaka pot v Bolgarijo, kjer bodo na evropskem prvenstvu branili dve zlati medalji, septembra pa sledita še preostali dve tekmovanji za svetovni pokal v Avstriji in Švici. sta Rokomet • RK Jeruzalem Ormož Gradec s Pajovičem uspešnejši od Ormožanov Rokometaši Jeruzalema so po napornih treh tednih priprav, ki jih opravljajo pri Veliki Nedelji, odigrali prvo pripravljalno tekmo proti avstrijskemu drugoligašu Gradcu. Prvi imeni avstrijske zasedbe sta bivši slovenski re-prezentant Aleš Pajovic in bivši član Jeruzalema Alen Melnjak: »Za nas je to druga pripravljalna tekma in smo veseli zmage nad Ormožem. Mojim bivšim soigralcem se še pozna utrujenost po fizičnih pripravah, saj žoga še ni stekla tako hitro, kot je to značilno za ormoško ekipo, ki je sestavljena iz izkušenih in mladih igralcev. Gre le za pripravljalno tekmo, ki ni merodajna glede kakovosti ormoške in graške ekipe,« je v uvodu povedal Melnjak, ki prihaja iz Vidovca blizu Vara-ždina. Gre za igralca, ki ima izkušnje iz hrvaške, slovenske in zdaj še avstrijske lige: »Na Hrvaškem je prva misel igralca, da si najde klub v tujini. V Ormožu sem najbolj napredoval, saj igralcem posvečajo veliko pozornosti. Predvsem sem napredoval v igri v obrambi. Spomini na Hardek so lepi, čeprav sem tu staknil poškodbo kolena. Slovenija je prava odskočna deska za mlade igralce. V Avstriji je finančno stanje za rokome-taše precej boljše kot na Hrvaškem in v Sloveniji, vendar je kakovost igre precej nižja. V avstrijski ligi je ogromno tujcev, predvsem z območja Rokometaši Jeruzalema Ormoža so v pripravljalni tekmi izgubili z ekipo Gradca. naše bivše skupne države. Sem drugo sezono v Avstriji in za zdaj sem zadovoljen tukaj, čeprav se vsak dan vozim na relaciji Varaždin-Graz.« Prvi polčas so Avstrijci pred okrog 50 gledalci v športni dvorani pri Veliki Nedelji dobili z izidom 14:16, tekmo pa uspešno končali z zmago z izidom 26:31: »Odigrali smo slabo tekmo in doživeli zaslužen poraz. Naredili smo ogromno tehničnih napak, kar je posledica 'težkih rok in nog'. Nič neobičajnega, bi rekel, saj smo z žogo opravili le dva ali tri treninge. Pred nami je veliko dela, tako kot vsako leto, da na igrišču sestavimo do podrobnosti naš mozaik, ki bi moral zadostovati v prvi vrsti za obstanek v ligi. Verjamem, da bo ekipa po petih ali šestih pripravljalnih tekmah izgledala precej bolje in bo mirno začela prvenstvo,« je povedal trener Ormoža Saša Prapotnik. Vratarja sta na tekmi proti Gradcu dobila vsak po polčas. Tomislav Balent je zbral 8, Marin Šutalo 3 obrambe. Prvi strelec Jeruzalema je bil Dejan Veselko s šestimi goli (met 6/6), David Bogadi in Rok Žuran (met 11/4) sta dosegla po štiri zadetke, Danijel Mesaric in Bojan Čudič (met 9/3, dve zgrešeni sedemmetrovki) sta dosegla po tri zadetke, Siniša Raduj-kovic, Miha Kolmančič ter Tilen Kosi so se med strelce vpisali po dvakrat. V petek, 14. avgusta, ob 18.45 bo pri Veliki Nedelji na sporedu nova pripravljalna tekma proti 1. B-ligašu iz Ptuja. Uroš Krstič 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 14. avgusta 2015 Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj Športni napovednik Ptujski kolesarji uspešni v reprezentancah Član Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj Luka Sagadin od nedelje do petka nastopa v slovenski reprezentanci mlajših mladincev na dirki Asko Asko Radjugentour 2015. Ob odličnem mladem ptujskem kolesarju v dresu slovenske reprezentance tekmujejo še Nik Čemažar, Aljaž Jarc, Aljaž Omrzel, Pavel Cizelj in Anže Skok. Mladi Slovenci so se izkazali že prvi dan na najmočnejši etapni dirki za to starostno kategorijo v Evropi, ki se odvija v okolici Dunaja, saj so zmagali na 16 kilometrov dolgem ekipnem kronometru. Slovenci so progo prepeljali v času 21.21 minute, medtem ko so drugouvrščeni Nemci zaostali za 28 sekund, tretjeuvršče-ni Luksemburžani pa za pol minute. Na ekipnem krono-metru so naši mladi kolesarji pokazali svojo moč in po prvi etapi je roza majico vodilnega oblekel Luka Sagadin, belo majico za najboljšega mladega kolesarja pa je nosil Anže Skok. Ponedeljkovo prvo etapo dirke po Avstriji v dolžini 82,5 kilometra je dobil Švicar Til Steiger, ki je pred kratkim tudi zmagal na olimpijskem festivalu evropske mladine v Tbilisiju. Vodilni na dirki Sagadin je v cilj pripeljal kot 13. in je bil najbolje uvrščeni Slovenec. Druga etapa je bila dolga 77 kilometrov in je bila zelo razgibana ter jo je dobil Italijan Patrick Job. Članu KK Perutnina Ptuj Luki Sagadinu v tej etapi ni šlo najbolje, saj jo je končal na 82. mestu. Skupno je po bil treh etapah uvrščen na 26. mesto, v vodstvu pa je bil Švicar Til Steiger. Škafar, Kramberger in Roškar v Italiji V sklopu reprezentance Slovenije so se 3. memoria-la »Pedalando Con Roberto« Luka Sagadin je na dirki v Avstriji po ekipnem kronometru oblekel roza majico. udeležili tudi trije člani KK zahtevni dirki, ki je imela tri Perutnina Ptuj, in sicer Matej gorske cilje in je potekala pri Škafar, Luka Kramberger hudi vročini 37 stopinjah Celin Tim Roškar. Na izredno zija, se je okrog 150 kolesarjev podalo na 123 kilometrov dolgo progo. Zahtevnost proge in razmere so pomenile, da je v cilj uspelo prikolesariti le kakšnim 50 tekmovalcem. Izmed ptujske trojice je prišel v cilj Tim Roškar. Ta je pokazal borbeno vožnjo in je bil na koncu uvrščen okrog 49. mesta. Ptujčani v Avstriji, na Hrvaškem in v Nemčiji Kolesarji Perutnine Ptuj so in bodo v teh dneh zelo aktivni na mednarodnih dirkah, saj Luka Sagadin končuje tekmovanje na Asko Asko Radjugentour 2015 v Avstriji, medtem ko bo ta konec tedna od petka do nedelje Žan Žnidar kot reprezentant Slovenije v kategoriji dečki C tekmoval na neuradnem evropskem prvenstvu v Berlinu - Kids Tour Berlin. Nekateri ptujski kolesarji bodo prihodnjo nedeljo tekmovali na 45. memorialu Stjepana Grgaca v Ivanic Gradu na Hrvaškem. David Breznik Trojica mladih članov KK Perutnina Ptuj v dresu reprezentance tekmuje v Italiji. Konjeniški šport Tudi v kasaštvu ne gre brez dopinga Zrebcu Florku odvzet šampionat Slovenije Dopinška afera v slovenskem kasaškem športu! Prepovedane substance so se namreč pojavile v urinu sedemletnega žrebca Florka (na posnetku), ki je v lasti člana KK Ljutomer Zvonka Sod-ca. Po končani junijski rejski dirki Šampionat Slovenije v Krškem, kjer so nastopili najboljši slovenski kasači, so vzorec urina odvzeli zmagovalcu Florku in ga posredovali v poseben laboratorij v Francijo. Florkov urin je bil pozitiven, saj je vseboval prepovedano substanco bupivakain. Sledile so dokaj stroge sankcije. Flor-ku je odvzet naziv šampion Slovenije, skupno je lastnik ostal brez 2.000 evrov iz nagradnih skladov v Krškem in Ljutomeru, kjer je po odkritju dopinga konj nastopil. Žrebec v mesecu juliju ni smel na tekmovalne steze, sodniški zbor s kasaških dirk v Krškem pa je sklenil, da se Boruta Sodca, ki je trener Florka, kaznuje s 500 evri, ob tem pa ne sme nalog trenerja opravljati tri mesece. Po diskvalifikaciji Florka je letošnja lovorika iz rejske dirke Šampionat Slovenije pri- Nogomet • 1. SNL PARI 6. KROGA - SOBOTA ob 17.45: Krško - Krka; SOBOTA ob 20.15: Luka Koper - Rudar, Domžale - Gorica; NEDELJA ob 20.15: Maribor - Olimpija; PONEDELJEK ob 20.15: Celje - Zavrč. 2. SNL PARI 2. KROGA - PETEK ob 17.30: Kalcer Radomlje - Zarica Kranj; SOBOTA 17.30: Drava Ptuj - TKK Tolmin, Ankaran - Aluminij; SOBOTA ob 19.00: Šenčur - Farmtech Veržej; NEDELJA ob 17.30: Triglav Kranj - Roltek Dob. 23. Memorial Janeza Petroviča v Podvincih Nogometni klub Podvinci v nedeljo, 16. 8., na igrišču v Pod-vincih organizira 23. tradicionalni turnir v spomin Janezu Petroviču. Ob 14.30 bo odprtje turnirja, sledijo tekme po naslednjem razporedu: ob 15.00: Podvinci - Dornava, ob 16.30: Dornava - Grajena, ob 18.15: Podvinci - Grajena. David Breznik Nogomet • Mlajše selekcije Kidričani iz Ljubljane pretreseni s poškodbo Tea Miliča in s polovičnim izkupičkom padla 11-letnemu Leonidasu OZ (voznik Jože Sagaj ml. -lastnica Maja Klemenčič, KK Ljutomer). NŠ Konec tedna se je začelo prvenstvo v 1. mladinski in kadetski ligi. Mladi Kidričani so gostovali v Ljubljani in proti Olimpiji vknjižili polovični izkupiček. Kadeti so pod vodstvom trenerja Dušana Dimiča zmagali, mladinci pa pod vodstvom trenerja Bojana Špeho-nje izgubili. K porazu je veliko pripomogla zgodnja izključitev Nejca Brodnjaka, ki je že v 24. minuti prejel drugi rumeni karton. Srečanje kadetov je močno zaznamovala poškodba Tea Miliča, ki je nesrečno trčil z domačim vratarjem in obležal na zelenici s poškodovano glavo in ramenom. Mlademu repre-zentantu želimo čim hitrejše okrevanje. 1. SML REZULTATI 1. KROGA: Olimpija Ljubljana - Aluminij 2:0 (1:0), Maribor - Rudar Velenje 2:1 (0:1), Bilje - Krško 0:0, Krka - Interblock 0:0, Šampi-on - NOGA Triglav 1:4 (0:1), Bravo Publikum - Koper 0:0, Gorica - VOC Celje 2:3 (0:3), Farmtech Veržej - Domžale 0:5 (0:1). OLMPIJA - ALUMINIJ 2:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Beširevič (33.), 2:0 Omerovič (66., iz 11-m) ALUMINIJ: Pungartnik, Lon-čarič, Mesarič, Ahec, Šiljič (od 75. Šošterič), Jager (od 61. Panikvar), Bohak (od 80. Murko), Brodnjak, Križan, Klanjšek, Ploj. Trener: Bojan Špehonja. 1. SKL REZULTATI 1. KROGA: Olimpija Ljubljana - Aluminij 0:3 (0:1), Maribor - Rudar Velenje 7:1 (2:0), Šampion - NOGA Triglav 1:3 (0:2), Krka - Interblock 1:0 (0:0), Bravo Publikum - Koper 2:2 (2:1), Bilje - Krško 0:2 (0:2), Gorica - Celje 2:1 (0:0), Farmtech Veržej - Domžale 0:2 (0:0). OLIMPIJA - ALUMINIJ 0:3 (0:1) STRELCI: 0:1 T. Milič (2.), 0:2 T. Milič (48.), 0:3 Medved (63., z 11-m) ALUMINIJ: A. Milic (od 50. Rozman), Kovačec, Kučič, Pšajd, Pivec, Flajšman, Perger (od 68. Ovčar), Bračko (od 50. Grandovšek), Vajda (od 50. Klinc), Medved, T. Milič (od 50. Prelec). Trener: Dušan Dimič. JM Konjeniški šport Kasaške dirke v Lenartu Petnajsti tekmovalni dan letošnje kasaške sezone je pripravilo KD Slovenske gorice Lenart. Na hipodromu Polena je v sedmih točkah sporeda nastopilo 56 konjev iz vseh slovenskih kasaških klubov in društev. Največ uspeha so imeli predstavniki KK Komenda s tremi zmagami, dvakrat so slavili Ljutomerčani, po enkrat pa KK Posavje Krško in domače kasaško društvo. Edino zmago gostiteljem je prikasal Tomaž Osterc z Umo Combo (1;19,6). Za ljutomerski klub sta 1. mesto osvojila Jože Sagaj ml. s kobilo Fistrina Way na 1600 metrov (1:20,3) in Darko Sodec s Florkom na 2100 metrov (1:17,1). Nina Lovrenčič (KD Slov. gorice Lenart) je z žrebcem Pery Joejem na 1600 metrov osvojila 2. mesto (1:16,7). NŠ Zmaga Slaviča na Madžarskem Na mednarodnih kasaških dirkah v Budimpešti je član KK Ljutomer Mitja Slavič osvojil 1. mesto. S Sangerjem MS je dosegel kilometrski čas 1:18,9. petek • 14. avgusta 2Q15 Šport, rekreacija Štajrnhi 15 NEZNANO O ZNANIH Šah • Člansko državno prvenstvo Sašo Taljat: »Moje sanje so precej nerealne« O prvaku odločil Buchholzov sistem Sašo Taljat Naš tokratni sogovornik je vrhunski slovenski kanuist Sašo Taljat. Sašo in njegov moštveni kolega Luka Božič sta lani na svetovnem prvenstvu v Deep Creeku v konkurenci dvoj-cev osvojila naslov svetovnih prvakov. 1. PRVE TRI ASOCIACIJE OB OMEMBI PTUJA? Ptujski grad, Ptujsko jezero in Poetovio - rimsko mesto. 2. KAJ VAS PRI LJUDEH NAJBOLJ PRIVLAČI OZ. PRITEGNE? Sproščenost. 3. KATERE OSEBNOSTNE LASTNOSTI PRI SEBI NAJBOLJ CENITE? Odločnost in predanost. 4. KAJ NAJRAJE POČNETE V PROSTEM ČASU? Počivam. 5. KAJ JE NAJPOGOSTEJE NA VAŠEM JEDILNIKU? Testenine in meso. 6. KAM NAJRAJE HODITE NA DOPUST? Na morje. 7. VAŠ NAJMANJ IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN PREDMET V ŠOLI? Najmanj sociologija in najbolj angleščina. 8. KDO SO ZA VAS NAJVEČJI ŠPORTNIKI/ŠPORTNICE DANAŠNJEGA ČASA? Michael Phelps, Tina Maze, Usain Bolt in Novak Djokovic. 9. KAKŠNO GLASBO NAJRAJE POSLUŠATE IN KDO SO VAŠI PRILJUBLJENI GLASBENI IZVAJALCI? Aktualno glasbo, ki se vrti na radijskih postajah. 10. KATERI FILM STE SI OGLEDALI NAZADNJE IN KDO SO VAŠI PRILJUBLJENI FILMSKI IGRALCI/IGRALKE? The departed. Leonardo Di Caprio, Catherine Zeta Jones in Matthew McConaughey. 11. KATERO KNJIGO STE PREBRALI ZADNJO IN KATERA JE VAŠA NAJLJUBŠA KNJIGA? We were soldiers once ... and young (Harold G. Moore, Joseph L. Galloway), najljubša pa mi je še vedno Ne gre samo za kolo - Lance Armstrong. 12. KDO JE VAŠ NAJBOLJŠI PRIJATELJ/PRIJATELJICA? Voda. 13. KAKŠNE SO VAŠE SANJE? Precej nerealne. 14. KAJ BI SPREMENILI V SVETU, ČE BI IMELI ČAROBNO PALICO? Za en dan bi zamenjal vloge politikov in športnikov. 15. KAJ BOSTE POČELI PO ZAKLJUČKU KARIERE? Hodil v službo. Janko Bezjak Ko smo v torkovi številki Štajerskega tednika zapisali, da bo državni prvak za leto 2015 znan šele po odigranih zadnjih dveh krogih, so nekateri menili, da je bila to le neke vrste »varovalna« napoved. Vse od prvega kola je namreč vodil član domačega društva, VM Aleksander Be-ljavski, pred zadnjim kolom celo točko pred zasledovalci brez poraza. Da pa so bila takšna predvidevanja upravičena, je pokazalo prav zadnji, deveti krog, kjer se je potrdila znana resnica, da v šahu ni nič odločenega, dokler ni odigrana zadnja poteza. Na dosedanjih 24. državnih prvenstvih v samostijni Sloveniji je naslove najboljšega osvojilo le 14 posameznikov in vprašanje je bilo, ali bo prav ptujski turnir dal novo, petnajsto ime, ali bo vendarle naslov ostal v rokah katerega od prisotnih štirih dosedanjih prvakov. Že po nekaj začetnih kolih je bilo jasno, da se bo glavni boj za prvo mesto odvijal med dosedanjimi prvaki, le da je po štirih kolih najslabše kazalo drugemu nosilcu, VM Mateju Šebeniku, saj je zaostajal že za točko in pol. Ves čas turnrija je vodil prvi nosilec VM Aleksander Beljavski, ki je imel pred zadnjim kolom točko prednosti. Sledila sta mu VM Marko Tratar na drugem in MM Domen Krumpačnik na tretjem mestu. Vendar je VM Matej Šebenik nato odlično nadaljeval in do konca nanizal štiri zmage, razen v sedmem kolu, ko je remizi-ral s Tratarjem. Za priključek najboljšim je prav v zadnjem kolu zadal edini poraz Belja-vskemu, kar je bilo ob vseh ostalih razpletih dovolj za 3. mesto, zmage pa se je veselil VM Marko Tratar. Ob tem je treba zapisati, da je vrstni red določil šele tretji kriterij, Buchholzov sistem, saj je Beljavski dosegel šest zmag, eno več od prvaka, vendar je državni prvak Tratar s petimi zmagami in štirimi remiji ostal edini neporažen. Ves čas prvenstva se je dobro držal MM Domen Krum-pačnik, ki je z vsemi tremi velemojstri tudi remiziral in pred zadnjim krogom zasedal tretje mesto. Vendar ga je poraz v zadnjem krogu proti MK Timu Janželju potisnil na sedmo mesto, kar pa je še vedno za dve mesti bolje od začetne pozicije. Na prvenstvu se je izkazalo kar nekaj mladih, perspektivnih šahistov, med temi je «v?. ^Ti-v : _- *• _3_ Državno prvenstvo v hotelu Roškar v Hajdošah je bilo odlično organizirano. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik VM Aleksander Beljavski (desno) je na državnem prvenstvu osvojil končno 2. mesto. prav gotovo treba izpostaviti dva člana Šahovskega društva Ptuj. MK Andraž Šuta je po začetni poziciji zasedal 23. mesto, ob koncu pa je bil s 6,5 točke na visokem 6. mestu in je osvojil največ ratin-ških točk, kar 131. MK David Murko je bil dvakrat med turnirjem celo na visokem 5. mestu. Z dobrimi igrami si je v 8. kolu priboril nastop z VM Aleksandrom Beljavskim, ki ga je po solidni predstavi pričakovano izgubil. Žal pa je žreb v zadnjem krogu določil medsebojni dvoboj Davida in Andraža, ki ga je po težki borbi dobil slednji. Je pa David kljub temu pristal na še vedno odličnem 10. mestu z novimi 57 ratiškimi točkami. Pohvalo si zasluži tudi Klemen Janžekovič iz domače- ga društva, saj je bil po šestem kolu na visokem 12. mestu. Boljšo uvrstitev sta mu preprečila brata Tomazini, Žan in Aljoša, saj je v nadaljevanju z obema izgubil, čeprav je prikazal zelo dobre igre. Nalogo glavnega sodnika je odlično opravil domači, mednarodni šahovski sodnik Boris Žlender, njegova pomočnika pa sta bila Branko Orešek in Martin Majceno-vič, vsi člani Šahovskega društva Ptuj. Denarne in praktične nagrade ter pokale sta na svečanem zaključku podelila predsednik Šahovske zveze Slovenije dr. Tomaž Subotič in direktor turnirja ter predsednik Šahovskega društva Ptuj MM Danilo Polajžer. Silva Razlag DP, končni vrstni red: 1. Marko Tratar (ŠK Branik Maribor), 2. Aleksander Beljavski (ŠD Ptuj), 3. Matej Šebenik (ŠD Vrhnika), 4. Tim Jan-želj (ŠK Ig) - vsi po 7 točk, 5. Žan Tomazini (ŠK Sl. Bistrica), 6. Andraž Šuta (ŠD Ptuj) - oba po 6,5 točk, 7. Domen Krumpačnik (Celjsk[ ŠK), 8. Aljoša Tomazini (ŠK Sl. Bistrica) - oba po 6 točk, 9. Jernej Špalir (ŠK Krško), 10. David Murko (ŠD Ptuj) - oba po 5,5 točke ... l8. Caterina Leonardi (ŠK Komenda) 5 točk ... 25. Klemen Janžekovič (ŠD Ptuj) 4,5 točk ... Foto: Črtomir Goznik VM Marko Tratar (levo) pred srečanjem 7. kola z VM Matejem Se-benikom Danilo Polajžer: »Zahvaljujem se Šahovski zvezi Slovenije, da je organizacijo 25. državnega prvenstva zaupala prav našemu društvu ob njegovi 80-letnici. Zahvala gre tudi Mestni občini Ptuj za vso podporo, Hotelu Roškar iz Hajdoš za igralne in druge spremljajoče prostore, medijem za poročanje in vsem drugim, ki so na kakršen koli način prispevali k dobri in uspešni izvedbi prvenstva. Čestitke pa si zaslužijo številni mladi šahisti, ki so se dokaj enakovredno kosali v močni članski konkurenci in prepričan sem, da se jih bo večina udeležila tudi 10. mednarodnega turnirja Ptuj Open 2015 konec oktobra.« Andraž Šuta: »Na začetku mi ni šlo najboljše, saj sem po dveh uvodnih zmagah doživel tudi dva zaporedna poraza. V nadaljevanju sem zabeležil štiri zmage in en remi, kar mi je prineslo visoko 6. mesto, ki ga nikakor nisem pričakoval in sem ga izredno vesel. Vesel sem tudi dobrih iger ostalih klubskih sotekmovalcev, kar je dobra popotnica za nastop na ekipnem mladinskem prvenstvu konec tega meseca.« 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 14. avgusta 2015 Juršinci • Praznično ob 21. občinskem prazniku Najzaslužnejšim podelili priznanja in plakete Občina Juršinci je v minulih dneh praznovala 21. občinski praznik. Praznovanje so obeležili s paleto najrazličnejših dogodkov. Vrhunec praznovanja pa je bila osrednja proslava s podelitvijo občinskih priznanj in plaket. Množico zbranih je na svečani prireditvi, prirejeni v čast 21 pomladi občine, nagovoril župan občine Juršinci Alojz Ka-učič. V slavnostnem govoru je nanizal nekaj pomembnih dosežkov in pridobitev v zadnjem času ter znova izpostavil potrebo po izgradnji širokopasovnega omrežja. Obenem pa še poudaril, da morajo biti ponosni na to, kar imajo. Vrhunec prireditve pa je bila podelitev občinskih priznanj in plaket. Priznanja občinskega sveta, ki sta jih podelila župan Kaučič in častni občan Dejan Zavec, je prejelo sedem najzaslužnejših posameznikov in društev. Priznanje občinskega sveta so za vestno delo in trud v občinskem svetu v preteklih mandatih podelili Damjanu Šimenku, Janezu Krajncu in Francu Šmigocu. Priznanje so še prejeli Janko Berlak za dolgoletno aktivno delo v Strelski družini Juršinci, Društvo gospodinj Marta Juršinci ob 20-letnici uspešnega delovanja društva, Irena Pranič za dolgoletno aktivno delo v Društvu gospodinj Marta Juršinci in Franc Križan za aktivno delo v Čebelarskem društvu Juršinci. Župan in podžupanja Dragica Toš Majcen sta v nadaljevanju podelila še plaketo občine Juršinci, ki jo je za dolgoletno aktivno delo v organih občine Juršinci prejel Simon Toplak, za uspešno delo na področju razvoja sadjarstva Kmetija Lovrec iz Kukave, za 75-krat darovano kri Ivan Šegula ter Drago Slameršak za več kot sedemletno marljivo, predano in uspešno delo na mestu direktorja občinske uprave občine Juršinci. Osrednjo slovesnost, na kateri je spregovoril tudi poslanec DZ Andrej Čuš, so popestrili z zvoki narodno-zabavne glasbe, ki so jo izvedli učenci OŠ Juršinci. Sicer pa so na slovesnosti podelili tudi pokale za najboljše športne in gasilske dosežke s tekmovanj, ki so se zvrstila v okviru občinskega praznika. Po uradnem delu je sledilo odprtje kulinarične razstave Društva gospodinj Marta Juršinci ter družabno srečanje občanov. Monika Levanič S plaketo občine Juršinci, ki sta jo podelila župan Alojz Kaučič in podžupanja Dragica Toš Majcen, so bili nagrajeni: Simon Toplak, Turistična kmetija Lovrec, Drago Slameršak ter Ivan Šegula Ptuj • Osmi Terasafest Staro mestno jedro vabi v objem glasbe Klub ptujskih študentov, ki osmo leto zapored organizira svoj lastni mednarodni poletni festival z naslovom Terasafest, vabi ta vikend na odlične glasbene dogodke. Ob julijskih in avgustovskih petkovih in sobotnih večerih organizirajo glasbena popotovanja, ki so se začela 24. julija in trajajo do 21. avgusta. O nocojšnjem dogodku je Sandra Križanec, zadolžena za odnose z javnostjo v KPŠ, povedala: »Letošnji nagrajenec Prešernove nagrade, saksofonist in skladatelj Jure Pukl in diplomant jazzovske univerze The New School for Jazz and Contemporary Music v New Yorku, bobnar Žan Tetičkovič, se predstavljata z novim projektom v Foto: Matej Stegar Terasafest traja mesec dni, v mestu pa pričara številne glasbene poslastice. Na fotografiji je utrinek z dogajanja na Ptujski noči. trio zasedbi The NYC linEAR trio. Na kontrabasu se jima bo ekskluzivno pridružil priznani ameriški basist Marcos Varela.« Nastop omenjenega tria bo nocoj ob 21.30 v najstarejšem slovenskem mestu mogoče prvič slišati na slovenskih tleh. Tudi jutrišnji dogodek veliko obeta, nastopil bo tandem All Strings Detached, ki ga tvorita Jana Beltran (vokal, elektroaku-stična kitara, flavta) in Vesna Godler (vokal, električna bas kitara, boben). Še pred koncertom pa bo izpeljano predavanje in pogovor z novinarjem in vojnim poročevalcem Erikom Valenčičem. Terasafest - vrednost projekta je 15.000 evrov - se zaključuje prihodnji vikend, ko se obetata še dva odlična dogodka. Dženana Kmetec Ptuj • Terme Ptuj so stare 40 let Trudijo se za dobro p Desetega avgusta letos so bile Terme Ptuj stare 40 let. V jubilejnem so ponudbo velnes centra Valens Augusta obogatili z najnovejšimi vanjem, spodbujajo zdravo prehranjevanje in tudi sicer na vsakem dobro počutje in zdravje svojih gostov. Da bi spodbudili gibanje in aktivno počitnikovanje, so pripravili številne ideje za izlete in doživetja v neposredni okolici, ki so zbrane na novi spletni strani www.nasvetzadobrose-imet.si, ki sledi najnovejšim trendom na področju komunikacije turističnih storitev. V sodelovanju s priznano nutricist-ko Mojco Cepuš pa njihovi kuharski mojstri ustvarjajo zdrave jedi za otroke in odrasle. Na osnovi termo-mineralne vode se v zdravstvenem centru Term Ptuj usmerjajo predvsem na področje športne medicine in ortopedije, rehabilitacije po operacijah in poškodbah gibalnega sistema in hrbtenice. V grand hotelu Primus so v te namene uredili tudi zdravstvene prostore in jih opremili z novo zdravstveno opremo. „V Termah Ptuj smo z dosedanjo sezono zelo zadovoljni. Hotelski gostje in gostje v apartmajih so v prvih sedmih mesecih letos ustvarili za dobrih 25 odstotkov več nočitev kot v enakem obdobju lani. Obisk kampa je podoben lanskemu. Termalni park je v Jk Milena Mojzeš, izvršna direktorica Term Ptuj tem obdobju obiskalo za 16 odstotkov več dnevnih kopalcev kot v enakem obdobju leta 2014. Povečan obisk vodnega parka se nadaljuje tudi v glavni sezoni. Samo julija letos smo imeli za več kot 50 % več dnevnih kopalcev kot v enakem mesecu lani. Povečan obisk je posledica lepega vremena, adrenalinskega in zabavnega vodnega parka z največjim sistemom toboganov v Sloveniji in z največjim toboganom (tajfunom), kot tudi vsega spremljevalnega dogajanja, s katerim obeležujemo 40 let Term Ptuj. Že tradicionalno pa smo v pomladanskih mesecih in v začetku poletja gostili številne športne ekipe različnih panog. Poleti pa so naši gostje pari vseh starosti ter družine. Največ nočitev v juliju so ustvarili gostje iz Nizozemske, germanskih trgov in držav vzhodne Evrope," je ob 40-letnici Term Ptuj povedala izvršna direktorica Rogoznica • Spominska slovesnost ob dnevu spo. Skrb vzbujajoče je, poskušajo razglasiti Prireditve ob prazniku mestne občine Ptuj so sklenili z nedeljsko spo v domu krajanov na Rogoznici. Zbranim v domu je nekaj uvodnih domovinskih misli namenil predsednik združenja borcev za vrednote NOB Ptuj Stanislav Lepej. Na pomembnost spoštovanja vrednost NOB in na enotnost Slovencev pa je v pozdravnem nagovoru opo- zoril tudi župan MO Ptuj Miran Senčar. Slavnostni govornik Marjan Žnidarič, član sveta Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, je poudaril, da se za drugo svetovno vojno jasno ve, kdo in zakaj jo je zakrivil Srebrna plaketa 90-letni Stanislavi Zafoštnik Na slovesnosti so izročili srebrno v ^ f plaketo zveze združenj borcev za vre-Foto: m.ozmec dnote NOB Slovenije Stanislavi Zafoštnik iz Dolene. Čeprav je 2. aprila letos dopolnila 90 let, je še vedno miselno vitalna in vneta zagovornica vrednot, za katere se je borila že od leta 1941 kot 16-letno dekle, kot aktivistka v takratni mladinski organizaciji in kasneje v OF v zahodnih Halozah. Z mladinci je zbirala sanitetni material, oblačila in hrano za partizanske kurirje in bila njihova obveščevalka. Po osvoboditvi pa je kot učiteljica službovala na več šolah, tudi v Kidričevem. Bila je med ustanoviteljicami Društva prijateljev mladine in dve leti tudi predsednica ter pobudnica kurirčkove pošte. ter kdo je bil zmagovalec in kdo poraženec: »V današnjem času, po 24 letih samostojne Slovenije, pa se hočejo poraženci te vojne razglašati za zmagovalce. Ko letos vsa demokratična svetovna javnost praznuje 70-letnico konca druge svetovne vojne ter zmage nad nacizmom in fašizmom, se človeku nehote vsiljuje vprašanje, kje smo bili in kaj smo počeli Slovenci v tem apokaliptičnem vojnem vrtincu. Se je na naših tleh bil osvobodilni boj za narodovo ohranitev ali državljanska vojna, ali pa smo bili priče zgolj boljševistični revoluciji in komunističnemu ekskluzivizmu ob koncu vojne, zakaj je manjši del slovenskega naroda videl večjega in nevarnejšega sovražnika v brezbožnem komunizmu kot v genoci-dnem nacizmu in fašizmu ter se zatekel v naročje okupatorjev, zakaj sta kolaboracionizem in narodno izdajstvo edino pri Slovencih še vedno odprta tema, medtem ko je vsa demokratična Evropa že zdavnaj opredelila Foto: ML petek • 14. avgusta 2015 Ljudje in dogodki Štajerski 17 očutje svojih gostov letu, uvedli so številne novosti, ob najsodobnejši medicinski podpori medicinskimi tretmaji za oblikovanje telesa in naravnim pomlaje-koraku poudarjajo, da so aktivna destinacija, ki se osredotoča na Milena Mojzeš. V Termah Ptuj sledijo svojemu poslanstvu, ustvarjanju aktivnih doživetij na temelju bogate starorimske dediščine okolja in vključevanja lokalnih posebnosti. „Ugodna geografska lega, pristno gostoljubje, imidž živahnega karneval- JJ3- 3 skega mesta, sodoben grand hotel Primus z ustreznimi konferenčnimi in namestitvenimi kapacitetami ter raznolika doživetja na destinaciji z bogato kulturno dediščino so pomembni dejavniki, ki organizatorje (poslovnih) dogodkov prepričajo, da jih organizirajo na Ptuju. Tudi v prihodnje bomo z novimi produkti, s stalnim dvigom kakovosti storitev in gostoljubnim osebjem uresničevali naše glavno poslanstvo - ustvarjanje zadovoljnih gostov, ki se bodo v naše terme in okolje radi vračali," je še ob jubileju povedala Milena Mojzeš. Foto: Črtomir Goznik V Termah Ptuj so zadovoljni z letošnjim obiskom kopalcev in s številom stacionarnih gostov. štovanja vrednot NOB da se poraženci za zmagovalce minsko svečanostjo ob dnevu spoštovanja vrednot NOB na Ptujskem, njuno mesto, tako v nacionalni kot svetovni zgodovini?« Zgodovina je svojo sodbo že dala ... Kot je še dejal Žnidarič, smo Slovenci ob koncu vojne enakopravno sedeli za mizo zmagovalcev, kar je moralni kapital, ki smo si ga prislužili s svojim neprecenljivim prispevkom in žrtvami k skupni zmagi proti-hitlerjevske koalicije in ga ne smemo zapravljati z nepotrebnimi političnimi razprtijami znotraj slovenske družbe: »Brez partizanskega osvobodilnega boja bi malo Slovencev dočakalo maj 1945 na svojih domovih. Na dosežkih osvobodilnega boja v letih 1941-1945 v znatni meri temelji tudi današnja slovenska državnost.« Dobro obiskano prireditev so s kulturnim programom obogatili moški pevski zbor KD Rogo-znica in folklorna skupina KD Rogoznica. Dan pred slovesnostjo so delegacije ptujske borčevske organizacije položile vence k spominskim obeležjem na ptujskem območju, po končani slovesnosti pa so venec položili še na dom krajanov v Rogoznici. M. Ozmec Foto: Martin Ozmec Zbrane v domu, ki je včasih nosil ime Slovenskogoriške - Lackove čete, je med drugimi nagovoril tudi Marjan Žnidarič, ki je opozoril, da se poraženci druge svetovne vojne poskušajo razglašati za zmagovalce. Podravje • Z gričev in goric se oglašajo klopotci Grozdje zori, ko se klopotec oglasi Po s trto zasajeni in soncem obsijani gričevnati pokrajini, ki se dviga levo in desno nad dravsko ravnico, se že oglašajo klopotci. Pesem klopotca iz vinogradov odganja ptice in v deželo kliče jesen - čas, ko narava obdari gospodarja. V haloških, slovenjegoriških in ormoških goricah so klopotce večinoma že postavili, drugod jih bodo v prihajajočih dneh. Na Kogu in Svetinjah v osrčju ormoških goric jih bodo jutri, na prireditvah Dnevi turizma in Pozdrav trgatvi. Klopotce bodo postavili (ali pa so jih že) tudi na vseh ormoških turističnih kmetijah. V Halozah se klopotci oglašajo že od aninega Med goricami se sliši pesem klopotcev. naprej. Konec julija so ga postavili na Turistič-no-vinogradniški kmetiji Pungračič v Drenovcu, prvi avgustovski konec tedna na kmetiji Korpič v Dravcih, minulo soboto pri etnološkem muzeju na Gorci. Ob cesti Klopotcev v Malem Okiču - Slatini se od začetka avgusta bohotita dva klo-potca velikana. Včeraj so klopotec postavljali na kmetiji Pintarjevih v Velikem Okiču, jutri bo veselo dogajanje ob postavljanju klopotcev še pri vinogradništvu in vinarstvu Turčan v Turškem Vrhu, na Djočanovi kmetiji v Tržcu in pri cerkvi sv. Ane nad Borlom. Pri sv. Ani bodo klopotec postavili člani haloškega društva vinogradnikov in sadjarjev. Društvo ima pri romarski cerkvi svoj vinograd, skrbijo tudi za potomko najstarejše vinske trte na svetu, ki raste ob cerkvi. Poleg organiziranih društvenih prireditev bodo klopotce ob svojih goricah postavili tudi številni posamezni vinogradniki - tako v Slovenskih goricah kot v Halozah in Prlekiji. Ta konec tedna jih bodo množično postavljali tudi v vaseh občine Juršinci. Minuli konec tedna je klopotec postavilo tudi Društvo vinogradnikov Sveta Trojica v Slovenskih goricah v vinogradu družine Žel na Vaneti-ni. Predsednik društva Peter Leopold je ob tem povedal: »Pod klopotcem največkrat slišimo harmoniko in petje vinskih napitnic; tako je v Sveti Trojici vsako leto pri enem od trojiških vinogradnikov." Klopotec pa so postavili tudi na Ostragovi, na najvišjem vrhu občine Sveti Andraž. Ob tej priložnosti sta predsednica društva Mojca Druzovič in županja Darja Vudler podelili še priznanja članom za lansko vinsko letino. Vsi obiskovalci pa so imeli priložnost poskusiti tudi Andraževo vino - vino potomke najstarejše trte na svetu. MZ,ML Kidričevo • Pete počitniške ustvarjalne delavnice Ustvarjalo je 45 otrok iz celotne občine Minuli teden je DPD Svoboda Kidričevo v Parku mladosti pripravilo že 5. počitniške ustvarjalne delavnice, ki se jih je udeležilo prek 45 otrok iz Kidričevega in bližnje okolice. Otroci iz občine Kidričevo so živahno ustvarjali pod vodstvom mentorice, likovne pedagoginje Aleksandre Vido-vič, ki ni skrivala zadovoljstva: »Zelo sem vesela, saj je odziv med našimi otroki na letošnjih ustvarjalnih delavnicah Svobode še posebej dober; čez teden je namreč tukaj vsak dan ustvarjalo okoli 30 otrok, bilo pa jih je tudi več kot 45. Vesela sem, ker je s tem dosežen naš cilj, da med počitnicami zvabimo čim več otrok v park in jih aktiviramo, kar je vsekakor bolj zdravo kot sedenje ob televiziji ali računalnikih. Ker je naslov letošnjih delavnic Moje Kidričevo, smo pridno ustvarjali predvsem na temo Kidričevo in otroci.« DPD Svoboda je na podlagi javnega razpisa od občine Kidričevo za realizacijo počitniških delavnic prejelo 100 evrov. Kot je še dejala Vidovi-čeva, so ta denar v glavnem porabili za nakup likovnega materiala ter malice in osvežilnih napitkov. ■OM Foto: M. Ozmec Udeleženci počitniških ustvarjalnih delavnic so z mentorico Aleksandro Vidovič sredi Parka mladosti poslikali tudi osrednji krog. Foto: TM 18 Štajerski Svetujemo in priporočamo petek • 14. avgusta 2Q15 Filmski kotiček V ki nocentri h C i n ep I exx Misija nemogoče: Odpadniška nacija O javni podobi Toma Cruisa si lahko mislimo, kar hočemo, zlasti o domnevnem skakanju na kavču v oddaji Oprah (ki se v resnici ni nikoli zgodilo), in še bolj o njegovi goreči pripadnosti scientologiji, toda dejstvo je, da bi kljub temu težko našli kakšen njegov film ali vlogo, za katero bi lahko rekli, da je slaba, dolgočasna, nezanimiva ali zanič. Raznovrstnost njegove filmske kariere je namreč bogata z uspešnim spogledovanjem z različnimi žanri in verodostojnimi dramskimi vlogami. Kljub dokazanemu širokemu razponu svojih igralskih veščin se je po izkušnji s Stanleyjem Ku-brickom (Široko zaprte oči, 1998) odločil, da bo snemal le še akcijske in lahkotne filme. Osredotočenost na hitro filmsko prehrano in status akcijskega junaka je bila torej zavestna odpoved drugim možnostim in ne le izhod v sili, ker ne bi znal početi česa drugega. Da mu je v tej odločitvi kljub občasnim oviram vseeno uspelo, dokazuje navsezadnje tudi zadnji film iz serije Nemogoča misija. V letu Tačke in repki 2015, ko velikih bankabilnih zvezd ni več (niti Schwarzenegger kot Terminator ne pritegne več), Tom Cruise ostaja edini pravi zvezdnik v hollywoodski puščavi računalniško ustvarjenih junakov in prizorov. Toda prav zaradi tega je njegova bitka toliko težja, saj mora iz filma v film dokazovati, da še vedno ve, zna in zmore. Zato je toliko bolj presenetljivo, da je peti del Misije nemogoče nekakšen korak nazaj k osnovam prvega filma in celo stare serije, na kateri franšiza temelji. Medtem ko je bil četrti del prijetna osvežitev in pogumen korak naprej k trendom sodobnih akciad, se peti del kljub nekaj dih jemajočim akcijskim prizorom zdi kar nekoliko omleden, počasen, ponekod razvlečen, že skoraj malce na meji dolgčasa. V tokratni narativ-no precej umirjeni zgodbi napetost uspešno gradi le znameniti napev v vseh možnih glasbenih oblikah, ki ga avtorji izmolzejo do zadnje kaplje. Scenarij Christopherja McQuar-rieja je namreč kljub zgodbi o globalni nevarnosti precej neizrazit v smislu, da bolj ali manj gledamo le skupino ljudi, ki se pogovarjajo med seboj. Kljub temu film kot celota nekako še deluje, če si ga ogledamo doma na deževen dan, ni pa to film, ki bi v kinu dal filmsko doživetje, ki pusti pečat, zlasti ne v luči svojega fantastičnega predho- dnika, Protokola duh. Čeprav naj bi franšiza govorila o skupini izurjenih vohunov, je jasno, da gre le za Toma Cruisa, ki znova dokazuje, da je nadčlovek, zmožen vsega, tudi v resnici, saj je tista dva divja akcijska prizora odigral kar sam, brez kaskaderjev. Čeprav se to zdi utrujajoče, pa Tomu vendarle moramo priznati, da je v svoji misiji nemogoče (obdržati status super-zvezdnika iz krvi in mesa v digitalni sedanjosti) le uspel toliko, da je preživel vsaj do naslednjega filma. Kot vse kaže, bo to kar Top Gun 2. Matej Frece Mission Impossible: Rogue Nation Igrajo:Tom Cruise, Jeremy Renner, Simon Pegg, Ving Rhames, Rebecca Ferguson, Alec Baldwin, Sean Harris, America Olivo, Hermione Corfield. Režija: Christopher McQuarrie. Scenarij: Christopher McQuarrie in Bruce Geller. Žanr: vohunski, akcijski. Dolžina: 131 minut. Leto: 2015. Država: ZDA. Dirofilarioza ali srčna glistavost pri psih - I. del Smo sredi poletja in obilica vprašanj lastnikov psov se nanaša na srčno glistavost: kako jo kužek lahko dobi, kako se lahko zavarujemo pred okužbo, kako se bolezen zdravi itd. Ker gre za zahrbtno in nevarno bolezen, katere preventiva pa je zelo enostavna, in ker je prav v tem letnem času največja možnost okužbe našega psa, bom detajlno opisal bolezensko problematiko. Dirofilarioza ali srčna glistavost je parazitarna bolezen predvsem psov in je prisotna pri nas v obmorskih krajih oziroma na območju celotne primorske že vrsto let. Zelo je razširjena tudi v hrvaškem pri-morju, v Italiji (Padska nižina) in širše po Evropi. Kot zanimivost naj napišem, da bolezen poznajo v Ameriki že od leta 1845, ko je bila prvič opisana. Bolezen se počasi širi tudi v notranjost, saj živimo v času migracij prebivalstva v obmorske kraje v času dopustov in ob koncih tedna. Pri tem sodelujejo tudi psi kot hišni ljubljenčki, ki potujejo s svojimi družinami in so na tak način izpostavljeni okužbi, ki jo kasneje prinesejo tudi v domače kraje v notranjosti. Najboljši pogoji za razvoj bolezni in njeno širjenje so pri temperaturah okolja nad 25 stopinj in to je tudi eden od razlogov, da se bolezen pojavlja predvsem v toplih obmorskih krajih. Dirofilaria immitis, imenovana tudi srčna glista, je parazit, ki najpogosteje prizadene pse, dihurje in redkeje mačke. Parazit potrebuje za svoj razvoj vmesnega gostitelja, ki je v tem primeru komar. Komarji so v bistvu glavni krivci za širjenje bolezni. Več kot 30 različnih vrst komarjev lahko prenaša omenjeno bolezen. Odrasel parazit živi v svojem gostitelju v desni polovici srca in večjih žilah, ki povezujejo pljuča in srce. V kri izloča drobne ličin- ke, ki jih imenujemo mikrofi-larije. Komar se okuži, ko piči okuženega psa in sesa njegovo kri, v kateri so mikrofilarije. V komarju se v 14 dneh iz mikro-filarij razvijejo večje larve in migrirajo v komarjeva usta. Ko tak komar piči naslednjega psa, ga tako okuži, saj vnese povzročitelja bolezni direktno vanj skozi kožo. Larve ne vdrejo takoj v krvni obtok živali, temveč ostanejo v podkožju vsaj 4 do 6 tednov, lahko tudi dalj. Čas, ko vdrejo larve iz podkožja v krvni obtok in se naselijo v srcu in večjih žilah, je lahko nekaj mesecev. Celoten razvoj parazita od takrat, ko komar piči Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. psa, do odraslega parazita, ki je naseljen v srcu in reproducira mikrofilarije v krvni obtok, je v povprečju od 7 do 9 mesecev. Klinična slika bolezni je zelo težko prepoznavna, saj so klinični znaki nespecifični. Okuženi psi lahko imajo povečano telesno temperaturo, so Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. apatični, težko dihajo, pogosto drgetajo, zelo hitro se utrudijo, kašljajo, postajajo slabokrvni, začnejo izgubljati telesno težo. Če je žival močno okužena, lahko pride do zamašitve vitalnih srčnih krvnih žil in smrti živali. Omenjeni klinični znaki so netipični in so lahko prisotni tudi pri živalih, ki so srčni bolniki, pri erlihiozi, pri virotičnih ali kako drugače bolnih živalih, tako da lahko spregledamo osnovno bolezen. Še posebej problematično je to, da so klinični znaki odvisni od stadija bolezni in se razvijajo oziroma stopnjujejo zelo počasi, kar pomeni, da jih zlahka spregledamo. Povsem normalno je, da v vročih poletnih mesecih otožnost živali in njeno nepripravljenost za igro povežemo s poletno vročino, čeprav je lahko vzrok spremenjenemu obnašanju kužka dirofilarija. Nadaljevanje prihodnjič Emil Senčar, dr. vet. med. FGtG: Gsebni arhiv Zdravstveni nasveti V čem je lekarna drugačna od trgovine? »Čeprav smo zasebni lekarnarji registrirani kot trgovinska dejavnost, lekarna opraviči svoje ime le, kadar lekarnar prepozna težave vsakega posameznika in mu svetuje izdelke, ki so prav zanj najprimernejši. Seveda ga po potrebi napoti tudi k zdravniku. To pomeni, da lekarnar ne uporablja samo znanja o izdelkih, ki jih ima na policah, ampak aktivno vključi še razumevanje fiziologije in patofiziologije človeka. Ravno zato smo za izdajo zdravil magistri farmacije morali končati večletni študij in ga dopolniti še z mnogimi dodatnimi izobraževanji. Dober farmacevt se mora vseživljenjsko izobraževati, mora biti sposoben ločiti zavajajoče reklame od verodostojnih informacij in »stati« za izdelki, ki bodo ljudem dejansko v pomoč. Merilo za izbor nikoli ne bi smel biti lasten zaslužek.« Na receptu, ki ga predpiše zdravnik, so vsi podatki. Navedeno je ime zdravila, količina in doziranje. Zakaj so torej za lekarniškim pultom magistri farmacije in ne zgolj pismeni ljudje? »Razlogov je več. Prvi je gotovo farmacevtovo osebno pojasnilo o načinu jemanja. Ob zapisovanju doziranja na etikete, ki jih nalepimo na originalne škatlice, razlagamo, kdaj in na kak način se zdravilo zaužije. Pomembna vloga farmacevta je, da pred izdajo zdravila bolniku vsebinsko kontrolira recept, kar vključuje na primer preverbo doz za določeno starost oziroma težo. Prav tako ne smemo spregledati, kadar je navodilo na receptu drugačno od navodila, ki je priloženo k zdravilu. Večkrat opozorimo tudi na težave, ki jih lahko bolnik pričakuje zaradi zdravila ali zaradi kombinacije zdravil, oziroma zdravil in hrane. Kadar je predpisan več kot en izdelek, pogledamo, da izdelki morda niso podvojeni in to še posebej takrat, ko prihajajo recepti iz različnih ambulant in ustanov. Pod-vojenosti na prvi pogled ni lahko opaziti, saj se zdravila zaradi proizvajalca pogosto razlikujejo v imenu, medtem ko je aktivna učinkovina enaka. Lahko pa vsebujejo celo različne substance, mehanizem delovanja pa je po enakem principu. Druge naloge farmacevta obsegajo še druga preverjanja, na primer v zvezi z datumi. Tako je obdobje, v katerem lahko predpisano zdravilo v lekarni dobite, omejeno na maksimalno en mesec. To obdobje je krajše pri antibiotičnem zdravljenju in tudi pri tistih zdravilih, kjer je treba oddati receptni obrazec in njegovo kopijo. Da zadostimo takim in podobnim predpisom, v nekaterih situacijah sprašujemo tudi po osebnih dokumentih. Vsa preverjanja opravimo v tako kratkem času, da obiskovalec v glavnem opazi le komentarje posameznih faz ali ko se kje kaj zatakne. Seveda je za tako delo potrebne tudi nekaj kilometrine.« Kako in ali sploh sodelujete z zdravniki? »Z zdravniki pogosto stopimo v stik, vendar najmanjkrat zaradi slabe berljivosti zapisanega na receptu, saj je v zadnjem času večina receptov natisnjenih. Preverjamo pomisleke zaradi doz posameznih zdravil ali zaradi kombinacij zdravil pri enem bolniku. Zelo redko se dogovorimo tudi za spremembo terapije. Do postavljanja vprašanj lahko privede uporaba zdravila za zdravljenje na področju, ki ni navedeno v navodilih, in neobičajno doziranje. Pogosta so tudi opozarjanja na pravila Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Ta se seveda neprestano spreminjajo. Iz prve roke obveščamo o trenutnem pomanjkanju ali ukinitvi zdravila, dajemo informacije o doplačilih ... O vsem tem tečejo vsakodnevni, predvsem telefonski kontakti. Družimo se tudi na strokovnih srečanjih, kjer lahko skupaj obdelamo posamezne teme in se tako izognemo morebitnim kasnejšim nesporazumom.« Zdravstveni domovi, zasebne ordinacije in bolnišnice se pritožujejo, da težko shajajo z denarjem, ki je namenjen zagotavljanju dejavnosti. Ste lekarne v drugačnem položaju? »Za razumevanje finančnega položaja lekarn je treba najprej vedeti, da se cene zdravil na recept določajo izven lekarn in nanje nimamo prav nobenega vpliva. Plačani smo po točkah za storitev izdaje zdravil na recept in nam je pravzaprav bolje, če so zdravila cenejša, saj tako zanje zalagamo manj denarja. Tudi vrednost točke ne določamo sami, ampak jo sporoča Zavod za zdravstveno zavarovanje. Njena vrednost je povezana s sredstvi, ki so bila za lekarništvo predvidena na letnem nivoju. Če je storitev glede na razpoložljiva sredstva v nekem obdobju preveč, se vrednost točke enostavno zniža. Najlažje bi to pojasnila takole: število predpisanih receptov za zdravila in število receptov za magistralne izdelke, ki so prilagojeni potrebam posameznika in jih zato sami pripravimo v lekarni, je največkrat višje od planov plačnika (ZZZS), denar pa je omejen. Roko na srce, to v zdravstveni sferi ni izjemen dogodek. Zavod za zdravstveno zavarovanje je tudi tisti, ki preverja, ali so vsi postopki, cene in količine predpisanih zdravil v skladu s pravili stroke in z njihovimi navodili. Kontrole potekajo občasno in zajemajo celotno pot od predpisa recepta do končnega uporabnika. Približno enako dogajanje v cenovni politiki je tudi pri zdravilih, ki niso vezana na recept. Lekarna sama ima na končno vrednost zelo omejen vpliv. Za delo z zdravili smo tudi lekarne vsako leto manj plačane, vendar mislim, da se dandanes nikjer ne cedita med in mleko. Tako se je povsod treba bolj racionalno organizirati. Odkar so lekarništvo uradno vzeli iz zdravstvene dejavnosti in ga prenesli v trgovino, se moramo za svoje obiskovalce pač še bolj potruditi. To zahteva zavzetost vseh, nagrado pa predstavljajo zadovoljni obiskovalci, ki se vračajo, in dober glas, ki prehaja lokalne okvire.« V lekarništvu se že nekaj časa napoveduje nov zakon. Kakšne spremembe bi si želeli? »Največja težava je sedanja neenakost med lekarnami. V isti dejavnosti, za katero veljajo enaki postopki in predpisi, smo v tem trenutku na primer tudi različno obdavčeni. To bi vsekakor najprej izenačila. Izenačila bi tudi možnost za odpiranje novih lokacij za vse lekarne. Sem za zdravo konkurenco, kjer ob enakih pogojih šteje predvsem kakovost storitev.« Ur petek • 14. avgusta 2Q15 Za kratek čas Štajerski 19 SESTAVIL EDI KLASINC S SKRLAMI KRITA STREHA 3736 SNEŽNA DESKA KRAJ PRI IVAJNKOVCIH VELIKA KRAJEVNA ODDALJENOST POLJSKI DELAVEC PRI ORANJU POMIVALNI PRAŠEK HMELJIŠČE breda šček PRIZNANJE GREHOV TRDNA SMOLA TROPSKIH DREVES KRAJŠI DEL DEBLA PEVEC PRI GAŠPERJIH (DANILO) ŽELJA PO JEDI ŽRTVENIK KOZJA VRBA, MAČKOVEC INVALID Z ENO ROKO BIVŠI PREDSEDNIK DZ (FRANCE) ALENKA ZOR RASTNO GIBANJE RIMSKA MISELNOST KRAJ, KJER TAREJO LAN RUSKI VLADAR GLINASTA TLA FRIZERSKI PRIBOR CIRKUŠKI IGRALEC NAVDUŠENKA IN EVA SREDIŠČE VRTENJA KAVELJ, KLJUKA VISLICE TEMNI DEL DNEVA OSNOVNI DELEC PROSTOR ZA IGRO STAR NAZIV ZA MOŽNAR NASAD OB HIŠI OLGA GRACELJ JAJČNIK REPORTER (ANDREJ) NABIT DELEC TEKAČ BOLDON POTOČNI »KROJAČ« DELOVA ŠPORTNA NAGRADA NEOMEJENI OBLASTNIK, SUVEREN FILOZOF KURALT PRSNE BRADAVICE PETER TANCIG STANE SEVER NENASITNOST ČLOVEK Z VELIKO PETO STOLČEK BREZ NASLONJALA ODOR (STAR.) TRIKOTNA PLOSKEV MANJŠA PTICA PEVKA UGANKARSKI SLOVARČEK: KOPAL = trda smola tropskih dreves, KVARK = osnovni delec, LUKAN = pevec pri Gašperjih (Danilo), MRTAL = star naziv za možnar, PETAVS = človek z veliko peto, POKLESTI = okleščeno vejevje, SKRLA = s skrlami krita streha, STANOVNO = naselje pri ivanjkovcih. -eojins 'jo^uj 'ejopo '09|0}s 'sabjed '^9}9u '^ses 'inyeiu 'jepe|A 'uo| 'gjbjs 'íubao '§o 'jja '|bjjw '^jba^ 'oou 'so 'b^sbjznjug 'lubpb 'bu|ao|! 'jbo 'eosuei 'wezjdoj} 'pjoqAous '>nuí|9wn 'jb|ba 'e^edo 'dn^od 'b|j^s :ouAejopoy\ 'BXNVZIdX 3! A3HS3d Nagradno turistično vprašanje . Sklepno festivalsko dogajanje; urejenost mestnega jedra Od ptujskih poletnih festivalov je v tem trenutku še aktiven TerasaFest, ki bo vrhunec dogajanja doživel ta konec tedna. Prihodnji teden, od četrtka do nedelje, bo Ptuj živel po rimsko s spektaklom poletja na Ptuju, VIII. rimskimi igrami s taborom pri I. Mitreju, sledila bosta 46. Festival narodno-zabavne glasbe Slovenije Ptuj (26. in 28. avgusta), vmes pa se bo pričel že tudi letošnji festival Dnevi poezije in vina. Folklorni kimavčevi dnevi pa bodo potekali od 2. do 5. septembra. V teh dneh naj bi predstavniki Turistične zveze Slovenije v okviru projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna ocenili staro mestno jedro. Razen obnovljenega Mestnega trga, ki je letos dobil tudi vinsko trto, in za vzorec novih korit na Prešernovi ulici, ki predvsem razburjajo, nekih presežkov mesto ne bo moglo predstaviti. Lepo bi bilo izvedeti, koliko je stroka pri izbiri novih korit upoštevala zgodovinsko dediščino, ker si standardne komunalne opreme ne more privoščiti. Kozmetični popravki, kot ureditev gred pri tržnici, so veliko premalo, da bi lahko bili zadovoljni, čeprav na drugi strani ne manjka poletnega dogajanja. Žal pa so dnevi po ptujski poletni noči bolj ali manj brez dogajanja. Ptujski poletni koledar bi morali tako zapolniti, da bi vsak poletni dan vabila vsaj ena od mestnih prireditev. Ptuj še vedno nima vodometa, dve pipi na mestni tržnici, za kateri skorajda ne ve nihče, sta premalo, da bi bili obiskovalci Foto: Črtomir Goznik Cvetlične grede ob tržnici v teh vročih dneh lahko zadovoljni. Voda ob kavarni Evropa ni pitna. Vodomet ali mestni vodnjak v Prešernovi, ki ni bil nikoli dokončan, je v preteklosti imel vsaj pipo, danes pa še tega ne več. Premalo je tudi klopi v mestu. Načrtovalci mestnega dogajanja pa bodo morali tudi krepko razmisliti o bodoči mestni poti, ki bo s parkirišča na Bregu vodila skozi Jadransko ulico na Prešernovo in na ptujski grad. Le kaj jim bodo pokazali, saj na tej poti razen MuziKafeja ni nobene trgovine s spominki oz. kakšne podobne prodajalne. O fasadah in zapuščenih objektih oz. lokalih pa sploh ni vredno izgubljati besed. V teh dneh pa ni bilo nobenega veljaka, ki bi ponovno opozoril na zaprte WC-je na ptujski avtobusni postaji, kar postaja že folklora zadnjih nekaj let. Kako je mogoče, da avtobusna postaja sploh funkcionira, če nima teh prostorov. Na sploh pa bo mesto letos ocenjevalce pričakalo z veliko manj cvetja kot v prejšnjih letih. TD Ptuj, ki je vsako leto poskrbelo za dodatno mestno ocvetličenje, je bilo letos tudi ob to možnost. V mestu ob Dravi je bila eni od najstarejših turističnih društvenih organizacij „odvzeta" skorajda vsa dejavnost, povezana z mestom in njegovo lepšo urejenostjo. Če drugo ne bi za nekatere, ki ga ne poznajo, ki ne vedo ničesar o njegovem prispevku v mestu v preteklosti, vzeli vsaj v roke brošuro, ki jo je izdalo ob svoji 120-le-tnici, da bi lahko razpolagali vsaj z verodostojnimi podatki. Le kje so označevalne table in napisi, o katerih na Ptuju že toliko let govorimo in pišemo. Odprtih polj je še veliko, mesto zaradi tega predvsem izgublja. V nebo vpijoč problem je tudi fasada na objektu vinskega hrama, kamor letno vstopi več kot 10.000 obiskovalcev, pa se mesto tako ponaša v vinsko preteklostjo in tradicijo ter najnovejšimi vinskimi dosežki. V vsaki mestni ulici je nekaj podobnih cvetk. Večino bi bilo mogoče odpraviti že z nekaj sto evri. Za to pa imamo odgovorne la- stnike, mar ne, in odgovorno oblast, ki jih mora spomniti, kaj je njihova odgovornost. Nagrado za pravilen odgovor na predzadnje Nagradno turistično vprašanje, spraševali smo, kako se imenuje septembrski ptujski folklorni festival, Folklorni kimavčevi dnevi, bo prejel Marjan Kolar, Tržec 4 a, Videm. Danes sprašujemo, kdaj so se odprle ptujske toplice, predhodnice Term Ptuj. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 25. avgusta. 'Lo j* Nagradno turistično vprašanje i KDAJ SO SE ODPRLE PTUJSKE TOPLICE? Ime in priimek: _ Naslov: Davčna številka: 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 14. avgusta 2015 Piše: Dani Zorko • Perzija / Iran (17.) V mestu vrtov in cvetja Foto: Dani Zorko Grobnica Shah-e-Cheragh zvečer kjer bi ugajalo imeti kakšen vikend. Najin prijatelj s presenetljivo zahodnjaškim imenom Martin naju je seznanil tudi z upravnikom, ki pa tudi ni znal niti besedice angleško, pa nama je takoj pripravil tradicionalni čaj. Na bazarju sva le s težavo našla najine magnetke in spet sva se prepričala, da Iranci nikakor niso barantači, ampak dokaj pošteno nastavijo ceno, tudi za tujce. Zvečer sva si šla ogledat mo-šejo Kralja luči ali po njihovo 'Shah-e-Cheragh'. Gre v bistvu za mavzolej in romarski kompleks z dvema grobnicama bratov Imama Alija, ki ga na sredi krasi ogromen trg z vodnjakom. Na vstopu policija preverja obiskovalce, in ko sva prišla midva, naju je en policist ločil od drugih ter naju nekam peljal. Nisva vedela, kaj sva zagrešila, vse je bilo čudno. A možak naju je peljal k upravniku kompleksa, ki naju je lepo posedel in postregel. Tega pa še res nisem doživel. Več kot eno uro sva bila njegova gosta, pogovarjali smo se vse mogoče prepovedane stvari, na koncu pa sva se morala vpisati še v častno knjigo gostov. Res zanimiv pristop. Ker je imel čas, naju je peljal še v grobnici, kjer so naju Vrvež pri kosilu v najinem bivališču drugi sicer malo čudno gledali, a se niso pustili motiti pri molitvi in poljubljanju zaprte kamre njihovega kralja. Ampak kako je to od znotraj okrašeno! Vse je v keramiki ali majhnih koščkih stekla in sploh ne moreš ločiti, kaj je pravo srebro ali zlato, ker se preprosto vse sveti. In tja lahko pride praktično vsak moški. Prostori okrog trga so razdeljeni v muzeje, najbolj pa me je presenetilo, da imajo šiiti tukaj tudi posebne svetovalce, ki svetujejo ljudem z različnimi težavami v življenju. Kar koli te tare, za vse dobiš odgovor Shiraz imenujejo tudi mesto vrtov in cvetja, predstavlja pa tudi perzijsko kulturno središče, saj sta se tu rodila dva od štirih najpomembnejših iranskih pesnikov, Hafez in Saadi. V mestu je res ogromno botaničnih vrtov, okrašenih z nam dobro znanimi mačehami, nemalo pa sem bil presenečen, ko mi je eno naključno dekle povedalo, daje Shiraz tudi vinska prestolnica države. Hja, ker vina tako ali tako nisi mogel dobiti nikjer, mi je to kaj malo pomagalo ... Prispela sva že ob peti uri zjutraj, a je vrvež na postaji dal vedeti, da tu nihče več ne spi. Bila sva precej izven centra in le s težavo sva z najinim šibkim znanjem perzijščine končno našla javni prevoz do bivališča, ki ga nisva niti rezervirala. Taksistov je seveda spet mrgolelo, a kaj, ko noben ne zna črh-niti nobene druge angleške besedice razen 'Hej, mister'. Omislila sva si še en hostel, ki je bil spet starodavni arhitekturni presežek, s klasično restavracijo na sredi, strmimi kamnitimi stopnicami in kamnitimi sobami s pisanimi mozaiki na oknih, kjer niti dve sobi nista bili enaki. Zgradba je bila zares ogromna, že takoj zjutraj pa sva naletela na nekega posebneža s Poljske, ki naju je zabaval z njegovimi popotniškimi zgodbicami. Zgodilo se mu je že ogromno nekih neprijetnosti in na koncu smo vedno znova ugotovili, da si je bil za vse kriv čisto sam. Na oko je spominjal ne enega od junakov risanke Lolek in Bolek. Odpravljal se je nekam na podeželje in spet je bilo pričakovati neko pripetijo. V Shirazu je ogromno zanimivosti, ki sva si jih kljub skromno odmerjenemu času hotela ogledati. Vrtovi pomarančnih nasadov s pomenljivim imenom Naranjestan so bili zelo vabljivi, v enem najstarejših bazarjev stare Perzije sva se namenila poiskat spominske magnetke, za zvečer pa sva si prihranila obiske mošej, da jih vidiva pod različnimi barvami. V večjih mestih sva imela vedno veliko oboževalcev, ki so prihajali do naju in bi se radi pogovarjali. Velikokrat so nama kaj pomagali, naju kam peljali ali naredili kakšno uslugo. Tudi zdaj sva naletela na mladeniča, ki je bil sicer s svojo angleščino dokaj reven, naju je pa peljal v Naranjestan ter razkazal bazar. Rože in vrtovi pomarančnih dreves zares dajo svoj pečat sredi puščavskega okolja, če pa k temu prištejemo še kakšno palačo, ki zmeraj spada zraven, pa dobimo čudovito kuliso, OVEN J (21.3. - 20.4.) Popaziti boste morali pri skupinskih opravilih. Dejstvo je, da vam bodo drugi ljudje ogledalo. Sodelovanje bo nekaj, kjer se boste pilili in spoznali svojo pravo pot. Poslovni uspehi se bodo stopnjevali in nekaj previdnosti ne bo odveč za tiste, ki so rojeni marca. V ljubezni bo barka mirno plula. mr^ BIK (21.4. - 20.5.) ^^^^Et' Označevalo vas bo delo * in delavne obveznosti. Popaziti boste morali, da bodo vaše misli svetle. Zdi se, da prihaja za vas obdobje povečane romantike, skladnosti in potrebe po harmoniji. Zvezdni utrinki bodo vir navdiha in imeli boste svojo muzo. Koristne učinke bo imelo gibanje. CD" TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Vaši zastavljeni cilji se bodo nekoliko spremenili. Na morebitne probleme boste morali pogledati iz drugega zornega kota. Pred vami je čas, ko se bodo zadeve obračale v vašo korist. Močno bo izstopala resnost in povečana odgovornost. Fizična energija vam bo Foto: Dani Zorko tukaj. In to nama je upravnik razlagal smrtno resno. Ko smo se poslovili, sva se tam še malo potikala naokrog. Seveda so naju zasrbeli prsti in sva naredila nekaj fotografij, a vrli upravnik nama je pozabil povedati, da je to tukaj prepovedano. Sicer bi se tega lahko spomnila tudi sama, a to sva ugotovila šele, ko so proti nama prihrumeli starejši možje, na videz zelo zagreti in našpičeni verniki, ki so nama kratko-malo pokazali pot ven. A naslednji večer sva bila bolje pripravljena že nazaj. DVOJČKA (21.5. - 20.6.) Sprejeti boste morali dodatno odgovornost. Spremljal vas bo notranji nemir. Glede na to, daje avgust poletni mesec, bi bilo modro, da se odpravite na krajši oddih. Privlačile vas bodo vse tiste dejavnosti, ki nekoliko odstopajo. Pred vami je teden, ko boste znali reči bobu bob. A RAK (21.6.-22.7.) C ' Mlada Luna vatn bo podarila ogromno notranje moči in volje. Jasno je, da boste tako lažje kos zastavljenim nalogam. Službene obveznosti ki prinašajo neko odločnost. Vsekakor bo modro, da boste prisluhnili glasu svojega srca. Ljubezenska sreča se nasmiha najpogumnejšim. LEV f (23.7. - 22.8.) Pozitivne učinke boste doživeli doma in v okrilju svojega doma. Po zvezdnih namigih bo pred vami mnogo prijetnosti v ljubezni. Dejstvo je, da bo pogovor tisti, ki bo prinesel neko blagostanje. Zadeve se bodo obrnile v vašo korist. Resnica pa je, da ne boste smeli spregledati smerokazov. DEVICA K ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.) Poglobili se boste v svet skrivnosti. Jasno je, da se bodo zadeve zasukale v vašo korist. Pomembno bo, da se odločno soočite s tistim, kar ste odlašali. Blizu vam bodo znanja iz duhovnosti in ezoteričnih zakonitosti. Ne smete spregledati smerokazov in morebitnih opozoril. STRELEC (23.11. - 21.12.) Sledili boste osebni legendi. Prijateljevi namigi vam bodo okrepili zaupanje. Cas bo namenjen odkrivanju novih obzorij in priložnosti. V ljubezni vas bo spremljala magnetična energija in tako se bodo stvari uredile v vašo korist. Tisto, česar ne boste moglipo-naglas, si zapišite. KOZOROG V (22.12. -20.1.) Obdobje bo prineslo mnogo resnosti, skladnosti in doslednosti na delovnem mestu. Vrhove usode boste osvajali na počasen in temeljit način. Podlaga bo skalnata in morebitne ovire bodo šola prihodnosti. Sreča v ljubezni se bo lesketala na prijeten in romantičen način. Sprostite se! VODNAR (21.1. -18.2.) ' Odprle se vam bodo nove poti in priložnosti. Toda vseeno boste morali biti nekoliko bolj previdni in se zadev lotili iz prave strani. Resnica bo, da dogodkov ne boste smeli prehitevati. Prosti čas bo priložnost za sprostitev. V tem tednu boste močno povezani s tujino! RIBI M (23.8. - 22.9.) (19.2. - 20.3.) /rA Vaša zaupnica in uči- Zapluli boste po nekoli Vaša zaupnica in učiteljica bo narava. Po temeljiti analizi boste ugotovil, da ste na pravi poti. Na delovnem mestu se bo treba prilagajati in enkrat vam bo to bolj in drugič manj uspelo. Ugoden čas je za finance. Prav možno je, da se boste odpravili po nakupih. Iz majhnega raste veliko. Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! ________________ Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAUOCI1.NICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski 1 Davčna številka: ■ 1 Telefon: _ i Datum naročila: ■ i Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj Osojnlkova c. 3 2250 Ptuj Foto: Dani Zorko Vrtovi s palačo Naranjestan Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Priekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. H O R O S K O P ko bolj mirnem morju. Zadeve se bodo postopoma uredile v vašo korist. Spremljala vas bo notranja moč. Cas bo ugoden, da boste naredili zaključke. Kajti tako se vam odpirajo nova obzorja resnice. Pričakovati je premik v pogledu večje vsote denarja! petek • 14. avgusta 2015 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 Ptuj • VIII. Rimske igre Ptuj ima največjo rimsko vojsko in ljudstvo Rima Poetovio je bil pred 2000 leti mogočno mesto. Zgodbo uspešnega rimskega obdobja na območju Ptuja je pred osmimi leti pričelo obujati društvo za rimsko zgodovino in kulturo Ptuja - Poetovio LXIX. Po zaslugi društva, članov iz več kot 40 društev, ki so to zgodbo vzeli za svojo, bo mesto lahko pozdravilo že VIII. Rimske igre z več kot 800 Rimljani iz šestih držav, Italije, Avstrije, Poljske, Hrvaške, Srbije ter Bosne in Hercegovine. Ptuj ima že v tem trenutku največjo rimsko vojsko in ljudstvo Rima, poudarja Andrej Klasinc. avto^Ä ORMOŽ d.o.o. ^^^^^ AVTOCENTER ORMOŽ d. O. O., Hardek 44 c, 2270 Ormož Tel.: 02/741 6411, 051/302 910 SERVIS: 02/ 7416 405, 031/ 322 939 NADOMESTNI DELI: 02/ 7416 407, 051 310 999 SIP • diskaste in bobnaste kosilnice • obračalniki (tračni in vrtavkasti) • zgrabljalniki (eno in dvovretenski) • trosilci hlevskega gnoja AKCIJA "AGRA 2015" Dodatni popusti za priključke SIP v času od 15.8. - 5.9.2015! Veliko priključkov na zalogi! POKLIČITE 02 7416 411, 051 302 910 Že v tem trenutku društvo razpolaga z več kot 1300 rimskimi kostumi, ki bodo na ptujske ulice in trge pripeljali gladiatorje, legionarje, senatorje, ve-stalke in druge Rimljane. Danes je že mogoče reči, da rimska zgodba Ptuja živi, da se nadgrajuje in širi po Sloveniji in v tujino. Po zaslugi društva Poetovio LXIX se rimske igre razvijajo v mednarodno prepoznaven dogodek, ki bodo s pomočjo mreže povezanih mest v prihodnje še bogatejše. Ciljajo pa tudi na evropski denar, saj želijo, da so ptujske Rimske igre najbolj prepoznaven rimski dogodek v tem delu Evrope. Po besedah predsednika društva Andreja Klasinca bodo obiskovalci že prihodnje leto lahko okusili rimsko življenje v rimskem kampu Poeotovio, ki je njihov največji projekt in bo kot stacionarni tabor živel najmanj sto dni v letu. Gradili ga bodo po etapah, dokončali v nekaj letih. V rimskem kampu na Štukih bodo predstavili replike rimskih spomenikov, postavili peči za keramiko, oživele bodo nekatere obrti, kmetijstvo, skratka vrniti se bo mogoče v nekdanji Poetovio. Četrtega ju- spoštovani Družba Radio-Tednik Ptuj^fl v sodelovanju s TermanmpKii prireja presenečenje!dflletjgi; Ob sončnih popoldnevi^ bomo čas preživeli z '„ Daliborjem ali Marj&noVn. Skupaj se bomo družili in* zabavali, kopalne dneve// pa popestrili z različnimi nagradnimi igrami. -Vsj.Jci bg^tg btgjgpjj i O d/J j] -.J bo OÍ 5 lü . Terme Ptuj (Rradioptuj - ¿ . nija 2016, ko naj bi tudi odprli stacionarni rimski kamp Poeto-vio, pa bodo skupaj z društvom Cesarsko-kraljevi Ptuj na Ptuju pripravili zgodovinski dan, ki bo še ena nadgradnja ptujskega vračanja v nekdanja obdobja, ko je mesto najbolj cvetelo. Prvič pa bodo postavili tudi tabor na Panorami, ki naj bi prav tako v prihodnjih letih pričela svojo rimsko zgodbo. Osme rimske igre se bodo začele 20. avgusta z odprtjem pri I. mitreju, kjer bodo postavili tudi velik tabor. 21. avgusta bo v taboru potekala velika večerna zabava, v soboto, 22. avgusta, pa bodo Rimljani pre- Poletni spektakel na Ptuju, kot organizatorji predstavljajo Rimske igre, ne sme stati več kot 20.000 evrov, od tega jih bo 4.000 prispevala MO Ptuj. Veliko jim pomagajo tudi v podjetju Javne službe Ptuj. Andrej Klasinc pravi, da si večino denarja zaslužijo sami, že med letom nastopajo doma in v tujini, izdelujejo oljenke, medaljone,... V prihodnje želijo biti še bolj tržno naravnani. Največji strošek predstavlja hrana, saj morajo za svoje Rimljane zagotoviti več kot 3000 obrokov in tudi pijačo. Foto: Črtomir Goznik Andrej Klasinc, predsednik društva za rimsko zgodovino in kulturo Ptuja: „Več kot 800 udeležencev iz šestih držav bo predstavilo življenje in običaje v starem Rimu. V društvu že osem let pripravljamo eno največjih predstavitev rimskega obdobja v tem delu Evrope, obujamo več kot 2000-letne zgodbe in zgodovino našega lepega mesta." plavili ptujske ulice in trge. Osrednje dogajanje bo na mestni tržnici in pred Orfejevim spomenikom. Tudi letos bodo obiskovalcem ponudili rimske jedi in pijače, lahko bodo tudi oblekli rimska oblačila. V nedeljo, 23. avgusta, zadnji dan iger, bo v taboru živahno ves dan, ob 13. uri pa vabijo tudi na zanimivo dirko kvadrig. V ptujsko rimsko zgodbo se bodo poglobili tudi najmlajši, zanje so pripravili otroški tabor, ki bo trajal tri dni. V letošnje rimsko dogajanje se vključuje tudi PM Ptuj-Ormož. V Salonu umetnosti bodo v sodelovanju z muzejem antičnega stekla iz Zadra, 21. avgusta, odprli razstavo rimsko steklo Hrvaške -reliefni žigi delavnic. Na rimsko zgodbo so ponosni tudi v MO Ptuj, župan Miran Senčar je obljubil, da bodo društvo za rimsko zgodovino in kulturo Ptuja v rimskih zgodbah Ptuja v prihodnje še izdatneje podprli kot doslej. MG priimek: _ Naslov, kraj: Starost: Telefonska številka: _ Elektronska pošta: _ Zakaj ste se prijavili v kuharsko preobrazbo SA\Ä HOTELS & RESORTS 89,8*98,2*l04i3 Štajerski TEDNIK Prijavite se v brezplačno KUHARSKO PREOBRAZBO! S pomočjo priznanega kuharja Vlada Pignarja se boste v dveh mesecih izpopolnili v kuharskem znanju, pridobili dragocene izkušnje in kak nov zanimiv recept. V KUHARSKO PREOBRAZBO se prijavite z izpolnjenim obrazcem, ki ga pošljete na Radio \ ------------------------------------ Tednik Ptuj, d.o.o., Osojnikova cesta 3, Ptuj, i ali pošljete elektronsko sporočilo na natalija. ! skrinjar@radio-tedni.si. Vaše prijave spreje- ! mamo do ponedeljka, 24. avgusta. .. . ... . . ,, . ...... f , , r * 's Izbrane kandidate bomo izboru obvestili telefonsko.' Pridobljene osebne podatke prijavljenih ne bomo posredovali tretji osebi in so namenjeni zgolj izbiri kandidatov, ki bodo sodelovali pri preobrazbi. www.tednik.si tednik@tednik.si 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 14. avgusta 2015 JSSSSS^ Evroavto Ptuj d.0.0., Mariborska cesta 43, 2250 Ptu| Tel: 041 757760 t hijeno vozilo si lahko poiščete sami preko spleta ali raznih oglasnikov. * Po kontaktu z nami se dogovorimo za pregled vozila (preverimo realno stanje kilometrine, servisne intervale, ter pregled stanja karoserije). « Po ugotovitvi realnega stanja vozila, vam vozilo iz-dobavimo in uredimo financiranje v najkrajšem roku. . .> ir 9 akcijsko financiranje LETNIK CENAc OPR. BARVA renault cu01.2. 2002 1.690,00 kuma, vel servis kov. srebrna chevrolet aveo 1.216v 2010 4.250,00 1 .last., kuma, serv. knjiga bela citroen c4 picasso 2.0 hdi 2011 9.990,00 l.last., temp., serv. knjiga kov. Črna citroen c51.6 e-hdi 2013 12.490,00 1.iasl, serv. knjiga, navig. kov. zlata ford fiesta titanium 1.4 tdci 2012 5.990,00 l.last., serv. k, kuma kov. srebrna opel astra 1.3 cuti ec0flex 2013 9.890,00 1.1asl, serv. k, kuma, temp. kov. srebrna peugeot 3008 active 1.6 hdi 2013 12.790,00 l.LAST, SERV. K, KLIMA, 1EMP. kov. srebrna renault lagunagrandtour 2.0 dci 2011 9.490,00 l.LAST., kuma, navig. kov. Črna renault megane grandtour 1.5 dci 2011 6.990,00 kuma, temp. kov. srebrna seat altea 1.6 tdi 2013 9.990,00 navig., temp., kuma kov. t. siva škoda octavia cohibi 2.0 idi 2011 11.490,00 l.LAST., 1EMP., SERV. KNJIGA bela volkswagen caddy 1.6 idi 4y0u 2013 13.490,00 l.LAST., SERV. K, PARK. SENZ. bela volkswagen passat variant 1.6 tdi but 2012 12.790,00 l.LAST., 1EMP., NAVIG. kov. sv. modra volkswagen touran 1.6 tdibluemotion 2013 14.990,00 l.LAST, NAVIG, TEMP. kov. rjava volkswagen passatvariant 2012 12.990,00 l.LAST, NAVIG, TEMP. kov. rjava Na zalogi več kot 30 vozil z možnostjo 12 mesečne garancije !AVTOMOBILI VOZILA Z GARANCIJO^ Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 [mJPl^nMiJm MEÍM& [WMJnnfnM] M :fJ=1PI d J11 ! I MtTil 3 BWT51 O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENAe OPR. AUDI A4AVANT 2.0 TDI 2011 14.990 l.LAST., ODUČEN VEČ BARV AUDI A6 AVANT1.9 TD1130KM 2002 4.290 2.LAST. KOV. SREBRNA BMW 318D LIMUZINA E90 EFICENCY DYN. 2011 13.490 1.LAST, ODUČEN SREBRNA BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN 2011 15.490 1.LAST..VSA OPREMA KOV. MODRA BMW 320D TOURING BEŽ USNJE XENON 2010 12.990 l.LAST., ODUČEN VEČ BARV BMW3ER2.0D TOURING NOV MODEL 2013 19.590 1.LASIJ0P OPREMA ČRNA IN SREB. CITROEN C4 GRAND PICASSO 2.0 HDIAVT 2011 9.790 1.LAST., VSA OPREMA VEČ BARV CITROEN C4 PICASS01.6 HDI MILfNIUM 2010 8.990 1.LAST, NAVIG. KOV. MODRA FORD C MAX 1.6 TDCI 2008 6.490 1 .LAST., KOT NOV VEČ BARV HYUNDAI SANTA FE 2.0 DIESEL 4X4 2006 5.490 2.LAST., TOP OPREMA KOV. ČRNA MERCDES C 220 GDI NAVI XENON 2005 7.290 2. LAST., AVTOM. KOV. ZLATA OPEL VIVAR01.9 CDT1 2006 6.490 2.LAST, KOV. SIVA RENAULT SCENIC 1.5 DCI SLO FAMILY 2008 4.490 2.LAST, KOV. ZLATA ŠKODA OCTAVIA 2.0 TDI RS 170KM 2009 8.990 l.LAST., ODUČEN KOV. ČRNA VW GOLF PLUS 1.6 TDI SAMO 69000KM 2011 11.390 l.LAST., KOT NOV BELA VW TRANSPORTER 1.9 TDI KRPAN SLO 2006 7.990 1.LAST, ODUČEN BELA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ avtohiSa petovia avto ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.s¡ ODKUP, PRODAJA, MENJAVA UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA. MODEL LETNIK CENA BARVA OPREMA bmw520d 07/2010 m bela 1.last, nar. servis, serv. k usa ford c-max 1,6 thc1 05/2011 9.900 t. modra 1m,nar. servis,servi njiga, ford kuga 2.0 tdci titanium 05/2009 11.499 črna uast, nar. servis,servi njiga bmw 116 d 07/2012 15.499 t. modra 1.1ast,navi,nar. servis,s erv.knj. citroen c31,4 hdi 06/2011 6.500 bela 1m..nar. servis, servi njiga ford s-max 1,6 tdci 06/2012 11.999 bela m, nar. servis, servi m mercedes e220 05/2010 16.999 t. modra 1m..nar. servis, servi njiga peugeot 5dq8 premium 1,6 hdi 09/2011 9.999 črna 1m..nar. servis,servi njiga imam) 1,41 03/2011 9.399 sv. modra 1m..nar. servis, servi njiga peugeot 508 sw 1,6 hdi 09/2011 9.999 črna 1m, nar. servis,servi njiga vw passat sw 1,6 hdi confortune 06/2011 11.999 srebrna 1m..nar. servis, servi njiga vw passat sw 2,0 tdi 03/2011 12.499 srebrna 1m, nar. servis,servi njiga renaulttwingo sce 70 expression 10/2014 8.400 modra testuo vozilo. 4 zimske gume smart fortwo coupe 45 pure 05/2008 4.500 črna 1.iast, nar. servis, servi njiga wolkswagen touran 1,6 ttdi 01/2011 10.999 črna 1m,nar. servis,servi njiga GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH, PREGLED, ZA VSA VOZILA D01, LETA JAMSTVA (GARANCIJE). 08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Oddaja iz Slovenskih goric 11:00 Utrip ¡2 Ormoža 12:00 Polka ¡ri Majolka 13:00 Ujemi sanje 18:00 Oddaja Iz Slovenskih goric SIP 20:00 Gorišnica 21:00 Za vaše zdravlje 22:00 Utrip iz Ormoža PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 08:00 Otroški program 09:00 Oddaja iz občine Hajdina 11:00 Igra - Dobrodošla Miss Agata 13:00 Žetev na Polenšaku 15:00 GoriSnica - \z naših krajev 17:00 igra iz Velike Nedelje 18:30 Oddaja iz Slovenskih goric 20:00 Oddaja iz občine Starše 21:30 Komedija - Dijaški dom za babice 23:00 Video strani 08:00 Kronika tz občine Markova 10:00 Oddaja ¡2 Slovenskih goric 11:45 Ptujska kronika 12:00 Video strani 18:00 Glasbena oddaja 19:15 ŠKL 19:45 Ptujska Kronika 20:00 Vaške igre v Bukovcih 21:00 Ujemi sanje. Polka in Majolka program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Oddaje Iz občin Spodnjega Podravja Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 08:00 Praznik KS Sela 09:50 Polka in majolka 10:50 Ptujska kronika 11:30 Video strani 18:00 Igra - Dobrodošla Miss Agata 20:00 Vaške igre v Bukovcih 21:00 Kronika iz občine Markovcl 23:00 Video strani Bojan Arnuš, s. p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVOI NOVOI KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI00 7 LET. PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cen® Oprema Barva opel as111a1.fi 16vc0sm0 2007 5.250,00« 78.000 prev. kov. zlata fiat punt01.2 dynamic 2004 2.280,00c klima kov. srebrna bmw 3181limuzina 2000 2.750,00« serv. knjiga kov. zelena renaulttwing01.2 dynamique 2009 4.350,00€ prvi last. kov. črna seat c0rd0ba 1.4 stella 2005 3.550,00« 78.000 prev. kov. srebrna renault cli01.216v expression gt 2010 5.700,00( prvi last. kov. srebrna renault cli01.216v authentique 2001 1.750,00« servo volan bela renault cli01.216v dynamique 2001 1.750,00« klima rdeča citroen c4 picass01.6 hdi attftation 2011 8.700,00« serv. knjiga kov. srebrna volvo c702.4d5avt summum 2007 11.900,00« serv. knjiga kov. sv. modra renault clio u16v avi. elan 2009 4.950,00« 58.000 prev. kov. bordo citroen c5iii 2.0 hditedence 2011 9.790,00« serv. knjiga kov. srebrna citroen c4 picass01.6 hdi dynamique 2007 5.400,00« avt. klima kov. siva peugeot 807 2.016vsr 2003 2.140,00« avt. delj. klima bela bmw318 dtouring 2005 4.760,00« serv. knjiga kov. srebrna renaultvel satis 2.0 d0 expression 2007 4.450,00« avt. klima kov. siva renault scenic 1.5 dci dynamique 2010 7.490,00« serv. knjiga kov. siva mercedes-benzclk 200 sport plin 1998 2.890,00« pun kov. modra volkswagen sharan 1.9tdi 4m highline 2005 7.500,00« avt. deu. klima kov. Črna citb0enc31.4i5x 2003 2.590,00« klima kov. srebrna PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. PJSANA ■ ffl0ftVHfl ■ AKTUALNA 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:30 Kuhinjica, pon. 10:00 Modro, pon. 10:25 Pomurski tednik, pon. 11:00 Dan Rudolfa Maistra, pon. 11:45 Glasbeni predah 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:20 Info kanal 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:15 Glasba za vse, 15. oddaja, pon. 18:50 Glasbena osmica (slo), 56. oddaja 19:20 Povabilo na kavo: Metka in Alexander Goljevšček, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:15 Poletni utrip Ptuja: Arsana 2015, pon. 21:05 Sekvenca, 29. oddaja, pon. 21:30 Po zdravje: zdravje žensk, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:15 Info kanal 9:40 Kuhinjica, pon. 10:05 Sola, da se ti zrola: Zavetišče za živali Maribor 10:40 Modro, pon. 11:05 Po zdravje: zdravje žensk, pon. 11:35 Sekvenca, 29. oddaja, pon. 12:00 Pregled tedna 12:25 Info Kanal 17:05 Kuhinjica, pon. 17:30 Glasbena osmica (tuja), 55. oddaja, pon. 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:15 Poletni utrip Ptuja: Arsana 2015, pon. 19:05 Glasba za vse, 16. oddaja 19:35 Sekvenca, 30. oddaja 9:35 Kuhinjica, pon. 10:00 Sola, da se ti zrola: Zavetišče za živali Maribor, pon. 10:35 Modro 11:00 Po zdravje: Stres, pon. 11:30 Glasbena osmica (slo), 56. oddaja, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:20 Gostilna »Pr Francet« 13:20 Kvalifikacije za žensko noaometno ligo prvakinj 20T5/2016, pon. 15:20 Info kanal 17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujslca kronika, pon. 18:15 Sekvenca, 30. oddaja, pon. 18:35 Po zdravje: Nasilje nad starejšimi, pon. 19:05 Poletni utrip Ptuja: Arsana 2015, pon. 20:00 Koncert Soroptimist kluba Ptuj 2015 21:50 Pregled tedna, pon. 22:10 Info Kanal 9:00 Preglednik TV Maribor 9:30 Kuhinjica, pon. 10:15 Info kanal 11:05 Modro, pon. 11:30 Glasbena 8, (tuja), 55. oddaja, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:25 Info Kanal 17:35 Kuhinjica 18:00 Pregled tedna, pon. ^n.nnn. rj_______I__■ v___i ____ 1 V: Jo sekvenca,, JU. oddaja 20:00 Kvalifikacije za žensko nogometno liqo prvak 20T5/2016 22:00 Pregled tedna, pon. 22:20 Info Kanal 19:50 Sekvenca, 30. oddaja, pon. 20:10 Pomembni mejniki naše zgodovine, pon. 20:35 Oddaja o: Alfi Nipič, pon. 21:35 Programska koalicija Mestnega sveta MO Ptuj, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:15 Info kanal Ptujska televizija PETV, T: 02 590 880 28, info@petv.tv, www.petv.tv TELEKS (S " Mestni kino Ptuj Od petka, 14., do nedelje, 16. avgusta: 17.00 Minioni, 18.50 Razuzdanka, 21.00 Pleme. MEGA sobota Perutnina Ptuj Panirani piščančji file zamrznjeno 1 kg 15. avgust 2015 Seznam vseh prodajaln Perutnine Ptuj d.d. na www.perutnina.si Zavarovalnica Maribor Pridružite se Zavarovalnici Maribor kot VODJA ZASTOPNIŠKE ENOTE na območju Ptuja in Ormoža. Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas enega leta, s polnim delovnim časom in možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Podrobnosti o razpisu najdete na spletnem mestu www.ZavarovalnicaMaribor.si. Prijave na delovno mesto pošljite do 17. avgusta 2015 na e-naslov razpisi@zav-mb.si. Modro izberite svojo pot in se pridružite uspešnim. Naprej z vami Prireditvenik Petek, 14. avgust 1:00 Cirkovce, njiva Intek: regijsko tekmovanje oračev Podravja 2015, Kmetij-sko-gozdarska zbornica Slovenije, Zavod Maribor, Zavod Ptuj in Občina Kidričevo Kog: Dnevi turizma na Kogu 2015, kegljanje, DU Zarja Kog Drstelja, okrepčevalnica Lacko: postavitev klopotca z družabnimi igrami Zavrč, kulturna dvorana v Goričaku: 19. praznik občine Zavrč, razstava pripomočkov za čebelarjenje, 15.00 dan odprtih vrat PGD Zavrč, 18.00 društveni večer Kog, Košarkina klet: Dnevi turizma na Kogu, V babičini kuhinji ob vinu in glasbi, vinsko kulinarično doživetje, ob 20.00 nočni turnir ŠD Kog 21:30 Ptuj, Slovenski trg: Terasafest KPŠ, Drumlessness, 23.00 linEAR trio 9:00 15:00 18:00 18:30 Sobota, 15. avgust 10:00 10:00 10:00 12:00 14:00 14:00 14:00 14:30 15:00 15:00 17:30 18:00 19:00 20:00 Spodnja Voličina, cerkev sv. Ruperta: tradicionalen blagoslov zelišč, ob 11. uri odprtje vrtov pri sv. Rupertu Vurberk, župnijska cerkev: farno žegananje s slovesno mašo, družabno srečanje po maši na gradu, Turistično društvo Vurberk Zavrč, Turški Vrh: dan odprtih vrat kleti Turčan, Vinogradništvo in vinarstvo Janžekovič - Turčan Dornava, njiva za baročnim dvorcem: tekmovanje v oranju s traktorji starodobniki, 9.00 prijava tekmovalcev v Novi vasi pri Markovcih, med 13. in 16. uro tekmovanje oračev, razstava stare in nove kmetijske tehnike, demonstracija tehnike in oborožitve slovenske vojske, kmečka tržnica, pečeni vol, Društvo Vitezi - Pesničarji Cirkulane, Veliki Vrh, pri cerkvici Svete Ane nad Borlom ob društvenem vinogradu: postavitev društvenega klopotca, Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze Destrnik, prireditveni prostor pred gasilsko-turističnim domom: 34. kmečki praznik, postavitev klopotca, 15.00 4. kmečke igre, 20.00 zabava z Modrijani, Turistično društvo Cerkvenjak Kog: Dnevi turizma na Kogu 2015, vinski festival, postavitev klopotca, obisk vinskih kraljic iz celotne Slovenije Osluševci, pri železniški postaji: turnir v odbojki na mivki, Športno društvo Stanica Tržec, pri Djočanovi domačiji: postavitev klopotca in vožnja po reki Dravinji z rečnim splavom, Etnografsko društvo Tržec Zg. Leskovec, igrišče: 20. kmečki praznik na temo Skozi 20 let delovanja TD Klopotec Leskovec v Halozah, kuhanje kurjega ajmohta, 18.00 kulturni program in podelitev priznanj Zavrč, kulturna dvorana v Goričaku: 19. praznik občine Zavrč, odprtje energetsko prenovljene kulturne dvorane z okolico, 18.00 osrednja prireditev ob občinskem prazniku Devina: postavitev klopotca, Društvo vinogradnikov Ritoznoj Ptuj, Slovenski trg: Terasafest KPŠ, predavanje in pogovor z Erikoma Valen- čičem, 22.00 All Strings Detached Ptuj, park za Cidom: koncert ptujskega pevca Sama Kodele in Leteče ladje Nedelja, 16. avgust 10:00 Vurberk, Dom krajanov: Velikošmarenski kolesarski maraton, startnina 15 evrov, Turistično društvo Vurberk 14:00 Destrnik, prireditveni prostor pred gasilsko-turističnim domom: 34. kmečki praznik, povorka starih kmečkih običajev, 15.30 predstavitev projekta 14:00 Kog: Dnevi turizma na Kogu 2015, vinogradniške igre, Športno društvo Kog www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 14. avgusta 2015 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat -drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. IZDELAVA energetskih izkaznic za vse vrste objektov in stanovanja. Energetska izkaznica in tehnično svetovanje, Janko Bohak, s. p., Sovretova pot 41, Ptuj, tel. 041 760 884, več na www.enekas.si. u»* roletarstvo ARNUŠ PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 54 17 041 390 576 www.roletarstvo-arnus.si KMETIJSTVO PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318. ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. ODKUP pitanih krav in telic za zakol. Plačilo takoj + (davek). GSM 040 647 223, Marjan Po-lajžer, s. p. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. NESNICE, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. PRODAM dvobrazdni plug in železno brano za Tomo Vinkovič ter 200-litrsko traktorsko škropilnico s 50-metrsko cevjo in priključek za nizko škropljenje plevela. Telefon 761 6351. PRODAM bukovo hlodovino za drva z dostavo ter rezan les, deske, letve, šta-fle, mostnice. Pila les, d. o. o., Bezen-škovo Bukovje 7, Frankolovo. Telefon 031 649 201. KUPIM traktor Ursus, IMT, Zetor, Deutz, Štore ali Univerzal in traktorske priključke. Tel. 041 235 349. VRTIČKARJI, POZOR, ponujamo vam predelan konjski gnoj v 60-kg vrečah, cena vreče 7 € s prevozom, nagrada na 10 vreč liter domačega bučnega olja. Tel. 02 720 81 08 ali 031 273 577. KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197. PRODAM 2 telički simentalki. Telefon 041 848 359. PRODAM teličko simentalko, staro 4 mesece. Telefon 051 228 975. PRODAM 1,5 hektarja koruze za silažo. Telefon 782 17 81. PO UGODNI ceni prodajajo in dostavijo les za ostrešje in žagovino za piščan-čje in druge farme, ter kamen škrilavec za oblaganje škarp in coklov. Mirko Hartman, Loška Gora 15 b, Zreče, telefon 040 693 428. PRODAM 2 visoko breji kravi, možna menjava za nebrejo kravo ali telico. Telefon 041 971 258. PRODAMO metrska drva, suha, ugodna cena, možna dostava, ter kupimo mlado jalovo kravo za zakol ali nadaljnjo rejo. Tel. 040 727 779. VOZNIKA C-, E-kategorije, koda 95, izkušnje v mednarodnem prometu, špedicija, smer EU, zaposlim. Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž, tel. 040 296391. IŠČEMO kozmetičarko z večletnimi izkušnjami. Prednost imajo kandidati z več izkušnjami iz pedikure in manikire. Prošnje na BOS, d. o. o., Majšperk 39, 2322 Majšperk. DOM-STANOVANJE NUJNO iščem stanovanje v zameno za pomoč na kmetiji ali v gospodinjstvu. Telefon 041 393 105. ODDAMO dvosobno opremljeno stanovanje na Ptuju. Informacije na telefon 041 576 150. NEPREMIČNINE POSLOVNE prostore na Ormoški cesti za različne dejavnosti, relacija Ptuj-Ormož, oddam v najem za določen čas, do 1 leta. Vulkanizerstvo, avtopral-nica, Branko Kolarič, s. p., Ormoška cesta 81 a, Ptuj. Telefon 041 622 341. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. PVC okna, vrata, senčila ROLETE. SENČILA ABA PVC OKNA. VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com VROČI POLETNI POPUSTI Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Pogovorna oddaja VTV Velenje - gozdovi, Stanje v gozdarstvu v Sloveniji, Slovenski gozdovi po žledolomu, Sečnja v gozdovih in aktualna zakonodaja, Izogib nesrečam pri podiranju dreves; Koncert narodno-zabavne glasbe, 3. del, nastopajo: Vesele Štajerke, Okrogli muzikanti, Ansambel Mira Klinca, ansambel Modrijani, Alpski kvintet, Navihanke. Minilo je leto dni, ko zaprl trudne si oči, sedaj mirno spiš, a v srcih naših še živiš. SPOMIN Ivan Tacinger MEDVEDCE15 Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji Zdaj ne trpiš več, draga mama. Zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. (S. Makarovič) ZAHVALA 7. avgusta 2015 je prenehalo biti plemenito srce drage mame in življenjske sopotnice Matilde Žuran IZ PESTIK 5 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njen spomin in jo pospremili na zadnji poti. Hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala osebju Ginekološko-onkološkega oddelka UKC Maribor, pogrebnemu podjetju Mir, govornici, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino, nosilcem prapora in križa ter duhovniku za opravljen cerkveni obred. Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani z besedami upanja in tolažbe, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: Marjan, hči Valentina s Klemnom in hči Monika z Gregorjem Ni besed več tvojih, ni več stiska tvojih rok, ostal le nate nam spomin je, a ob spominu trpek jok. Ne mine ura, dan in noč, med nami vedno si navzoč, v naših srcih ti živiš, zato pot nas vodi tja, kjer tihi dom le rože zdaj krasijo in svečke ti v spomin gorijo. V SPOMIN Danes mineva eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek Lovrenc Šalamun IZ BIŠA 61, TRNOVSKA VAS Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate in prižigate sveče. Vsi tvoji najdražji MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. Številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡usfina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. <¡0 WILLIAMS Zg, Hajdina 129b, Hajdina, Tel / Fax; 02 78 11 761 Gsm: 041 626 075, 041 345 711, 051 626 075 E-mail: ¡nf0@williams.si TRGOVINA Z DIA ORODJEM. REZANJE Z OIA VRVJO. PREBOJI, DIAMANTNO REZANJE, HIAB PREVOZI, ASFALTIRANJE CEST. DVORIŠČ PETKOV VEČER Bodite nocoj O družbi oddaje .......<¿5*:: Z glasbo do srca z dO na radiu Ptuj z Marjanom www.radio-tednik.si Spomini so kot iskrice, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zaživijo. V SPOMIN 13. avgusta je minilo 5 let, odkar nas je za vedno zapustil Robert Belšak IZ UL. BORISA KRAIGHERJA 16, KIDRIČEVO Hvala vsem, ki mu prižgete svečke in se z mislijo spomnite nanj. Tvoji najdražji Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka, v trpljenju zaprla si trudne oči, sedaj nič več ne boli. SPOMIN 17. avgusta minevata dve leti, odkar nas je zapustila Frančiška Mohorko IZ KUNGOTE 20 Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižgete svečko. Tvoji najdražji ZAHVALA Ob izgubi drage tete Nade Zelenko, rojena Bezjak 1923-2015 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom Šuen - Bogša in Petrovič, g. župniku za opravljen cerkveni obred in sv. mašo. Hvala pevcem za izbrane pesmi. Zahvaljujemo se osebju Doma za starejše Juršinci za skrb v času bolezni. Petra z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata in strica ... Franca Petka IZ GRAJENE 2 A se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem in bivšim sodelavcem, članom ZŠAM Ptuj, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče, cvetje, za svete maše in nam izrekli sožalje. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob prerani smrti dragega sina Ignaca Perneka Z ORMOŠKE CESTE 47, PTUJ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, pogrebnemu podjetju Javne službe, gospodu župniku za cerkveni pogreb in sveto mašo, gospe govornici za slovo, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino ter Društvu slabovidnih Ptuj. Hvala vsem za darovane sveče, cvetje in svete maše. Vsem skupaj lepa hvala za tako številno spremstvo na zadnji poti. Žalujoči: ata in mama ter ostali sorodniki Makole • Štatenberška (izpraznjena) ribnika v nikogaršnji lasti Odkar se je utrgal jez, ribniki ne zanimajo nikogar Ribnika na Štatenbergu sta bili pred 40 leti del letoviškega kompleksa Dvorca Štatenberg in sta gostila številne kopalce od blizu in daleč. Nato sta bili več let priljubljena točka ribičev. Pred dvema letoma je zaradi nevzdrževanja popustil jez, tako se je izpraznil prvi ribnik, pred časom pa je bil izpraznjen še drugi. Kdo je odprl zapornico, se ne ve. Prav tako pa ni jasno, kdo je lastnik ribnika, državni inštitucije si namreč (nezaželeno) lastništvo podajajo kot vroč kostanj. Podlehnik • Oče sina zabodel v hrbet Polnočni obračun s pestmi in nožem Na območju policijske postaje Podlehnik je nekaj po polnoči s torka na sredo prišlo do prepira med močno vinjenima 54-letnim očetom in 30-letnim sinom. Med prepirom je sin očeta udaril v obraz, oče pa ga je s kuhinjskim nožem zabodel v ledveni del hrbta in ga lažje poškodoval, so sporočili s Policijske uprave Maribor. Ker je bila rana manjša, je poškodovani sprva odklanjal zdravniško pomoč, sin in njegova mama pa sta do prihoda policistov pobegnila iz hiše. Policisti so sinu izdali plačilni nalog, očeta pa bodo kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe. (sta) FOTO: Mojca Vtič Pred dvema letoma, ko je popustil jez, se je začel začetek konca štatenberških ribnikov. Kot omenjeno, se je propad in zaraščanje ribnikov začelo pred dvema letoma, ko je zaradi dotrajanost popustil jez na ribniku in je voda iz ribnika poplavila hišo enega izmed domačinov. Od takrat je ribnik zaraščal, letos pa je bil izpraznjen še drugi ribnik. Kdo je izpustil ribnike, ne vedo na občini, ne ve niti tamkajšnje turistično društvo, prav tako se ugiba o upravljanju z ribniki, konkretnih oseb se ne navaja. Na spletni strani gradu sicer piše, da ribnika upravlja Ribiška družina Štatenberg, ki pa glede na spletno bazo Ajpes (kjer so zabeležena društva, podjetja) ne obstaja, prav tako ne Ribiški klub Štatenberg. Znano je, da so bili ribniki del štatenberškega kompleksa, ki ga je kupil Impol. To nam je član upravnega odbora Vlado Leskovar tudi potrdil in nam predložil zakupno pogodbo. Pogodba je bila podpisana leta 1992 za obdobje 30 let. V tej pogodbi še piše, da mora zakupnik v tem obdobju zemljišče na svoje stroške vzdrževati ter da zakupna pogodba preneha, če je ribnik uničen zaradi višje sile, če zakupnik zemljišče uporablja v nasprotju z določili. Pred 23 leti je ribnike v zakup dal izvršni svet skupščine občine Slovenska Bistrica. »Ribniki so v lasti kmetijsko-zemljiškega skalda in trenutno z njimi ne upravlja nihče. Družba Štaten-berg bi v skladu s pogodbo o najemu teh zemljišč nekaj let še imela pravico za njihovo uporabo, vendar zaradi izredno visokih stroškov za njihovo vzdrževanje in za popravilo jezu tega ne namerava izvajati. Tudi do sedaj je to vse izvajalo neodvisno ribiško društvo, ki pa je prenehalo obstajati, ker so njegovi člani ocenili, da takih stroškov ne zmorejo več in da se zahteva tudi daleč preveč njihovega osebnega žrtvovanja,« je povedal Vlado Le-skovar, ki naj bi bil ravno član tega društva. Kmetijski sklad in Arso sta dvignila roke od ribnikov Sicer pa se od lastnika oziroma upravljavca pričakuje, da že zaradi spodobnega odnosa do lastnine popravi jez in vzdržuje okolico. A tudi pri odgovoru na vprašanje lastništva se zaplete. Kot so nam pojasnili na skladu kmetijskih zemljišč, sta ribnika po zakonu o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS z dnevom uveljavitve zakona (11. 3. 1993) prešla v last RS in v upravljanje Skladu. »Zaradi tega je bila sklenjena pogodba o prenosu z Občine Slovenska Bistrica (zdaj Občina Makole) na Sklad, vendar pa so zemljišča na podlagi kasneje sprejetega in sedaj veljavnega Zakona o vodah prešla v upravljanje Agencije RS za okolje (Arso),« so povedali na skladu. Z vprašanjem glede lastništva smo se nato obrnili še na Arso, kjer pa lastništvo zanikajo. Na Arsu so namreč dejali, da so ribniki Štatenberg v lasti Republike Slovenije in obsegajo kmetijsko, gozdno in vodno zemljišče in da je kot začasni upravljavec v zemljiškem katastru na obeh parcelah zaveden Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. »Vodna zemljišča na navedenih parcelnih številkah nikoli niso bila v upravljanju Arsa. Prav tako Arso ni nikoli izvajal nobenih aktivnosti na samih ribnikih ali odvodniku iz njih. Ribniki Štatenberg so grajeno javno dobro, ki bogatijo turistično ponudbo dvorca Štatenberg. Dvorec Štatenberg v okviru svoje turistične dejavnosti ponuja tudi ribolov, ribnike pa upravlja Ribiška družina Mako-le. Po neuradnih informacijah pa ribnike upravlja društvo Ribiški klub Štatenberg. Za izvajanje dejavnosti ribolova navedeno društvo nima podeljene vodne pravice. Zaradi vsega navedenega smo na Arso mnenja, da je smotrno poiskati drugega zainteresiranega lastnika za navedene parcele, ki bi pristopil k celoviti rešitvi ureditve in sanacije ribnikov in ki bi z ribniki upravljal kot dober gospodar,« je povedala Verica Vogrinčič z Arsa. A tudi podatki agencije za okolje niso celoviti, saj ribiško društvo Ma-kole ne obstaja, še pred najetjem ribnikov pa je treba najti lastnika. Mojca Vtič NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO Ps/y\I 'OKS„.„ Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitora.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI ZELO UGO, osvežitev v pomaranči Napoved vremena za Slovenijo Če velikega Šmarna sonce peče, dobro vince v sod poteče. 18/34 Danes bo sončno, popoldne ali zvečer lahko nastane kakšna vročinska nevihta. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 20, ob morju okoli 22, najvišje dnevne od 30 do 36 stopinj C. Obeti V soboto bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, čez dan bodo nastale krajevne plohe in nevihte. Nekoliko manj vroče bo. V nedeljo bo spremenljivo do pretežno oblačno, pojavljale se bodo plohe in nevihte. Osvežilo se bo.