čevljar glasilo delovne organizacije tovarne obutve letnik XXVII februar 1987 m W W trzic LETO 1986 v v DELATI VEC IN BOLJŠE Na zborih delavcev je bil obravnavan zaključni račun za preteklo leto in potrjena predlagana dokončna razporeditev doseženega dohodka. S tem še nismo dali podatkov v arhiv, ampak je potrebna, predvsem za področja, kjer dosežki odstopajo od smelo zastavljenih ciljev, še temeljitejša analiza vzrokov in opredelitev nalog za odpravo teh. V primerjavi doseženega z oceno, ki smo jo obravnavali po kolektivnem dopustu, smo ugotovili, da dosežena rast dohodka za tri odstotne točke zaostaja za ocenjeno. Ne glede na gospodarske razmere, je dosežen finančni rezultat preteklega leta zelo skromen. Pozitivno, torej tisto kar nam mora dati optimizma, je sprememba uspešnosti poslovanja tekom leta, drugo polletje je bilo mnogo ugodnejše kot prvo. Tudi ob analizi preteklih dogodkov, je naš pogled usmerjen naprej. Zadržati je potrebno v drugem polletju spremenjeno in navzgor usmerjeno krivuljo finančnega uspeha poslovanja, ali drugače povedano, izpolniti planske naloge LPS 1987. Pot za to bo trda, vsak izgubljen trenutek bo težko ali nemogoče nadoknaditi. Osrednja naloga, tako za izboljšanje finančnega obra- čuna kot zagotovitev dodatnih investicijskih sredstev, je znižanje zalog in s tem zmanjšanje angažiranih sredstev za naš obseg poslovanja. Torej izboljšanje kakovosti dela v najširšem pomenu besede je naša željena in potrebna pot. Kakovost se odraža v urejenosti delovnega mesta, delovnega prostora, okolice, kjer delamo, rednem prihodu na delo, redu in disciplini, vestnemu opravljanju delovne naloge od vratarja do predsednika KPO, od najenostavnejšega dela v proizvodnji do sprejemanja poslovnih odločitev. Resnično je v sedanjih pogojih samo ta pot k višjim osebnim dohodkom,k več ustvarjeni in potrebni akumulaciji za realizacijo načrtov dolgoročnega razvoj a. Ni mogoče zagotoviti, da bo nekdo stalno preverjal, kako je vsak posameznik svojo nalogo opravil. Takrat, ko bo resnično vsem nam v zavesti, da je naša dolžnost izvršiti svojo nalogo pravočasno in v zahtevani kakovosti in ko bomo tudi tako ravnali, takrat bomo tudi veseli pogleda na številke, ki so merilo uspešnosti. Predsednik KPO Franc Grašič, dipl. oec. DEVIZNI DOLG Predsednik poslovodnega odbora Temeljne banke Gorenjske Janez Bedina je na sestanku gorenjskih gospodarstvenikov s podpredsednikom zveznega izvršnega sveta Janezom Zemljaričem pretekli mesec na Bledu povedal, da so trenutno naj večji problemi gorenjskega gospodarstva neporavnane devizne obveznosti delovnih organizacij do tujih dobaviteljev. Žal tudi naša delovna organizacija pri tem ni izjema. Naše neporavnane obveznosti so že presegle tri milijone ameriških dolarjev. Med njimi so tudi take, ki so zapadle že pred več kot pol leta. Država sicer sproti poravnava svoje obveznosti iz kreditov, ki zapadajo, zato pa iz pičlega priliva bankam ni zagotovljena devizna likvidnost in posledice postajajo vse bolj dramatične. Dobavitelji nas dnevno opominjajo, zahtevajo predplačila in akreditive, zaračunavajo obresti za finansiranje, zvišujejo cene zaradi ŠUŠTARIADA: Zmagovalke »tretje« kategorije. rizika poslovanja z nami, ustavljajo dobave in grozijo s tožbami. Pri vsem tem smo nemočni. Povečan izvoz in presežek med izvozom in uvozom nam ne dajeta nobene prioritete pri plačilih v tujino, le nerealen tečaj dinarja nam zmanjšuje že tako skromen zaslužek. V zapleteni situaciji rešujemo svojo kožo z začasnim uvozom, uvozom po kooperaciji, sejemskim uvozom, maloobmejnim uvozom, blagovnimi krediti, skratka z oblikami, ki dražijo naš uvoz, saj vsak posrednik zahteva nekaj zase. Če bomo želeli stvari rešiti dolgoročno bo nujno vzpodbuditi izvoz, tako da bo za proizvajalce intere-santneje izvažati kot prodajati na domačem trgu in omejiti vse vrste porabe v realne okvire. Božidar Meglič ŠUŠTARIADA: Zmagovalke srednje kategorije. ŠUŠTARIADA: Prvi trije v teku na smučeh. BLAGOVNA ZNAMKA PEKO V TUJINI Pojem blagovne znamke se je v našem jeziku udomačil v zadnjih nekaj letih. Uporabljamo ga ob različnih priložnostih, čeprav pogosto njegovega pravega pomena ne poznamo. Ljudje ga mnogokrat enačijo s pojmom proizvoda (npr. blagovna znamka Kalodont se v govoru pogosto uporablja kot sinonim za zobno kremo). Blagovno znamko lahko opredelimo kot ime, znak, simbol, risbo ali kot kombinacijo teh sestavin, katerih namen je prepoznavanje proizvodov določenega proizvajalca in hkrati tudi razločevanje teh proizvodov od proizvodov ostalih konkurentov. To je zlasti pomembno takrat, kadar na trgu obstaja močna konkurenca. S tem pojavom pa se srečujemo ravno na našem področju t.j. na trgu modne obutve. Blagovna znamka nudi proizvajalcem številne koristi. Posebno pomembno je, da z njeno pomočjo lahko dosežejo navezanost potrošnikov na določeno blagovno znamko. Kupci namreč raje kupujejo proizvode, ki so označeni z blagovno znamko, kateri zaupajo. Zato blagovna znamka lahko pozitivno vpliva na obseg in na stalnost prodaje, kar naprej omogoča znižanje proizvodnih stroškov in zvišanje dohodka. Navedene koristi pa lahko uživajo le tiste gospodarske organizacije, ki so sposobne podpirati svojo blagovno znamko s celotnim prodaj nopolitičnim instrumentarijem. To pomeni, da so sposobne izdelovati proizvode ustrezne kakovosti, spoštovati dobavne roke, zagotoviti možnost reklamacij, ... Prav tako so potrebna precejšnja vlaganja v ekonomsko propagando, saj le z njeno pomočjo blagovna znamka postane poznana širšemu krogu potrošnikov. Vse to pa zahteva seveda dodatne stroške in zato so pogosto poslovni rezultati v začetnem obdobju uvajanja lastne blagovne znamke celo slabši kot prej. Vendar pa so na daljši rok koristi prav gotovo večje kot stroški. Peko nastopa na domačem tržišču z lastno blagovno znamko že več kot pol stoletja. V tem času si je blagovna znamka »Peko« pridobila med potrošniki sorazmerno pozitiven image. Z njo je označena obutev, ki je sicer nekoliko dražja vendar tudi kvalitetna in modna. Zal na tujih trgih blagovna znamka »Peko« še vedno ne pomeni veliko. V zadnjih letih se je sicer pojavila na zahodnoevropskem trgu znamka »Peko-Afis«, ki pa še ni pretirano poznana med končnimi potrošniki. Naš dolgoročni cilj bi moral biti, da se tudi na tujih trgih znamka »Peko« uveljavi toliko kot doma. Pri tem moramo upoštevati tako značilnosti naše proizvodnje, kot značilnosti tujega trga. Dokler ne moremo zagotavljati ustrezne kakovosti naših izdelkov in spoštovanja dogovorjenih dobavnih rokov, bi uvajanje lastne blagovne znamke na tujem trgu prineslo več škode kot koristi. Slab sloves, ki si ga pridobi neka blagovna znamka, namreč lahko povzroči veliko zmanjšanje obsega prodaje tistih proizvodov, ki so označeni z njo. Zato naj bo odločitev o lastni blagovni znamki skrbno premišljena. Sprejmemo jo lahko šele tedaj, ko bomo zagotovili vse potrebne pogoje zanjo. To pa zahteva kvalitetnejše delo in manj državnega administriranja. Marko Ručigaj Informativni dan VI VPRAŠUJETE — Ml ODGOVARJAMO Od zadnjič smo vam dolžni odgovor na vprašanje o zaklonišču. Zaklonišče pod upravno stavbo je dvonamensko. Osnovni namen zaklonišča je za umik in zaklon pred nevarnostjo zračnega napada. V mirnem času pa se zaklonišče lahko uporablja za drugačne namene. V našem zaklonišču je shranjen arhiv finančnega in nabavnega sektorja. To so dokumenti, ki se morajo čuvati določeno število let, shranjeni pa so v arhivu. Arhiv v zaklonišču mora biti urejen tako, da se lahko ob izrednih razmerah izprazni v dvanajstih urah. V tem času mora biti zaklonišče usposobljeno za osnovni namen. Kaj pa vas je zanimalo tokrat? Vpraševali ste, kako je z Alžirom, ali razmišljamo o uvedbi gibljivega delovnega časa, zakaj o stroških za potovanja v tujino ne razpravljajo samoupravni organi, kdaj bo v razpravi novo vrednotenje delovnih mest, ali bomo lahko povečali osebne dohodke, v razmislek pa ste predlagali ureditev oziroma skrajšanje čakalne dobe v zobni in splošni ambulanti. Alžir V Alžiru še kar ni nič novega. Zadnji razgovori niso prinesli nič drugačnih rešitev. Razgovore vodi in poskuša doseči Rudis, ki je tudi sicer glavni nosilec posla. Ko bodo stvari urejene in pripravljene za prevzem, bomo sodelovali tudi mi. V zvezi s projektom Alžir pa velja posebej poudariti, da to ni naša tovarna. Po naročilu investitorja so jo zgradila jugoslovanska podjetja. Peko je pri projektu udeležen v tistem delu, da uvede organizacijo proizvodnje in posreduje znanje. Gibljiv delovni čas O uvedbi gibljivega delovnega časa smo razpravljali pred leti in ugotavljali, da ni pogojev za tak način obračunavanja prisotnosti na delu. Ob nabavi novega računalnika pa o teh možnostih še ni bilo govora. Če obstajajo pogoji, pa ni razlogov, da se ne bi dogovorili o uvedbi takega načina delovnega časa. Stroški potovanja v tujino Stroški potovanj v tujino se oblikujejo v skladu s pravilnikom. Odgovorni delavci so pooblaščeni za razporejanje in določanje takih potovanj, za vodilne delavce pa potovanja potrjujejo samoupravni organi. Potovanja se odrejajo takrat, kadar je to potrebno. Stroški pa ne presegajo planiranih sredstev. Novo vrednotenje Novo vrednotenje ali analitska ocena je v fazi strokovnega usklajevanja. Ko bo ta del končan, bodo razprave v okviru družbenopolitičnih organizacij, kasneje v javni razpravi, predvidoma že v marcu. Povečanje osebnih dohodkov Da osebni dohodki ne sledijo povečanju življenjskih stroškov^ nam je znano. Delimo lahko le toliko, kolikor ustvarimo. Če bomo napravili vse tisto, kar smo v načrtih zapisali, bomo lahko tudi nekaj več razdelili. Ob prizadevanju vseh pa bo tudi kaj deliti. Za danes bi bilo to vse. Prihodnjič boste lahko spraševali spet v petek, 13. marca. Pa še tole bi vam radi povedali. Včasih vprašujete in se neradi predstavite. Nikoli ne objavljamo imen radovednežev. Toda, ali se vam ne zdi, da se je lepše pogovarjati, če se drug drugemu predstavimo. Naše poslovalnice MARIBOR I. Poslovalnica Maribor I. je v strogem centru Maribora. Imenujemo jo »Blagovnica Maribor«. Leta 1975 je bila kompletna prenova. Od takrat je prodaja organizirana v treh etažah. Po obsegu prodajnih površin je to največja hiša v lasti Peka. V njej je kompletna ponudba Peka in dodatni program. V trgovini je 23 delavcev. Imajo delovni čas, ki velja za nekaj posebnega. Vsi delajo v dveh izmenah. Prva ima deljen delovni čas, to je dopoldne in popoldne, druga pa je popoldanska. To pomeni, da nihče izmed 23 delavcev, ni v nobenem delovnem dnevu popoldne doma. Vse te družine so v popoldanskem času brez mam, ker so v večini ženske. Če bi imeli »klasičen« delovni čas, bi jih moralo biti 35, gledano na obsežnost prodajnih površin. Vse probleme, ki nastajajo pri vsakdanjem delu, rešujejo in urejajo sami. Še po neki stvari je Maribor I. posebnost. Hoteli so vedeti kakšno mnenje imajo kupci. Izvedli so anketo. Reklo bi se lahko tudi, da so se dali v precep. V »najmočnejšem« mesecu je vsak kupec izpolnil anketni list na katerem je zapisal kako je bil zadovoljen s ponudbo, postrežbo, prijaznostjo. Anketa je pokazala izredno dobre rezultate, saj so bile vse pomanjkljivosti zastopane v manj kot 10 %. Tudi med minimalnim odstotkom so se zamislili in ga obrnili v svoj prid in zadovoljstvo kupcev. Že davno so ugotovili, da morajo biti prodajalci strokovno podkovani in seveda ustrezno nagrajeni, da opravijo svoje delo tako kot je treba. Sodelujejo že pri vzgoji, to je s šolo za prodajalce. Učenci hodijo k njim na prakso. Močno jih prizadene problem kvalitete. Prodajalec je tisti, ki dobi čevelj v »glavo« če je le-ta slabe kvalitete. Razumejo probleme v proizvodnji, da je danes, ko že materiali niso vedno dobri težko napraviti kvaliteten čevelj. Toda tiste negativne posledice slabe kvalitete občuti prodajalec. Kakšne so zato želje prodajalcev v Mariboru? Pravočasna oskrba s kvalitetnimi izdelki, na njih pa je, da bodo take artikle prodali v zadovoljstvo potrošnika in proizvajalca. Roman Rajzer je poslovodja v blagovnici Maribor. Po letu 1977, ko je prevzel posle poslovodje prodajalna napreduje. Poleg ponudbe Peka je v nenehnem porastu dodatni program. Roman se poleg svojega dela udejstvuje v družbenopolitičnem življenju. Je predsednik delavskega sveta tozda Mreža, ob delu se usposablja, sodeluje pri izbiri kolekcij, nabavi in izbiri dodatnega programa in še veliko drugih stvari. Največjo skrb pa posveča svoji prodajalni in kolektivu. XXXV. Šuštariada NAŠI SMUČARJI ZMAGOVALCI V petek še nihče ni verjel, da bo tradicionalno »Šušta-riado« sploh mogoče izpeljati. Že nekaj dni pred 21. februarjem je namreč deževalo in snežilo. Odločitev je bila: ŠUŠTARIADA BO. Sobotno jutro je bilo lepše. Včasih je skozi oblake pokukalo tudi sonce. Le na Zelenici se sneg in megla nista umirila. Prizadevni tržiški smučarski delavci so imeli polne roke dela. Novozapadli sneg je bilo treba pripraviti za tekmovalne proge. Prijavljenih je bilo več kot 400 smučarjev, zato je bilo treba pripraviti tri proge. Kljub vsem slabim izgledom in pogojem je bilo tekmovanje končano v zadovoljstvo nastopajočih, še bolj pa tistih, ki so imeli na skrbi organizacijo tekmovanja. Zaradi vremenskih razmer se je tekmovanje v veleslalomu začelo z enourno zamudo. Ženske in moški veterani so startali v prvi ravnini nad spodnjo postajo žičnice, cilj pa je bil pri restavraciji. Ena na desni, druga na levi, pa sta bili progi za moške, teh je bilo največ. Tekači so bili na boljšem. V Križah je bilo vreme še kar prijetno. Mlajši so napravili dva kroga, starejši enega. Po končanem tekmovanju je bilo za vse udeležence pripravljeno kosilo v naši kuhinji, zabavni del tekmovanja pa je bil v Sokolnici, kjer je za dobro razpoloženje igral ansambel Triglav. Razglasitev je tekmovalce razvrstila takole: VELESLALOM ženske nad 40 let: 1. Dora Roblek — Peko, 2. Metka Modrijan — IUU Vrhnika, 3. Tončka Uhan — Planika, 4. Urška Zagorc — Tovarna usnja Slovenj Gradec 5. Nataša Medič — IUU Vrhnika ženske od 30 do 40 let: 1. Milena Dolčič — Peko 2. Nada Tišler — Utok 3. Irena Lavrič — Planika 4. Anuška Kavčič — Alpina 5. Olga Benčina — Peko ženske do 30 let: 1. Simona Zupan — Peko 2. Barbara Barbo — IUV Vrhnika 3. Blanka Ruparčič — Peko 4. Beti Podobnik — Alpina 5. Maja Molavašič — IUV Vrhnika Moški — veterani: 1. Vinko Goričan — tovarna usnja Slovenj Gradec 2. Franci Stritih — Peko 3. Franc Homan — Peko 4. Janez Perko — Trio 5. Stane Stanovnik — Galant Ljubljana moški od 40 do 50 let: 1. Janez Šmitek — Alpina 2. Rado Podobnik — Alpina 3. Nande Kramar Peko 4. Ferdo Meglič — Trio 5. Ciril Križaj — tovarna usnja Slovenj Gradec moški od 30 do 40 let: 1. Anton Primožič — Peko, 2. Anton Meglič — Peko, 3. Ciril Erznožnik — Alpina, 4. Franc Komac — Trio, 5. Oto Krivec — Tovarna usnja Slovenj Gradec moški do 30 let: 1. Marko Kravcar — Peko 2. Smiljan Josef — Peko 3. Ciril Jeraj — Peko 4. Toni Tavčar — Alpina 5. Perko Peter — Peko TEKI Ženske nad 30 let: 2. Ivica Kosmač — Alpina 2. Lidija Ambrož — Peko 3. Milena Omerzu — IUV Vrhnika 4. Zdenka Založnik — Konus 5. Zorka Teyrovski — Peko Prve tri v teku na smučeh. ženske do 30 let: 1. Helena Dolenc — Alpina 2. Majda Pauzolovič — Planika 3. Andreja Bari — tovarna usnja Slovenj Gradec 4. Magda Menegalija — Peko 5. Milena Klemenc — Utok Kamnik moški do 30 let: 1. Jože Bohinc — Peko 2. Tomaž Dolenc — Alpina 3. Jože Klemenc — Utok 4. Stane Lotrič — Konus 5. Peter Meglič — Peko moški 30 do 40 let: 1. Stane Stanovnik — Alpina 2. Marjan Sedej — Peko 3. Darko Lauseger — Peko 4. Peter Mlinar — Alpina 5. Matej Dolinar — Trio moški nad 40 let: 1. Srečko Kavčič — Alpina 2. Vinko Grašič — Trio 3. Janez Ambrož — Peko 4. Franc Blen-kuš — Ciciban 5. Tone Zupan — Toko Končni vrstni red 35. zimskih športnih iger »ŠUŠTA- RIADE« točk 1. Peko 111 2. Alpina Žiri 101 3.-4. IUV Vrhnika 69 3.—4. Tov. usnja Sl. Gradec 69 5. Trio Tržič 61 6. Utok Kamnik 58 7. Planika Kranj 54 8. Konus Sl. Konjice 50 9. Ciciban Miren 30 10. Poliks Žiri 27 11. Toko Domžale 17 12. —13. Zmaga Ljubljana 16 12,—13. Koto Ljubljana 16 14. Lilet Maribor 11 15. Galant Ljubljana 6 16. Tov. obutve Novo mesto 2 17. Tolo Šentjur — v teku na smučeh. Organizacijo letošnje Šuštariade je prevzel Peko, ker je odstopila tovarna čevljev Lilet iz Maribora. Predsednik organizacijskega odbora je bil dolgoletni športni delavec in prvi organizator Šuštariade, Janez Kališnik. Proge in tekmovanje je bilo v organizaciji Smučarskega kluba Tržič. Največji delež za uspešno izvedbo pa je bil na ramenih sindikalnih delavcev. Ekipa Peko: prehodni pokal za skupno zmago v trajno last TEK NA SMUČEH Kljub neugodnim vremenskim razmeram se je v sredo 11. februarja zbralo 27 članov našega Kolektiva na prvenstvu v smučarskih tekih. Bilo je tudi nekaj navijačev, ki so bodrili tekmovalce. Rezultati: ženske do 35 let; 1. Magda Menegalija, 2. Tea Marinšek, 3. Bernarda Oblak, 4. Tončka Jazbec, ženske nad 35 let; 1. Lidija Ambrož, 2. Štefka Gros, 3. Zorka Terovsky, 4. Milena Markovič moški do 30 let; 1. Peter Meglič, 2. Jože Bohinc, 3. Ciril Jeraj, 4. Peter Mihelič, 5. Mitja Lončar, moški od 30 do 40 let; 1. Marjan Sedej, 2. Darko Lauseger, 3. Ludvik Germo-všek, 4. Anton Meglič, 5. Jože Štefe, moški nad 40 let; 1. Janez Ambrož, 2. Zdravko Jeruc, 3. Franc Homan, 4. Jože Bohinc Udeležba je približno enaka lanskoletni prireditvi. Videli pa smo, da dobro pripravljenim tekmovalcem ni problem priti na tekmo tudi v slabih vremenskih razmerah, kakršne so bile na dan tekmovanja. Darko Lauseger Gasilsko društvo LETNI OBRAČUN DELA Industrijsko gasilsko društvo Peko je v mesecu marcu pregledalo svoje delo in si po več kot dveurnem zasedanju in živahni razpravi na poročila predsednika, poveljnika, vodja oddelka za varnost, nadzornega odbora in poročila o finančnem poslovanju začrtalo aktivnosti v tekočem letu. Celovitega pregleda na delovanje društva v preteklem letu ni mogoče podati, ne da bi pri tem upoštevali objektivne danosti v katerih društvo deluje. Družbene vrednote, kot so trdo, volontersko delo, neprestano preverjanje usposobljenosti in pripravljenosti, izpostavljanje nevarnostim za ceno lastnega zdravja, morda celo življenja društvu niso naklonjene. Pogoji za uspešno delo so podani le v kolikor se negativni učinki lahko nevtralizirajo z angažiranim delom članov društva. Aktivnosti, ki jih je društvo vodilo v preteklem letu na družabnem področju so pripomogle k povezovanju članov društva ter k krepitvi akcijske enotnosti in medsebojnem spoznavanju članov društva. Skupščina društva je ocenila, da je potrebno začetne aktivnosti razširiti tudi zaradi povečanja števila članstva, saj v društvu danes deluje 48 članov, kar je glede na velikost delovne organizacije ter nevarnosti za nastanek požarov premajhno število. Dejavnost društva in izredne aktivnosti ne morejo in ne smejo biti stvar posameznikov, pač pa morajo o tem biti obveščeni delavci delovne organizacije. Skromnost in zaprtost dela društva prej škodi kot koristi. Preteklo leto je na tem področju bilo storjenih nekaj začetnih aktivnosti v smislu obveščanja javnosti o delu društva ter pozivanju na vključevanje v društvo, vendar bo po oceni skupščine pri tem potrebno angažiranje vseh članov. Posebno pozornost je skupščina gasilskega društva namenila urejenosti področja požarnega varstva v delovni organizaciji in delovanju požarno varnostne službe v delovni organizaciji. Skupščina je ocenila, da je opaziti napredek na področju požarne preventive, vendar smatra, da so v delovni organizaciji še področja, ki bi jih bilo potrebno urediti, na kar opozarja 30 začetnih požarov pri sesalcih za prah v montažnih oddelkih, prepočasno reševanje problematike instali-ranja javljalcev koncentracije plina v kurilnici, prepočasno reševanje problematike polnjenja viličarjev, previsoke zaloge vnetljivih in škodljivih snovi ter odpadnih olj in topil, ki predstavljajo nezavarovani potencialno nevarnost za nastanek požara, neurejenega področja internega obveščanja o alarmiranju ipd. Kljub dejstvu, da se vzrokov za nastanek požarov v popolnosti ne da odpraviti ob še boljši urejenosti področja požarnega varstva ne bi bilo potrebnih petih intervencij v delovni organizaciji zaradi nastalih požarov. Skupščina društva je ocenila, da se je bistveno izboljšalo področje upoštevanja predpisov s področja varstva pred požari ter urejenost področja v delovni organizaciji, vendar smo žal pristopili k urejanju področja po požaru v skladišču podplatov dne 11. aprila 1986. Kljub posledicam, ki jih je povzročil omenjeni požar ugotavljamo, da so vzroki za nastanek požarov v delovni organizaciji še vedno malomarnost, nepazljivost, odvržen cigaretni ogorek ipd., kot da posledice požara in vzroke zanj niso doumeli vsi zaposleni v delovni organizaciji. Skupščina gasilskega društva je posebno pozornost namenila tudi usposabljanju članstva za gašenje in reševanje. V ta namen so se člani v preteklem letu usposabljali na 38. vajah, skupno so opravili 746 ur vaj ter ocenili, da je bilo usposabljanje uspešno, na kar kažejo uspehi doseženi na občinskem tekmovanju ter učinkovitost intervencije pri 16 požarih v in izven delovne organizacije. Skupščina industrijskega gasilskega društva je poleg navedene problematike obravnavala še druga področja dela društva ter na osnovi razprave in kritične ocene stanja začrtala delo v tekočem letu. Pri tem velja omeniti temeljne naloge društva na posameznih področjih in sicer: nadaljna krepitev društvenih aktivnosti v obliki družabnih srečanj članov društva, nadaljevanje propagandnih aktivnosti društva z namenom kadrovskega ojačanja društva (poročanje o delu društva, periodično objavljanje pozivov k vključevanju v društvo), strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje članov društva (organizacija strokovnih ekskurzij, izdelava progra- ma usposabljanja) krepitev dejavnosti društva v smislu trajnejšega sodelovanja z ostalimi gasilskimi društvi v in izven občine, sodelovanje na prireditvah in proslavah, posodabljanje gasilske opreme s posodobitvijo orodnega gasilskega avtomobila ipd. Glede na vsebinsko pestro in razvejano dejavnost društva ter planiranimi aktivnostmi v tekočem letu bo potrebno zavzeto delo ne le upravnega odbora, pač pa vseh članov društva ob sočasnem reševanju nekaterih področij, ki so ostala nedorečena iz preteklih obdobij. Tomislav Zupan, predsednik društva ŠPORT REKREACIJA ŠPORT Zadnja sobota v januarju je bila lepa, sončna, kot nalašč za sankaške tekme. Organizirali so jih skoraj vsi oddelki v tozdu Obutev. Na cesti v Gozd je bilo sankanje za sankače iz šivalnice 512. Cesta je bila na nekaterih odsekih poledenela, tako da po končanem tekmovanju ni manjkalo počrnelih lis tudi na najbolj občutljivih delih telesa. Vse pa je minilo v veselem razpoloženju, kot se za taka tekmovanja spodobi. Rezultati: Prirezovalnica moški: 1. Damjan Malkič, 2. Štefan Gros, 3. Janez Kersnik, ženske; 1. Barbara Stare, 2. Stanka Korez, 3. Joži Meglič; Šivalnica linije I. in II; 1. Majda Šober, 2. Joži Zalokar, 3. Francka Rožič; Šivalnica linija III. — druga izmena; 1. Marija Japelj, 2. Sonja Stare, 3. Štefan Gros. Dekleta iz traku linije III. so tekmovala na poti za Brčev rot, uvrstile pa so se: 1. Jana Meglič, 2. Metka Hrovat, 3. Vera Rozman Udeležba na sankaških tekmah je bila zares množična. Sodelovalo je 125 fantov in deklet. Sankanje postaja iz leta v leto vse bolj priljubljen šport. Na tekmovanje je treba vzeti le sani, ki jih ima skoraj vsak, in nekaj dobre volje, kar pa je tudi dober recept za prijetno preživet dan, odtrgan od vsakdanjih skrbi. KEGLJANJE OO ZS TOZD Obutev je tudi letos pripravila za svoje žene in dekleta kegljanje za Dan žena. Izvedba tekmovanja je bila v Zvirčah, ker je tržiško kegljišče prezasedeno, po drugi strani pa smo pričakovali tudi velik obisk, kot že nekaj let nazaj. Vendar letos ni bilo tako. O tem priča lista tekmovalk, saj jih je bilo le 24. Lansko leto pa 62. Kaj je temu vzrok? Obveščenost je bila dobra. Po vseh oddelkih so bila razobešena vabila na oglasnih deskah. Ali mogoče skromna organizacija, ker si člani 10 niso upali privoščiti boljše. Letošnja san-karija nam je odnesla 73 SM. Vemo, da so pred nami izleti in druge dejavnosti, kar tudi pogojuje denarna sredstva. Namen kegljanja je rekreativnega značaja in za kratek čas beg od vsakdanjih skrbi. Tako pa se nam je porodila misel, če to le ni bilo zato, ker ni bilo simboličnih daril. Kaj mislite? Rezultati: 1. Sedminek Mojca 192 kegljev 2. Jurkič Francka 182 kegljev 3. Zupan Jana 180 kegljev 4. Žnidaršič Lidija 177 kegljev 5. Benčina Olga 175 kegljev 6. Zupan Mirjam 175 kegljev 7. Lackovič Helena 173 kegljev 8. Meglič Joži 170 kegljev 9. Mandič Hilda 165 kegljev 10. Primožič Lidija 165 kegljev 11. Keršič Sabina 160 kegljev 12. Ruparčič Blanka 159 kegljev 13. Pagon Magda 153 kegljev 14. Kos Dragi 151 kegljev 15. Sušnik Janita 146 kegljev 16. Špik Marjeta 138 kegljev 17. Zalaznik Marjana 134 kegljev 18. Perkman Lidija 133 kegljev 19. Krsmanovič Svetlana 133 kegljev 20. Perko Gita 132 kegljev 21. Seifert Irena 130 kegljev 22. Papier Irena 124 kegljev 23. Škantar Kristina 123 kegljev 24. Perko Mici 99 kegljev Mojca Sedminek . , _ ' m « f I X n : fjtm JSfv ■ J jp A WM ^ SV £:r T"m tar ‘j.. DOPISUJ V GASILO 0CRA1A PLOT domače m. ime MESTO V ISTRI POTRČ IVAU UATAUČtll uačrtal RAZPRAVA 5KRWU! JUDOVSKI MUK SESTAVU IW WLAL BLU KEKA MED POLJSKO IM MDR Mth KJER SO POBIRALI MITkllMO ARIJSKE RASE ZAVE- DAMJE LUP IMA 0LUP OPLESK PREMAZ ZASUT OROB PREPROST OLIVERA VUĆ0 WAV EJ11E ABORTUS SPLAV P05OTŠT ROfAAUOV KRAŠOVEC Vinto OKRASU o ZIM7ELOJ0 DREVO IZROJEIJA STVAR PISEC KROUIKE H*0 80LA- 5TV0 Q0ZP0T vpR trn 7.IVAL VELIKE SUALE WEZUAUKA V MATEMATIKI OSAMITEV, IZOLACIJA C0ZDUA CVETICA KOKOREK IME ITAL A TLETIUJE 5IME0UI KIS DRAG 0RATAJ UREDITEV. 7 REVA 0RIEUTA15 ZA BARVA KI PRAH Vi J F. LAS £TOÖ$ iU/FLKA MAJHMA URA KRSTA, TRUCA PREB V VALEČ -ARI REKA VB0SMI ua5a IGRALKA (ireVuu RACUUZA ROBO AUT.ME5TC nmm m MOČ. IME ROklALD (KRAJCE) ZIJAJOČI FIRBCI MAT0EW, UAKAHA POZE' IEUJF ED0- UUBKOV STATI SKO cito» PISEC t&/\m 5ESCI, VIME ETILI!) ALKOHOL PEI/TIEA ALIČA' 0RIQIHAL SPISI, U STIHE JA HAUSSE V CIRKUSU DEL OBLEKE ZAHVALE Ob smrti moje mame MARIJE ANDERLE se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam FRS za podarjeno cvetje in izrečena sožalja. hčerka Alenka Komac z družino Ob boleči in mnogo prezgodnji smrti mojega ljubega moža in očeta JOŽETA GREBENCA se najiskreneje zahvaljujem vsem svojim sodelavkam oddelka 550 Trbovlje, katere ste me hrabrile, sočustvovale in kakorkoli tolažile v moji nepopisni bolečini in nudile denarno pomoč, ter ga spremile na njegovi mnogo prezgodnji zadnji P0*1' žena Mara in hčerka z družino Ob boleči izgubi naše drage mame MARIJE PAGON se iskreno zahvaljujeva sodelavcem iz oddelka 521 in skladišča dispozicij za podarjeno cvetje, denarno pomoč in za izrečena sožalja. hčerka Marija in sin Janez Ob nenadni izgubi dragega očeta JANEZA ŠIVICA se za denarno pomoč in izrečeno sožalje iskreno zahvaljujeva sodelavcem in sodelavkam oddelka sekalnice 510, gumar-ne 540 in barvarne 549, ter vsem tistim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. sin Matevž in hčerka Olga Valjavec NAGRADNA KRIŽANKA Za zadnjo križanko smo dobili 61 rešitev. Izžrebal jih je FRANC GODNOV iz splošnega sektorja. Nagrade pa je razdelil takole: 200 din — Sluga Marija, odd. 524 150 din — Pretnar Miro, odd. 300 100 din — Ivanka Hvalica, upokojenka 70 din — Ovsenek Pepca, upokojenka 70 din — Ribič Janez, sekalnica !510 Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo »Čevljarja« najkasneje do 16. marca 1987. Ob boleči izgubi dragega očeta JOŽA BREJCA se zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam iz oddelka 510 za denarno pomoč in vsem, ki so mi izrekli sožalje. hčerka Joži Pintarič Ob boleči izgubi drage mame DOROTEJE MARKER se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz finan čnega sektorja za podarjeno cvetje in denarno pomoč. hčerka Boža Ob smrti moje drage mame MARIJE LAUSEGER se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem tozda »Nabava« za podarjeni venec. Vsem iskrena hvala za izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Rudi Lauseger Iskreno se zahvaljujemo za sočustvovanje in podarjeno cvetje. družina Vidovič PRIŠLI ODŠLI V TOVARNO Plemenitaš Magdalena, Grum Miroslav, Pernuš Nataša, Vrečar Rajko, Cvetko Marko, Kerenc Marjana, Sernec Marjeta, Golubuč Marija, Borko Marina, Rozman Sabina, Filipič Marjan, Lah Ivan, Kukec Sonja, Salihovič Emir, Ravbar Stefan, Smontara Franjo, Križan Dražen, Papier Franc, Mavri Robert, Gaberc Jurij V BUDUĆNOST Golubič Dragica, Brzeška Zlata, Jalšič Zlatica, Hajec Snježana, Hrzenjak Snježana, Kisicek Sonja, Kregar Ivanka, Maksimovič Vera, Nemet Marica, Zlatar Nevenka, Habjanič Zoran, Bačani Zdenko, Vuk Božidar, Bene Djuro, Boro-vič Snježana, Glavak Nevenka, Stancin Tatjana, Martinko-vič Bara, Salamon Lidija, Franjčič Šenka, Frisčič Gordana, Okis Katica, Strnčič Nada, Bahat Djurdjica, Vučkovič Marija, Kovačič Ružiča, Martinkovič Sanjica, Puklavec Marija, Srpak Nada, Stiglec Boža, Filip Snježana, Galauer Ljubica, Hrkac Vesnica, Hrkac Jasnica, Jantol Djurdjica, Katalenic Djurdjica, Košir Verica, Kuharič Dubravka, Lovašič Marija, Lovašič Ružiča, Martinčevič Elisabetha, Medjimurec Djurdjica, Obad Biserka, Pomper Paula, Požgaj Donata, Slavik Ksenija, Virag Djurdja, Zamber Biserka V MREŽO Bled Ljubljana II. Trbovlje Šibenik Koželj Ivana Povše Darinka Divjak Lidija Meič-Sidič Senija IZ TOVARNE Bučinel Vanja, Selimanovič Šaha, Plahuta Ferdinanda, Strgar Vito, Podgorelec Silva, Mlinarič Ivan, Skenderovič Safa, Ternon Sonja, Kebič Safka, Semič Ručija, Valjavec Matjaž, Lukane Vinko, Adžem Gordan, Ribnikar Ana IZ BUDUĆNOSTI Salamon Anica IZ MREŽE Celje I. Litija Maribor I. Kranj II. Smederevo Zenica Bergles Jožica Rozman Antonija Vančo Danica Volavšek Tatjana Mitrovič Siniša Smriko Belma LITERARNI KOTIČEK SLOVO Mrzel januarski dan je bil, ko za vedno od mene si se poslovil, si šepnil besede v slovo, težko jih sprejelo je uho. Poslednji poljubi in stiski roke, v slovo pa še solze. Ostalo vprašanje je, zakaj zakaj, dragi te ni več nazaj. Danes minilo je mesec dni, odkar te dragi pri meni več ni. Kjerkoli hodim, povsod si ti z menoj, kjer dom nekoč je bil moj in tvoj. NAŠI PETDESETLETNIKI Marija DOVŽAN, sestavljanje golenic v šivalnici 512 Milisav DŽOKIĆ, poslovodja v poslovalnici Valjevo IL Čestitamo! IZOBRAŽEVANJE OB DELU Na visoki šoli za organizacijo dela Kranj, organizacijsko računalniške usmeritve I. stopnja, je diplomiral MILAN DORNIK iz oddelka 700, elektronsko računski center. Čestitamo! IZ SOLSKIH NOVINARSKIH KROŽKOV Ob kmečki peči V soboto je bila prireditev Ob kmečki peči. Iz nažaganih deščic smo sestavljali ptičje hišice. Ženske so pletle nogavice. Ostali so delali cokle, koše, košare, špile za klobase, lestev in drugo. Šolarji so plesali in igrali igrico. Gregor Koder l.r šola Podljubelj Imeli smo naravoslovni dan. Jaz, Irena in Verena smo izdelovale peharje. Nekateri sošolci so pletli, drugi so delali ptičje hišice in pogače. Na odru smo nastopali z igrico Zajček in volk. V igrici sem igrala šojo. Ko je bilo konec programa, je igral ansambel. Andrejka Polajnar 1. r šola Podljubelj Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem, oddelkoma 501, vzorčni delavnici in šivalnici za prijazne in tople besede, ter darila. Še enkrat se vam najlepše zahvaljujem in želim veliko delovnih uspehov. Šehovič Sadik Sodelavkam in sodelavcem oddelka 512 — prirezovalnica zgornjih delov ter šivalnici 512/3, delavkam poprave, Rezki in še posebej Kati G. se najlepše zahvaljujem za darila in prisrčno slovo (lepe poslovilne besede). Želim vam še mnogo delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja. Marija Bubalo Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam odd. 521 za lepo darilo, ki mi bo v trajen spomin. Vsem želim še veliko delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja. Anton Bečan osamljena Zmagovalci Šuštariade. MANJ NEZGOD V letošnjem letu se je zgodilo 133 nezgod pri delu. Število je za 14 manjše kot v letu 1985. Največ nezgod, 55 po številu, je bilo v tozdu Budučnost, kar znese več kot tretjino vseh. Na poti na delo in z dela je bilo 45 ali tretjina nezgod, ostale nezgode pa so bile na samem delovnem mestu ali pa na službeni poti. Zaradi nezgod pri delu je bilo izgubljeno manj delovnih dni (1326) kot leto dni prej (1687). To nam potrjujeta naslednja dva podatka: — zmanjšal se je odstotek poškodovanih delavcev z 2,70 na 2,39 odstotka — znižala se je tudi resnost poškodb z 11,48 dni bolniškega staleža za nezgodo, na 9,97 dni (v primerjavi z letom prej) Največ nezgod pri delu je bilo zaradi stiska ali vboda raznih delov strojev, urezov in raznih udarcev z delovnimi pripomočki ter tujkov v očesu. Pri tem velja povedati, da bi še lahko zmanjšali število nezgod delavci v neposredni proizvodnji s tem, da bi upoštevali navodila za varno delo in uporabljali predpisana in potrebna zaščitna sredstva. Žal pa ne moremo vplivati na nezgode, ki se pripetijo na poti na delo, z dela ali službeni poti. Te nezgode so namreč posledica razmer na cestah, vremenskih razmer in prometnih razmer. Tomaž Teran VINKO HAFNER V TRŽIČU V četrtek, 26. februarja je bil na delovnem obisku v Trči-ču Vinko Hafner, član CK ZKJ. Vinko Hafner je obisk začel v tozdu Kartonažne tovarne Lepenka. Ogledal si je proizvodni postopek. Seznanili so ga z rezultati poslovanja v preteklem letu in plani za letošnje leto ter vlogo, pložajem in aktivnostjo ZK in drugih družbenopolitičnih organizacij. V razgovoru so sodelovali člani osnovnih organizacij ZK, vodstvo tozda, predstavniki samoupravnih organov in DPO ter predsednik in sekretar občinskega komiteja ZKS. Delovni obisk z enakim programom se je nadaljeval v Triu, popoldne pa je Vinko Hafner sodeloval na posvetu sekretarjev OO ZK. Tema razgovora je bila prenova ZK in ZK in Komunizem. Prikaz delovanja gasilnega aparata in učinek pri gašenju v Benediktu. UVAJANJE DELAVCEV V naš kolektiv prihajajo vedno tudi novi delavci. Zaradi čimhitrejše vključitve v normalni potek dela, delavce uvajamo v delo. Na oddelkih opravljajo to vlogo mojstri in vodje oddelkov. Delavec mora biti seznanjen tudi z nevarnostmi, ki nastanejo na delovnem mestu. Novosprejeti delavci, morajo preden začnejo z delom na takoimenovani »mini« uvajalni seminar. Referent za varstvo pri delu jih seznani in opozori na nevarne snovi in njihove učinke. Poseben poudarek je na požarnem varstvu. V proizvodnji uporabljamo mnogo vrst lepil. Skoraj vsa so lahkovnetljiva, zato ob sprejemu vsak delavec opravi preizkus gašenja z gasilnim aparatom. čevljar Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Lojze Hostnik, Boris Janc, Matevž Jenkole, Janez Kališnik, Edo Košnjek, Brane Plajbes, Marija Slapar, Tomislav Zupan — Glavna in odgovorna urednica: Marija Slapar — Naslov uredništva: PEKO Tržič, telefon 50-260 int. 217 — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 4200 izvodov v slovenskem in 2100 izvodov s srbohrvaškem jeziku — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, upokojenci in štipendisti brezplačno.