— 2 — Zgodovinske pisma. Pod tem naslovam bojo „Novice" svojim brav-cam in bravkam donašale včasih odlome „občne zgodovine" iz rokopisa rajniga Matija Yrer-tovca. Zbirali pa bomo iz imenovaniga zgodopisa take sostavke, kteri, čeravno le odlom iz slav-niga rokopisa, so vunder tudi sami po sebi celoti na. Po ti poti mislimo bravce po širokim svetu s tem imenitnim delam soznaniti, dokler ne pride v posebni knjigi doveršeno na dan. In tako bo eden za slovanski narod in za slovenski jezik nar bolj zasluženih mož živel med nami, da se bomo radovali nad njegovim lepim delam in se krepčali nad njegovo čisto slovensko besedo in nad njegovim bistrim umam, ki, karkoli je pisal, je tako pisal, da se ne bliši le od danes do jutri, ampak da ostane na veke slavno, učenimu ravno tako kakor prostimu bravcu v poduk in veselje. Vertovc je umeri, živi Vertovc! Po tem razumljenji svojih čast. bravcov začnemo jf. pismo iz 2. f§\ Vertovcove občne zgodovine. Pervi po svetu razkropljeni ljudje. Od življenja in zaderžanja pervih po svetu razkropljenih ljudi se nič praviga in resničniga ne ve. Mozes sam poskoči berž od Noeta na Abrama, ki je veliko kasneje živel. Iz zaderžanja divjih ali poldivjih ljudi, ki se še dan današnji, pa v zlo daljnih krajih sveta najdejo, bi se dalo kaj naperveraz-kropljence soditi. Ako so bile ravno od Adama do Noeta marsiktere rokodelstva in umetnije v povzdigo prijetnišiga življenja znajdene, so se bile mende-vender ob občnim potopu večidel zazabile; zakaj, ko bi ravno dobro omikan človek po kakošni nesreči, postavimo, po hudih viharjih po morji v daljno samotno deželo zanesen bil, bi mogel že po sili nekoliko obdivjati. Razkropljeni so prišli v neznane, samotne , večkrat z gošavo zarašene kraje; prišli so mende brez živeža in orodja, znabiti brez potrebniga oblačila. Njih perva skerb je mogla biti hude zverine se ogibati in se ji braniti; potikali so se in prebivali, kjer je bilo bolj merzlo, v kakošnih berlogih in podzemeljskih votlinah; v gorkejih krajih pa so stanovali^pod košatimi drevesi ali v posebnih gošavah. Živili so se divjiga sadja in grojzdja, tičjih jajic, rib in druzih žival, ki so jih z urnostjo vjeli in raztergali. Po razločku podnebja, krajev in dežel, kjer so stanovali, — živeža, ki so ga špogali, — in jezika, ki so ga govorili, so zrasli sčasa-ma iz pervorazkropljenih ljudi mnogoverstni in med sabo zlo razločeni narodi. Kolikor bolj na gor ki m so stanovali, in kolikor bolj s a din ali sladkorin živež so vživali, toliko bolj mehkiga in miliga serca so večidel tudi bili, in toliko berže so iz svoje divjosti zlezli, in na nižji ali višji stopnjo omikanja se povzdignuli; — nasproti pa tudi, bolj merzli, tamni in divji ko so bili kraji njih stanovanja, in bolj ko so od mesen i ga živeli, bolj krepki, bolj terdiga in neusmiljeniga serca, bolj togotljivi in grozoviti so tudi bili, de so se s sosedi svojiga in tujiga naroda pogostama za vsako resnično ali zmišljeno razžaljenje sperli, okresali ali celo pomorili, in dostikrat vzajemno eden druziga z živinsko slastjo sneli, in čepinje ubitih za posode imeli in iz njih pili. Taki pozverinjeni narodi se še, v osramotenje človeštva, do današnjiga dne na svetu najdejo; takim je zlo teško zverinsko sleči in kaj človeškiga obleči. De taki narodi, ki se sami vzajemno vničujejo, se ne morejo zlo množiti, je lahko verjeti. Divjost človeštvo zatira, izobraženost ga množi in podpira. — 7 — Zgodovinske pisma. 2. pismo iz Vertovcove „občne zgodovine" §. 3. Živinoreja perva stopnja omike. V gorskih deželah, kjer ni nikdar zime, so se bili ljudje narberže pervič zmislili živino si pridružiti, jo vdomačiti in oskerbovati, de bi se bili lože preživili. Mož usmiljeniga serca je morebiti mehko in plaho ovčico vjel, ne, de bi jo bil kervožejin raztergal in snedel, ampak de bi mu bila po umerli ženi zapušeno dete dojila; v ta namen ji napravi ograjo, ji pridno trave pulji in prinaša ter jo pri življenji ohrani; — tako se ga je prijela in vdomačila. Kaj taciga je bilo začetik vse živinoreje in po nji vsiga človeškiga omikanja. Kako bi se nek človeštvo na svetu brez živinoreje vedlo in obnašalo?! ' Živinoreja je mečila človeka serce. Kdor je za živino skerbel, je skerbel tudi za svojo družino, nekoliko že po naravnih nagibih, nekoliko pa tudi, de bi mu bila pomagala, živino oskerbovati. Mar-sikteri sosedje, saj mehkejiga serea, sosemodriga in junaškiga živinorednika poprijeli, in se mu pod« vergli; pomagali so mu pri živinoreji, de jih je s potrebnim previdil. Tako se je učila domača, tako so se učile tuje družine eni mu gospodarju pod-ložnost in pokoršino skazovati. Tako so se pa tudi pri njih pervi zapopadki lastme in pravice scimili; družine, cede, pašniki in kali, v kterih so cede napajali, so bili gospodarjevi. Združeni tedaj pod vodstvam jakiga gospodarja so mogli svoje cede, sebe in svoje posestvo zverine in roparjev braniti, de so se tako družine in cede drobnice, sčasama pa tudi cede govedine, kamel in konj množile, in to za toljkanj več, ker so zmirej za pašo šli; pre-selovali so se namreč s šotori ali kočami, v kterih so stanovali, in s čedami, ktere so imeli, iz eniga kraja v druziga, toraj so jih kočovnike ali nomade imenovali, in jih tako še dandanašnji v Azii imenujejo. Taciga živinorednika, ki se je emir, to je, očak, patriarh ali knez imenoval, je šlaočaška oblast in pravica, tedaj gospodstvo ali patriarhalna vlada, na pervorojeniga. Marsikteri med njimi so bili v kasnejih časih zavolj svojih brezštevilnih čed grozno bogati in imenitni, tako Abraham, Izak in Jakob. Abraham je bil zbral enkrat 318 svojih nar krepkejih hlapcov, in se je ž njimi podal v otetje svojiga od protivnikov zlo stiskovaniga bratranca Lota. Pri nekterih tacih nomadih, ki niso v tamnih gojzdih, ampak na jasnih pašnikih pod milim nebam prebivali, so se bili še čisti zapopadki od Boga po ustnim izročenji ohranili; poštenost in mnoge druge čednosti so pri njih cvetele, kakor Mozes spričuje. — 10 — Zgodovinske pisma. 3. pismo iz Vertovcove „občne zgodovine" §. 4. Zitoreja še veči spodbodik k omikanju. V družili, tudi gorkih deželah so se ljudje morde od tičev naučili zernje divjiga žita smukati in jesti. Ker jim je pa žito teknilo in se je dalo hraniti, so se zmislili ga množiti; sčasama so se prepričali, de se jim v zrahljani persti bolje obnaša in več da; niso se tedaj več okoli plazili, marveč se zemlje ali svojiga kraja po prijeli, si šotore napravili, v njih prebivati in pridelke hraniti. Tudi taki žitoredniki so mogli med sabo v zveze stopiti, sebe in svoje pridelke vzajemno braniti, in hudodelnike med sabo v strah djati, in, ko ni bilo drugač, jih tudi pokončati. Podvergli so se bili ali pervimu, ki je bil žitorejo zamislil, ali so si pa med sabo nar bolj jakiga za glavarja izvolili, kteri jim je, ali po svoji zastopnosti ali pa z njih svetam postave dajal, in čez nje gospodoval. Tudi zitoreja je človeka iz divjosti vlekla, omikovala in ga čedalje k prijetnišimu življenju zbujala. Kjer koli so bili ljudje že z žitnimi pridelki, s sadjem ali drugim živežem bogato prevideni, so jeli na marsikaj misliti, kar bi jim ljubši in prijet— niši bilo. Tudi sila in potreba jih je učila marsikaj koristniga znajti. Vsaka koristna znajdba spri-čuje človekov um, in ga povzdigne čez neumno živino. Brezštevilne rokodelstva, umetnije, znanosti in vednosti, ki nam koristijo, in brez kterih bi prav revno živeli, so bile znajdene v starodavnih časih. Nič ne vemo, kdo in s čem je pervi kopal, oral, zernje tolkel in mlel; kdo je pervi oginj zanetil, lonec naredil, močnik skuhal, pogačo ali kruh spekeL Neznani so nam, ki so pervi rude kopali, ali kovali, sekali, želi ali preli, tkali, šivali itd. itd. Od kar so bili ljudje na svetu, so marsikaj potrebniga in koristniga iznajdovali, in dokler bo svet stal, se bo še zmirej kaj iznajdovalo. Na visoki stopnji omikanja so mogli že tisti biti, med kterimi je bilo enimu bistroumnimu v glavo padlo, besede na njih glase razkrojiti, in za vsaki glas posebno čerko znati, to je, učen in srečen je bil, ki seje bil pervi zmisiil pisati. Kdo pa je bil? — Kdaj in kje je živel? tega ne vemo, kakor tudi ne za znajdnike tisučnih druzih zlo koristnih reči. Umne ljudstva, ki so se bile zemlje poprijele, marsikaj znajdle in izdelovale, so se počasi sozna-nile, vzajemno spoštovale, med seboj pogodile, v zveze stopile in svoje pridelke in izdelke zamenjevale, s perviga blago in blago, sčasama pa so se bile zmislile in iznajdle denarje delati, kar je za terjjovino še bolj pripravno bilo. Kamela „aziatska barka" je že v starodavnih časih, kakor še dan današnji, čez neizmerljive pešene pušave v velikih tropah, obdanih z dobro oroženimi varhi, blago tovorila, ali iz ene dežele v druge daljne dežele prenašala. Počasi je pa šla kupčija, kakor s kamelami po suhim, tako ali pa še veliko bolj z barkami po morji, de so se silodaljni narodi soznanili, in si, ne le samo svoje pridelke in izdelke, temoč tudi svoje druge znajdbe, umetnije, znanstva in jezike podelili. Nekdanje šotoriša in vasi so se spremenjevale v terge, tergi v mesta, in kakor so se po tergovini bogatije od enih strani v mesta stekale, so se po druzih na dežele razlezovale, de na mero, kakor so se ljudstva omikovale, so pri-jetniši živele in se bolje počutile. Samopridnostje iergovino spodbodila in učila; tergovina pa ali kupčija je cele narode mečila in omikovala, de so dobro izobraženi čedalje bolj se množili, vzajemno se divjim ljudstvam branili, jih zatirali, in jih v kraje spravljali, de je zmirej več omikanih in manj divjih bilo, tako, de se današnji dan v primeri celo malo več prav divjih ljudi na svetu najde. Iz živino- in žitoreje se je tedej počasi vsa omika ali izobraženje človeškigarodii na zemlji razcvelo; brez teh rej bi bilo celo malo in sicer le divjih ljudi na svetu; od divjiga sadja, lova in ribštva bi se jih ne bilo moglo veliko preživeti. €lovek je k delu vstvarjen. — 11 — 46 Zgodovinske pisma. 4. 'pismo iz Vertovcove ^jobčne zgodovine" §. 5. id 6. Človeški rod razpade v več verst. Po svetu razkropljeni ljudje so razpadli sča-sama po dušnih zmožnostih, po telesni, glavni in obrazni zrasti, po barvi obličja ali tudi celiga života v več različnih verst; učeni jih vverstujejo v tri poglavne rede : 1. Kaukaški rod, kije obljudilPredazio inPredindio, severno Afriko in celoEuropo razun njenih visoko severnih krajev. Ta rod je nar bolj primerjeniga, tedaj nar lepšiga života in prijetniga obličja, je bele kože z belokostanjevimi, nižje pod soncam pa bolj z tamnimi, zadnjič černimi lasmi; je nar bolj bistriga uma, in poklican k svobodi in gospodovanju. Kar je dogodivšine, ali gla-sovitih v blagor človeštva na svetu dopernešenih del, je večidel od njega; od druzih rodov se malo ali celo nič ne ve. 2. Negriški ali zamorski ljudje so več ali manj černekože, s kodrastimi in volnatimi lasmi; ni ga še bilo, kar svet stoji, znanigaslavniga možaka med njimi. Zamorci so v Afriki doma,zu-nej tistih nesrečnih, ki jih europejski kristjani, neusmiljeni samopridneži, v Afriki kupujejo, čez morje v Ameriko vozijo, in tam v grozovito sužnost drago prodajajo , de lakomnim bogatinam pri pičlim živežu in pod korabačem zemljo v pridelanje nam tako prijetne kave in cukra obdelujejo, 3. Mongolski rod s potlačenim ali vder-tim nošam in močno saksebi stoječimi očmi, je rumene do belorujave životne barve, gladkih inčer-nih las. Ta rod se je razprostil po vsih aziat-skih jut rovih deželah in po vsih bolj severnih krajih celiga sveta. Taki so Mongoli — nekdaj strašno grozoviti vojšaki, Kitajci, Ja-paneži, Kalmiiki in mnogi drugi narodi. Tudi Ameri kanci se razločijo od tukaj omejenih rodov, so kotlovorujave barve, in imajo redke šetinaste lase. V Australii, ali petim, nar kasneje najdenim delu sveta, razločijo učeni Malajski ali Au-stralski rod, z gladkimi ali malo kodrastimi lasmi, in černorujavo, več ali manj tamno kožo. Raz rase nje jezikov. Kakor so se mnogoverstne, po svetu razkropljene ljudstva iz nekaj malo rodov razcvele, ravno tako so človeški jeziki — kterih do 2000 štejejo — izrastki iz nekterih glavnih debel. Vsi jeziki, ki so kot veje ali vejice svojiga lastniga debla, se nekoliko med sabo žlahtajo, in to po besednih koreninicah. Tako menijo učeni in dokazujejo, de razun ogerskiga in nekaj malo druzih, so vsi europejski, perzijanski in poglavni predindianski jeziki iz svojiga lastniga debla zrasli; ravno tako speljujejo vse druge jezike nazaj na nekaj celo malo poglavnih debel. Pervi na besedah zlo ubogi ali pomanjkljivi jeziki so že vsi prešli; iz njih so se razcveli novi, de, kakor je kakošin narod bolj napredoval, je tudi njegov jezik rasel in se raz-cvetoval; zakaj za vsako novo razmero med ljudmi', za vsako novo reč, za vsako znajdbo, vmetnost in znanost treba je bilo nove besede. Izobraženi narodi so tudi svoje jezike obdelovali in gladili. Mnogoteri zlo omikani in gladkotekoči jeziki so pa tudi že prešli ali pomerli; tako hebrejski, greški in latinski v Europi, in sanškritski v izhodnih In- diah. Današnji greški jezik ni več tisti, ki so ga Greki pred 1800 leti in še pred govorili in zlo veliko bukev v njim spisali. Iz latinskiga so izrasli talianski, francoski, španjski in portugalski, in iz sanškritskiga, ki je bil nar bolj vglajen in prijetia na svetu, so se sčimili večidel vsi sedanji nar po-glavitniši jeziki izhodnih Indij. Med tem, ko mnogi umerli jeziki še zmirej enaki v bukvah mirno počivajo , se živi jeziki na svetu zlo in neprehama spremenujejo. Ko bi prišel po svoje učen Nemec, kije pred 200 leti živel, zopet na svet, bi ga sedanji Nemci teško in ne več čisto razumeli; tako se več ali manj pri vsih živih jezicih godi. — 66 — Zgodovinske pisma. 5. pismo iz Vertovcove „občne zgodovine" §. 8. Razkropljeni ljudje postanejo maliko- v a v c i. Pervi očaki so sami darovali za se in za svoje ali pravimu Bogu, ali pa družim zmišljenim bogovam. Ljudje so jih spoštovali in se jih bali, zakaj vve-rili so se bili ali se dali vveriti, de so taki v posebnih zvezah z božanstvam. Pri vsih bolj omikanih starodavnih narodih so bili darovavci ali duhovniki pervi učeniki ljudstev; odločili so se bili sicer sčasama zmed njih v svoje verste ali rede, jim postave dajali, jih sodili, zdravili, in izsred sebe jim vladnike postavljali, ki so jih mogli po ravno tistih postavah vladati, ki so jih jim oni sami dajali. Ko so ravno pri tim za se dobro skerbeli, vse vednosti in znanstva sebi prihranovali, in jih le v svoji versti ali med sabo skrivoma plodili, soven-der tudi kot učeniki in krotitelji ljudstev njih veliki veliki dobrotniki bili. V drugo versto so postavili vojšake v potrebno brambo domovine in deržavc; v tretjo kmetovavce, v četertoroko- dele in obertnike, in v peto živinorednike ali čednike, ki so zavolj svojih opravil, zlasti pri drobnici, smerdeli, in zategavoljo zaničevani bili. Nikomur ni bilo pripušeno iz ene verste v drugo prestopiti; kar je bil oče, mogel je biti tudi sin, in to rod za rodam. To je bila pa strašna overa ali zaderžik vse visokeji omike; zakaj človeka duh je bil potlačen ali zatert, de se ni dalo napredovati, in de nikomur ni bilo mar kaj več znati od svoj iga očeta; torej so se bili vsi taki narodi vstavili na neki srednji stopnji omikanja in so, bi rekel, obderveneli. Vojaštvo je počasi se povzdignilo, duhovstvo spodkopalo, premoč in vlado nase potegnilo. V mnogih krajih vshodnih Indij žive še ljudje do današnjiga dne nepremakljivo v take verste razdeljeni. Razun pri Hebrejcih je bil pri vsih druzih razkropljenih narodih spomin praviga edinigaBoga, stvarnika nebes in zemlje, zginil; od stvarjenja in potopa so živele še med njimi neke, pa zmirej bolj spačene ustne izročenja. Namest Boga molili so dela božjih rok, de se je tako krivoverstvo in ma-likovavstvo med njimi vkoreničilo. V nekterih izhodnih deželah se ponoči zvezde nedopovedljivo lepo lesketajo; tu so si zvezdo čas tj e vpeljali, de so bili sonce, luna in zvezde njih bogovi. Bolj umni Hindostani ali izhodni Indiani so imeli tisto skrito, čudno in nerazumljivo naravno moč, ktera vse obderži in vlada, vse speljuje in doveršuje, za svojiga boga. Ker je pa niso od sveta ločili in ji lastniga življenja priznali, jim je celi svet pervi in poglavni bog bil. Taki veri ali tacimu modrovanju pravijo panteizem. Ker se pa natorna moč razdeli ali razodene v brezštevilnih posebnih močeh, kterih, postavimo, se ena bliska ali gromi ali treska, druga zemljo pretresuje, ena zaraja trave, ali sadje, ali jagnjeta, druga pa grozdje meči ali v kači giblje; ta misli v človekovih možganih, una pa poje s slavčkovim jezičkam; ena prižene oblake, de deži, druga dajavode izvira itd. so imeli vsako tako posebno natorno moč za boga. Vsaki taki natorni moči so naredili sčasoma kakšin spomini k ali podobo večidel človeško; ljudstvo pa počasi ni več natorne moči, temuč nje spominek ali podobo za boga imelo. Tako so imeli Hindostani od perviga nar višjiga zmirej doli do nar nižjih brez števila bogov in boginj. Veliko starih narodov je molilo natorne nezapopadljive moči in je po hindo-stansko v malikovanje zabredilo. V Perzio in okolne kraje se je bila v starodavnih časih, pa od drugej, vera dveh glavnih bogov zaplodila; beloboga, od kteriga vse dobro, inčernoboga, od kteriga vse hudo pride; eden in drugi sta imela pod seboj velike verste zmirej nižjih in brezštevilnih bogov; vedno sta se med seboj vojskovala, in Perziani so živo verovali, de bo belobog zadnjič černoboga slavno premagal. Pagani so imeli vsi vgodne, mile in dobrotljive, pa tudi hudobne, nagajive in vkljubne bogove, pa brez de bi kot perzianski v cele vojske vversteni bili. Eni so bili bolj glavni, višji in mogočneji bogovi in boginje, drugi nižji in manj češčeni. Greki so se zmišljevali in razodevali od svojih bogov in boginj vse človeške slabosti; njih bogovi so se ženili, in so se bili močno pomnožili — vse po človeško; tudi so svoje perve, večidel zmi-šljene izobražnike ljudstev, perve iznajdnike potrebnih in zlo koristnih reči, postavodajavce in junaške vojšake bogovam prištevali, in jim božjo čast skazovali. Pri Grekih in Rimcih ni nobeden — 67 — za vse bogove in boginje celiga naroda vedil; poleg tega je imel še sleherin svoje domače ali hišne bogove, in še posebej eniga nižjiga, ki ga je v sedanjim življenji spremljal, in ki ga je svo-jiga genia ali varha imenoval. ^ Iz zvezdočastja se je počasi ž i vino-častje scimilo; nebeške znaminja so bile že davno v Egiptu znane; Egipčani so jih z neba na zemljo prestavili, ker so jim v čast ali spomin iz kamnja zrezane, ali iz brona zlite živalske podobe stavili. Sčasoma je ljudstvo takim živalskim podobam božjo čast skazovalo, kasneje pajebogo-častje na pravo živo živino šlo, de so v Egiptu innekterih druzih krajih junce, ovne, leve, slone in še celo velike kače in druge živali v osramotenje čJoveškiga lima molili. Pri vsih bolj omikanih pa-ganih ali malikovavcih so bili učeni in modrijani nekoliko bolj čistih ver; plodili so jih pa le skrivaj med sabo in obhajali mnoge slovesnosti ali skrivnosti ob posebnih časih in tudi v posebnih tempeij-nih, v ktere pa ni bilo dano prostimu ljudstvu stopiti. Po razločku ver je bilo pri paganih bogočastje zlo različno; Hindostani so se nedopovedljivo mučili in pokorili, de bi se bile njih duše po smerti zopet z bogam zedinile. Žertvovanja ali darovanja so bile pri vsih malikovavcih v navadi; tako tudi mnoge očiševanja, godovi, prazniki, molitve itd. Medtem, ko so pa Greki in Himci svojim bogovam in boginjam v čast vesele in slovesne godove in praznike obhajali, in na take dni z darovano ali bogovam posvečeno živino in druzimi zbranimi pridelki sebe, svoje družine, žlahto, prijatle in sosede priljudno gostili, so drugi narodi z nesramnostmi ali druzimi norostmi svoje bogove častili, ali grozovito ljudi klali, in njih kri in meso v prijetni duh in v potolažbo jeze hudih bogov žgali. Feničarji so še celo svoje lastne otročiče v naročje veliciga, iz brona zlitiga in razbeljeniga malika Moloha devali. — 206 — Zgodovinske pisma. 8. pismo iz Vertovcove J7obcne zgodovine" §. 11. Babilonci — pervi omikani narodi na zemlji. Pervim nam nasproti ležečim aziatskim deželam pravijo in so od nekdaj rekli mala Azia. Za temi se razprostirajo druge dežele, obstoječe iz neizmerljivo velicih in grozno rodovitih, večidel ravnih planjav, ktere se tudi od starih časov imenujejo Predazia ali Predazianske dežele. Tukaj so od neznanih časov mnoge ljudstva po nomadsko svoje velike cede pasle, druge pase zemlje poprijele in jo obdelovale. Mozes piše, de Noetav vnuk Nimrod „mo-gočen lovec" je v teh krajih babilonsko mesto vte-meljil, ki je postalo glava celiga kraljestva. 200 let kasneje je Nin, asirski kralj, premagavec ne-' številnih ljudstev, na reki Tigris, mesto Nini ve, trt dni hoda veliko, sozidal, in si babilonsko kraljestva podvergel. V nekim strašnim boji vidi junakinjo^ ki se z nenavadno serčnostjo obnaša in k zmagf nar več pripomore; — tu reče njenimuraožu: zberi si: ali češ raji ob svojo ženo ali ob oči priti. Nesrečni mož obupa in se umori; tako postane Semiramida njegova žena — kraljica. Onasisprosi zdaj od svojiga noviga moža oblast le pet dni kraljevati; kralj ji dovoli, in nje pervo delo je bilo> de je kralja, svojiga moža — iz poti spravila, in potem še 42 let sama, po moško oblečena, kraljestvo vladala. Stolno mesto Ninive ji ne dopade, torej povzdigne Babilon v pervo nar večiingla-sovitniši mesto na svetu. Na obeh bregih reke Ev— frata sozidano, je bilo štirivoglato, in je imelo na vsaki, po 4 milje dolgi strani po 25 mestnih vrat; obdano je bilo s 54 sežnjev visokim, in 14 sež— njev na verhu širokim, in s 1500 močnimi turni previdenim obzidjem; kraljične poslopja in shoto— vanja, mostovi čez Evfrat, Baalov tempel itd. so bili nedopovedljivo dragi in krasni. Semiramida, časti- in dežellakomnajunakinja^ si napravi armado 3 milionov pešcov, poldruziga niiliona konjikov in 100.000 vojšnih voz; premaga, in si podverže vse dežele od Etiopije v Afriki do Indij. V neki kervavi bitvi zmagana, beži domii^ kjer jo nje sin Ninia umori, in se vlade polastu De pa umorivec svoje lastne matere ni priden vladar bil, ni treba veliko spričevati. Po mnogihpun-tih, prekucijah in vojskah razpade kraljestvo v več deržav raznih imen, de se 800 nastopnih let od njega celo nič več ne ve. Zgodovinarji, ki so to pisali, so živeli 3—400 pred Krist., ali 1600 let potem, ko je Semiramida Babilonsko mesto sozi-dala, in tako povzdignila; tudi se nič prav ne ve, iz kterih studencov, de so jim te zgodbe prizvi-rale. De bi Semiramida tako mesto sozidala, take armade imela, in taka vojskovavka bila, je za tolikanj več zmišljijam podobno, ker enaki zgodovinarji tudi Babilonskimu kraljestvu starost 150.000 let pripisujejo. (Konec sledi). — 211 — Zgodovinske pisma. 8. pismo iz Vertovcove „občne zgodovine" §. 11. Babilonci — pervi omikani narodi na z e m I j i. (Konec.) Učeni, ki nečejo starim, dostikrat nevednim pisavcam vsake zmišljije verjeti, menijo, de, kar je bilo gor od junakinje Semiramide povedano, je večidel napuhnjeni in mogočni kralj Nabuhodo-nozor, pa 1400 let kasneje, speljal. Nar imenitniši reči v Babilonskim mestu so bile neki t urn in viseči ve rti; turn ali stolp je bil si/a velik in visok, pa zmirej ožji, de se je od zunej lahko gor jezdilo ali peljalo; okoli in okoli prek vse poti je bil okinčan z zlatimi podobami; na verhu je bilo zvezdoglediše, in 800 čevljev visok tempeij, sozidan v čast sončnimu bogu ali ma-liku Baalu; — viseči verti so bili pa — ker ni bilo Babiloncam dano kakšin gričik ali hrib iz obširnih planjav zagledali— z nepopisljivo velikim trudam vkup spravljeni kupi rodovite persti, kteri kupi, se sicer vkup deržeči pa zmirej eden višeji od dru-ziga, so na verhu v ravne in nedopovedljivo velike in krasne verte obdelani bili, de se je zmirej iz nižjiga v višjiga in lepšiga po več tavžent sto-pavnicah šlo; tem so rekli viseči verti, in so jih čislali med sedem čudodelstev stariga sveta. Pri pomanjkanji kamnja so Babilonci vse zidali z opekam (ceglamj, ki je še do današnjiga dne prav terden; zidali so po svojih potrebah imenitne mostove, jezove in čudovite vodotoče polja močiti itd. Ako bi le četertina res bilo, kar so od njih pisali, so mogli kaj ročni in umetni biti; njih tekavstva in farbarstva so bile zlo imenitne. Dvorna krasota in potrata jih je zbujala, de so kralju, njegovim dvoranam in drugim visokim namestnikam kar lepe reči iz zlata, srebra itd. izdelovali. Njih duhovni, zlo spoštovani, so bili v zvezdoslovstvu dobro znajdeni, zvezdočastje so bili med ljudstvo vpeljali, pa tudi pervi so se bili zmislili prazno vero, de se da iz zvezd človeku prihodnja sreča ali nesreča prerokovati, ktera vera se je bila sča-sama po celi Europi tako razsejala, de ni še do zdaj čisto vgasnila. Luna je bila njih nar veči boginja , in častili so jo z mnogimi nesramnostmi. Kakor lOOletni človek ali 6001etni hrast so poginili tudi Babilonci zgolj za starostjo; premagani sicer v mnogih vojskah od bolj severnih in junaških ljudstev, niso bili vender iz dežele pregnani ali pomorjeni. De so pa podjarmeni drugim davke plačevali, jih je peklo; pomelikužili in vlenili so se bili počasi tako, de se je bila kri v žilah njih narodov vstavila, kakor pri človeku, ki za starostjo umerje. Prešli so, de ni od njih druziga ostalo, kot njih imena. Predazianske dežele, nekdaj kakor vert lepo obdelane, so zdaj zanemarjene in puste, večidel brez prebivavcov, in zdihujejo pod teškim jarmam turških čarov. Kjer je Babilon stal, so zdaj ne-številni in z divjim rastljinjem obrašeni kupi s perstjo namešanih terdnih opekov. Sv. Jeronim kdaj k nemškemu cesarstvu prištete bile, in so bile dedne dežele Habsburške hiše; ko se je pa cesar Franc I. časti nemškega cesarja leta 1806 odrekel, je tudi z dvornim dekretom 22- feb. 1822 zaukazal, da se ima namesto besed >dedni cesar« »dedne dežele« itd., besede »cesar au-strianski«, »nase kraljestva«, »nase dežele« v uradnih pisanjih rabiti. Pis. pravi, de v 4. stoletji je tam divja zverina prebi-bivala, in še današnji dan spodi človek mnogo tako divjo stvar, ako po tistih podertinah hodi. V poslednjih časih je neki Francoz nader-žavne stroške že dvakrat na Babilonske razvaline se podal in marsiktere posebno lepe izdelke iz kamnja dal izkopati, in jih v Pariški muzeum, kot zlo imenitne reči, poslal. Tako je Anglež L a-jard v letu 1842 podertine mesta Ninive naj-del, in iz njih več nedopovedljivo umetno iz kamnja izrezanih izdelkov (bas-reliefs) skopal, in v Londonski muzeum poslal. Te reči so Angležem tako dopadle, de je njih vlada Lajardu dala 30.000 gold. in ga znovič na Niniviške podertine poslala novih reči iskat. Taki izdelki so žive priče nezapopadljivo veličin znanstev, vednost in umetnij teh starih ljudstev, in gotovi dokazi, de mora vender večidel resnica biti, kar so nam stari zgodovinarji o njih pisali.