61_3 KRONIKA 2013 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 726:27-523.46:728.81(497.4Rajhenburg)"11" Prejeto: 5. 8. 2013 Mija Oter Gorenčič univ. dipl. umetnostna zgodovinarka, univ. dipl. profesorica slovenskega jezika, dr. znanosti s področja umetnostne zgodovine, znanstvena sodelavka, docentka na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana E-pošta: moter@zrc-sazu.si Romanska kapela in stavbna plastika na gradu Rajhenburg IZVLEČEK V članku sta obravnavani romanska grajska kapela in ohranjena romanska stavbna plastika na gradu Rajhenburg. Predstavitvi in oceni dosedanjih zapisov sledita slogovna in datacijska analiza, ki temeljita na primerjavah s spomeniki v širšem srednjeevropskem prostoru. Čeprav je dvotravejna zasnova z apsidalnim pomolom v (grajski) arhitekturi precej pogosta, bi se pri zasnovi rajhenburšk^e k^apele lahk^o zgledovali po mlajši breški k^apeli, ki so jo R^ajhenburški bržčas poznali. Breška kapela pa rajhenburški ni mogla biti vzor pri zasnovi oboka z delilnimi loki v povezavi z oblikovanjem členitve notranjih sten. Med rajhenburško romansko stavbno plastiko, ki je bila izklesana še v 12. stoletju, lahko umestimo skromne ostanke okrasja v kapeli, v palacij vodeči polkrožniportal in luneto z geometrično-vegetabilnim okrasjem. KLJUČNE BESEDE Brestanica, Rajhenburg, arhitektura, stavbnaplastika^, grajska kapela, romanika ABST^RACT R^OMANESQUE CHAPEL AND ^R^CHITECTURAL SCULPTURE INTIME RAJHENBUR^G CASTILE The paper discusses the Romanesque castle chapel and the preserved Romanesque architectural sculpture in the R^ajhenburg Castle. The presentation and evaluation of the already published scholarly findings are followed by a stylistic and dating analysis based on comparisons with monuments in the broader Central European area^. Even though the two-bay layout with an apsidal east end in (castle) architecture is quite frequent, the Rajhenburg chapel could have been designed on the model of the younger chapel at Friesach (Austria), which was most probably known to the lords of Rajhenburg. However, the latter could not have inspired the design of the vault of the Rajhenburg chapel linked to the design of its interior walls. The Rajhenburg Romanesque architectural sculpture, produced in the 12th century, includes modest remnants of decorations in the chapel, a semi-circular portal leading to the palatium, and a lunette with geometric vegetal decoration. KEYWORDS Brestanica, Rajhenburg, architecture, architectural sculpture, castle chapel, Romanesque art 2013 Romanska kapela na gradu Rajhenburg je bila v strokovni literaturi že deležna pozornosti. Doslej so jo obravnavali Ivan Stopar, Dušan Kramberger in Patrick Schicht, v pričujoči publikaciji pa ji v okviru analize stavbnega razvoja gradu pozornost namenja tudi Igor Sapač. Stopar, ki je bil poleg ob nepričakovanem odkritju kapele, je prvi objavil podatek o najdbi in prvi podal tudi rekonstrukcijo kapele,1 s katero se je nato v delu svoje magistrske naloge ukvarjal Dušan Kramberger.2 Bistvena razlika v njunih tezah je pri vprašanju prvotnega oboka. Po Stoparjevem mnenju je bila romanska kapela obokana, po Krambergerjevi oceni pa jo je pokrival raven tramovni strop. Avstrijski raziskovalec Patrick Schicht je v svoji analizi kapele podprl tezo o oboku in prispeval tudi krajšo datacijsko in slogovno-pri-merjalno analizo,3 kar velja tudi za prispevek Igorja Sapača v tej publikaciji. Rajhenburški romanski stavbni plastiki pa je bilo doslej v strokovni literaturi namenjenih le nekaj besed, in sicer s strani vseh štirih že omenjenih avtorjev,4 Jožeta Curka5 in Alenke Železnik,6 sama pa sem se ji deloma posvetila v svoji doktorski disertaciji.7 Stavbne raziskave med nedavno obnovo gradu so pokazale, da sta romanska kapela in stavbna plastika na gradu Raj-henburg potrebni kritične ocene dosedanjih zapisov in vnovične celostne, datacijske in slogovno-primer-jalne analize, kar je tudi namen pričujočega prispevka, v katerem se bom najprej posvetila kapeli in zatem še stavbni plastiki. Romanska kapela Romanska kapela je bila nenadejano odkrita konec decembra 1979,8 v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pa je bil odkrit še njen vrhnji del.9 Locirana je v prvem nadstropju pravokotnega stolpa v jugovzhodnem vogalu grajskega kompleksa poleg poz-nogotske kapele.10 Čeprav je bila stavbna lupina kapele ob odkritju slabo ohranjena (uničen strop oz. obok, odbiti oz. zaradi poznejših posegov močno poškodovani stavbni členi s stavbno plastiko, odkle-sana apsida, predelana okna ter vrata idr., sl. 1), je (bilo) vseeno mogoče dokaj zanesljivo rekonstruirati originalno zasnovo.11 Kapelo (sl. 2) lahko opišemo kot enoladijski pravokoten prostor, ki se je na vzhodu končeval z med zadnjo obnovo rekonstruirano12 polkrožno13 apsido (sl. 3), konzolno segajočo čez ravnino zunanje stene; venčnega zidca na zunanji strani domnevno ni imela. Apsida je v notranjščini okoli 30 cm dvignjena nad nivo domnevno originalnega lesenega poda. Na vzhodni steni je levo in desno ob apsidalni niši po ena manjša polkrožna vdolbina, ki je bila v uporabi za liturgične potrebe.14 Notranji vzdolžni steni v kapeli sta členila po dva klesana delilna loka (nem. Schildbogen), vzhodno in zahodno steno pa je členil po en enako zasnovan delilni lok s temenom na višini temen delilnih lokov na severni in južni steni. Loki, ki so bili na poškodovanih mestih med zadnjimi posegi obnovljeni, so se na sredini severne in južne stene ter v vogalih kapele iztekali na pravokotne pilastre, s čimer se je na steni ustvarjal vtis slepih arkad.15 Na sredini 1 Stopar, Brestanica, str. 83-84. Nadaljnje objave: Stopar, Gradovi, str. 184; Stopar, Med Kozjanskim in porečjem Save, str. 98-99; Stopar, Najlepši slovenski gradovi, str. 201-202; Stopar, Za grajskimi zidovi, str. 62-63, 65. 2 Kramberger, Možnosti rekonstrukcij, str. 19-35; povzetek objavljen v Kramberger, Gradovi, str. 65-69. 3 Schicht, Die Festung, str. 576-581; Schicht, Bollwerke, str. 231-236. 4 Stopar, Razvoj, str. 48-49; Stopar, Kršk^o, str. 141, 143-144; Stopar, Brestanica, str. 81, 83-85; Stopar, Gradovi, str. 184; Stopar, Med Kozjanskim in porečjem Save, str. 97-100; Stopar, Najlepši slovenski gradovi, str. 199; Stopar, Za grajskimi zidovi, str. 63, 65; Kramberger, Možnosti rekonstrukcij, str. 19-35; Kramberger, Gradovi, str. 65-69; Schicht, Die Festung, str. 574, 576-581; Schicht, Bollwerke, str. 230-235; Sapač, Železnik, Gradovi, str. 62, 64; Sapač, Ukročena lepotica, str. 91, 92; gl. tudi prispevek Igorja Sapača v tej publikaciji. Na katere kamnoseške kose, ki bi utegnili izvirati iz 12. ali 13. stoletja, je mislil Janisch, Lexikon, str. 662, ni jasno. 5 Curk, Brestanica, str. 135, 138. 6 Sapač, Železnik, Gradovi, str. 62, 64. 7 Oter Gorenčič, Romanska in zgodnjegotska arhitekturna plastika, str. 98-103. 8 Gl. Brestaniški grad, str. 28; Stopar, Brestanica, str. 83; Sto- par, Med Kozjanskim in porečjem Save, str. 98; prim. Sapač, Železnik, Gradovi, str. 62. 9 Sapač, Železnik, Gradovi, str. 62; Kramberger, Gradovi, str. 65; Sapač, Ukročena lepotica, str. 91, op. 33. 10 O gradnji kapele gl. Kramberger, Možnosti rekonstrukcij, str. 21-22; Kramberger, Gradovi, str. 66; prim. Sapač, Železnik, Gradovi, str. 63; Sapač, Ukročena lepotica, str. 91-92. 11 O tezi, da je kapela segala v višino dveh etaž, gl. Stopar, Za grajskimi zidovi, str. 63; in prispevek Igorja Sapača v tej publikaciji. 12 O problematiki rekonstruiranih delov kapele gl. prispevek Igorja Sapača. 13 Kramberger, Možnosti rekonstrukcij, str. 23, 24; in Kram-berger, Gradovi, str. 66, 67, navaja, da je prostor za 34 stopinj obrnjen proti jugu in da je bila apsida v tlorisu »nekoliko zaprta, podkvasta«. Da je bila apsida podkvaste oblike, piše tudi Stopar, Brestanica, str. 83; Stopar, Med Kozjanskim in porečjem Save, str. 99, Stopar, Najlepši slovenski gradovi, str. 201; Stopar, Za grajskimi zidovi, str. 63. Računalniške meritve in izrisi med obnovitvenimi deli so pokazali, da je bila apsida skoraj popoln polkrog (odstopanja je za 18 cm) - za podatek se zahvaljujem Igorju Sapaču. 14 Med zadnjo obnovo je bila v vzhodnem delu severne stene zazidana niša, v zvezi s katero je Kramberger, Možnosti rekonstrukcij, str. 28, pomislil, da bi bila lahko zasnovana že v romaniki in pozneje povečana. Če bi bila na tem mestu že prvotno, bi lahko po njegovem mnenju služila za paramente, lahko pa bi šlo za ostanek armarija za hranjene knjig in listin. Kot se je pokazalo med obnovitvenimi deli, je bil na tem mestu novejši prehod. Če bi bila na tem mestu kdaj niša, bi bila lahko le ožja od prehoda, kar pa danes ni več preverljivo. Za primere niš v vzdolžnih stenah kapele gl. npr. Stevens, Burgkapellen im deutschen Sprachraum, str. 237, 238; Stevens, Burgkapellen, str. 167. 15 Kramberger, Možnosti rekonstrukcij, str. 26; in Kramberger, Gradovi, str. 67, navaja, da lok, katerega površina je poravnana s površino zidu nad njim, tako kot »vogalne lizene« iz ravnine spodnjega zidu izstopa 8 cm. 2013 Sl. 1: Rajhenburg, romanska grajska kapela, pogled proti zahodu pred obnovo (foto: Mija Oter Gorenčič). severne in južne stene so vidni sledovi in ostanki nekdanjih polstebrov, v vogalih kapele in ob obeh polstebrih pa sledovi in ostanki nekdanjih služni-kov. Po mnenju Dušana Krambergerja je kapelo pokrival raven tramovni strop, saj naj bi ležišče za oprogo nad sredinskima slopoma ne bilo tako jasno, da bi smeli domnevati obstoj oboka, poleg tega po njegovi oceni ni pravih sledov obočnih pet v vogalih prostora ali razločnejših odtisov na bočnih stranicah (sl. 4).16 Nasprotno sta Ivan Stopar17 in Patrick Schicht18 že pred zadnjo obnovo kapele, med katero so se odločili za izvedbo oboka, menila, da je bil prostor že v romaniki obokan (sl. 5). Tudi po mojem mnenju je bila kapela prvotno obokana. Temu v prid govorijo mdr. dvotravejna zasnova kapele s členitvijo sten z delilnimi loki s pilastri, služniki in polstebroma. Kolikor lahko ocenimo po ohranjenem stanju, je obok na dve poli na sredini delila oproga pravokotnega profila, ki je slonela na dveh polstebrih; sodeč po ohranjenem baznem nastavku na severni steni kapele, je bil vsaj ta polsteber okroglega profila. Na podlagi mer služnikov lahko domnevamo, da obok ni bil križnorebrast, marveč najverjetneje križnogrebenast, kakršen je zdaj tudi izveden. Po oceni Ivana Stoparja19 in Patricka Schichta20 so bili služniki polkrožnega profila,21 Sl. 2: R^ajhenburg, romanska grajska k^apela, tloris (rekonstrukcija Igorja Sapača). 20 21 16 Kramberger, Možnosti rekonstrukcij, str. 26, 27, 30, 34; Kramberger, Gradovi, str. 67-68. 17 Gl. Stopar, Brestanica, str. 83; Stopar, Med Kozjanskim in porečjem Save, str. 99; Stopar, Za grajskimi zidovi, str. 63. 18 Schicht, Die Festung, str. 577; Schicht, Bollwerke, str. 232, 235. 19 Stopar, Brestanica, str. 83; Stopar, Med Kozjanskim in po- rečjem Save, str. 99; Stopar, Za grajskimi zidovi, str. 63. Schicht, Die Festung, str. 577; Schicht, Bollwerke, str. 231. Stopar, Brestanica, str. 83; in Stopar, Med Kozjanskim in porečjem Save, str. 99, ob tem nejasno navaja, da so se obočne kape na sredini vzdolžnih sten opirale na »že omenjena stebra [na katera se je opirala oproga, op. a.], stebra in služniki pa so obenem nosili tudi kamnitne, klesane ob-stenske loke, na katerih je slonel obok«. Prim. Stopar, Za grajskimi zidovi, str. 63: »Obočne kape so slonele v vogalih na tankih polkrožnih služnikih, ki so skupaj z obema stebroma nosili tudi klesana kamnite obstenske loke.« Prav tako je nerazumljiv zapis pri Stopar, Gradovi, str. 184 (enako Stopar, Najlepši slovenski gradovi, str. 201), kjer navaja, da so v kapeli ohranjeni »ostanki obstenskih pilastrov z bazami in kapiteli, ki so nosili pravokotne profilirane obočne oproge«. Oproga je bila dejansko le ena, pilastri z ohranjenimi ostanki baz so nosili delilne loke, na služnike pa so se iztekali obočni grebeni. 2013 Sl. 3: Rajhenburg, romanska grajska kapela, pogled proti vzhodu po obnovi (foto: Igor Sapač). Dušan Kramberger pa je o tem zapisal le, da je »v vertikalnem kotu lizene [...] moral biti nekdaj četrt-krožni ali kvadratni stebriček«.22 Ker podstavki baz služnikov merijo le okoli 5 x 5 cm, menim, da so bili služniki kvadratnega in ne polkrožnega profila. Kolikor lahko sodimo danes, so tako pilastri kakor tudi služniki ^ in polstebra imeli baze in kapitele z nakladami. Členitev sten s pilastri pravokotnega profila, na katere so se iztekali delilni loki, vitkimi služniki, na katere so se naslanjali grebeni obočnih kap, in obema polstebroma, na katera se je iztekala obočna oproga, dokazuje izjemno kvaliteto v oblikovanju stavbne lupine. Kapela, ki je bila morda prav tako kot gotska posvečena sv. Nikolaju,23 prvotno domnevno ni bila polihromirana.24 Koliko sta bili temeni obočnih pol povišani, danes ni več mogoče nesporno ugotoviti.25 Koliko je bilo v kapeli oken, ne vemo, saj je bil prvotni apsidalni pomol porušen, ostala okna pa v poznejših stoletjih predelana. Med zadnjo obnovo so se odločili za izvedbo treh oken, in sicer enega v osi apside ter dveh visoko v južni steni. Dušan Kramberger je menil, da je bilo v apsidi dvoje oken: sredinsko, ki »je v romanski apsidi skoraj obvez- 22 23 24 25 Kramberger, Možnosti rekonstrukcij, str. 26, ki na tej strani tudi piše, da »lizene opirajo nastavke oboka«, namesto -pravilno - delilnega loka. Za to domnevo gl. prispevek Igorja Sapača v tej publikaciji. Gl. Brestaniški grad, str. 31-32; prim. Schicht, Bollwerke, str. 233. Igor Sapač na podlagi primerjav iz okoli leta 1200 domneva, da sta bili temeni okoli 40 cm višje od temen obstenskih lokov, gl. njegov prispevek v pričujoči publikaciji. Ob tem želim dodati, da ravno poznavanje višine temena lahko vpliva na datacijo, zato bi bilo potrebno najprej vedeti, koliko sta bili temeni povišani, in šele nato iskati primerjave. no«,26 in bočno v južni apsidalni steni, na katerega je sklepal na podlagi fragmenta »lepo klesane odprtine« z ostankom spodnjega roba in stranske ravnine.27 V južni steni je prav tako domneval obstoj dveh okenc, saj ju »že iz funkcionalnih razlogov na tem mestu pričakujemo«.28 Med zadnjimi obnovitvenimi deli se je pokazalo, da v bočni steni apside romanskega okenca ni bilo,29 ohranjeni romanski zid na severni steni kapele pa potrjuje, da na tej strani prav tako ni bilo oken. Obsežna raziskava Sl. 4: Rajhenburg, romanska grajska kapela, rekonstrukcija Dušana Krambergerja (Kramberger, Gradovi). 26 27 28 29 Kramberger, Možnosti rekonstrukcij, str. 24; Kramberger, Gradovi, str. 67. Kramberger, Možnosti rekonstrukcij, str. 24; Kramberger, Gradovi, str. 67; prim. Schicht, Die Festung, str. 578; Schicht, Bollwerke, str. 233. Kramberger, Možnosti rekonstrukcij, str. 30. Za podatek se zahvaljujem Igorju Sapaču. 2013 Sl. 5: Rajhenburg, romanska grajska kapela, rekonstrukcija Ivana Stoparja (Stopar, Za grajskimi zidovi). Sl. 6: Rajhenburg, romanska grajska kapela, prečni in vzdolžni prerez (rekonstruk^cija Igorja Sapača). grajskih kapel v Dolnji Avstriji, ki jo je leta 1985 izvedel Erich Lehner, je sicer pokazala, da je bila vzhodna osvetlitev v »pravilno« orientiranih grajskih kapelah tako rekoč obvezna, južna je bila, kjer je bilo to konstrukcijsko in stavbno mogoče, prav tako izvedena skoraj vedno, na severni strani so bila okna le redko, na zahodni pa skoraj nikoli.30 Glede na dvotravejno zasnovo prostora pa tudi dveh lin v prostoru pod kapelo se v Rajhenburgu zdi dvoje romanskih oken v južni steni najverjetnejša rekonstrukcija, kar velja tudi za eno polkrožno okno v osi apside (sl. 6), čeprav se je potrebno zavedati, da dokazov za točno lego in natančno obliko oken nimamo. Zlasti v apsidah so poznane tudi drugačne rešitve, kot je le polkrožno okno v osi kapele,31 kar ne nazadnje dokazuje že sicer nekoliko mlajša ap-sida romanske kapele v Podsredi.32 Kako je bilo z vhodom v kapelo, ne vemo točno. Med zadnjo obnovo je bil v zahodni steni odkrit fragment preprostega pravokotnega ostenja z živim robom in ravno preklado, ki je bil interpretiran kot ostanek nekdanjega romanskega portala,33 na podlagi katerega so se odločili za izvedbo zahodnega portala v osi apside; na zahodni steni je bila tako pred tem (zazidana) mlajša vratna odprtina, ki so jo med posegi zmanjšali, domnevno mlajši prehod v zahodnem polju severne stene pa so zazidali, saj na tem mestu niso našli nobenih ostankov srednjeveškega oz. romanskega prehoda.34 Po ugotovitvah Ericha Lehnerja o dolnjeavstrijskih grajskih kapelah, ki pa jih bržkone vsaj v osnovi lahko apliciramo na širši geografski prostor, so glavni portali v grajske kapele veliko manj predvidljivi, kot so npr. okenske odprtine. Njegova raziskava je pokazala, da portal v grajsko kapelo celo v večini primerov sploh ni tam, kjer bi ga najprej pričakovali, torej nasproti oltarju, in da je veliko pogostejši vhod v eni od vzdolžnih sten, in sicer ne le v primerih, ko je to povezano s prostorskimi danostmi, marveč tudi, ko ni nobenih ovir za portal v zahodni steni. Kjer je portal vendarle v zahodni steni, je največkrat postavljen v osi in redkeje izven nje.35 Portali v kapele so v večini primerov preprosti, a vendarle praviloma bogateje oblikovani kot drugi vhodi znotraj grajskega kompleksa, saj opozarjajo na sakralni prostor za njim, a so kljub temu le izjemoma posebno profilirani ali obogateni s stavbnoplastičnim okrasjem.36 V romaniki se poleg polkrožnih vhodov pojavljajo tudi povsem neokrašene odprtine z ravno preklado,37 kakršna je bila morda tudi v Rajhenburgu. 31 32 33 34 30 Lehner, Burgkapellen, str. 75-76. 35 36 37 Gl. npr. Lehner, Burgkapellen, str. 333; Stevens, Burgkapellen, str. 211, 212. Gl. Stopar, Med Kozjanskim in porečjem Save, str. 89, 91; Stopar, Gradovi, str. 149-150, 152-153; Stopar, Grad Podsreda, str. 37-47, 81-85; Stopar, Najlepši slovenski gradovi, str. 172-173; Stopar, Za grajskimi zidovi, str. 65. Za podatek se zahvaljujem Igorju Sapaču. V Brestaniški grad, str. 31, je navedeno, da je »v novo prebitem prehodu [iz gotske, op. a.] v romansko kapelo ostanek profiliranega kamnitega loka«, vendar iz tega zapisa ni jasno, ali naj bi šlo za romanski, gotski ali še mlajši lok. Ivan Stopar (Stopar, Krško, str. 143; Stopar, Brestanica, str. 84; Stopar, Med Kozjanskim in porečjem Save, str. 100) piše, da so v severozahodni steni ohranjeni fragmenti romanskega portala, ki romansko kapelo povezuje s pevsko emporo gotske kapele. Med zadnjo obnovo niso bili vidni ne profiliran kamniti lok ne ostanki romanskega portala - za podatek se zahvaljujem Igorju Sapaču. Na kaj se nanaša zapis pri Stopar, Gradovi, str. 184 (enako Stopar, Najlepši slovenski gradovi, str. 201), da je v kapeli ohranjen »polkrožni romanski vhodni portal«, ni jasno. Lehner, Burgkapellen, str. 70; gl. tudi Ernst, Aspekte, str. 120. Lehner, Burgkapellen, str. 71. Prav tam. 2013 Vsi, ki so doslej pisali o kapeli, so upravičeno mnenja, da gre za izjemno kakovostno arhitekturno stvaritev. Ivan Stopar je ocenil, da »bogato kamnoseško oblikovani detajli« kapelo uvrščajo »v vrh umetnostno-arhitekturnih dosežkov na Slovenskem v obdobju romanike«38 in jim »le stežka postavimo kaj enakovrednega ob bok«.39 Dušan Kramberger je mdr. izpostavil, da se vsa razmerja v kapeli izjemno natančno približujejo razmerju zlatega reza oz. njegovim racionalnim aproksimacijam v Fibonaccije-vem zaporedju,40 iz česar sledi, da je bil prostor izjemno skrbno načrtovan že od začetka. Opozoril je tudi, da so stiki med kamni izdelani natančno in za-fugirani s tanko črto fine apnene malte41 in da je bila kapela nedvomno zgrajena z veliko oblikovalsko ambicijo.42 Tudi Igor Sapač in Alenka Zeleznik sta zapisala, da je romanska kapela za slovenski prostor izjemno kvalitetno oblikovana.43 Natančna izvedba gradnje in bogata arhitekturna členitev prostora pričata o pomembnosti kapele in ne nazadnje potrjujeta, da je bil rajhenburški grad kot celota reprezentativno oblikovano upravno oporišče salzburške nadškofije na najjužnejšem območju njihovih posesti.44 Dušan Kramberger je v zvezi z umestitvijo kapele v širši srednjeevropski prostor zapisal, da bi bilo kapelo potrebno »najprej sistematično primerjati z gradnjami, ki jih je na salzburškem ozemlju izpeljal Konrad I. v času svojega nadškofovanja v letih 1131—1147, še prav posebej s tisto na gradu Tirol na Južnem Tirolskem«.45 Tamkajšnjo kapelo naj bi z rajhenburško povezoval »podoben položaj znotraj gradu, to je tik ob palaciju«.46 Grad Tirol sta omenila tudi Igor Sapač in Alenka Zeleznik. Zapisala sta, da bo potrebno za kapelo pripraviti natančne primerjalne študije, in ob tem posebej opozorila na gradove Tirol, Seggau pri Lipnici in Ptuj, ki »jih je prav tako dal prezidati salzburški nadškof Konrad«.47 Ob tem je potrebno zapisati, da primerjava z grajskima kapelama v Lipnici in na Ptuju ni mogoča, saj o njiju ni znanega nič oprijemljivega,48 o gradu Tirol pa povedati, da salzburški nadškof Konrad I., ki je regiral med 1106 in 1147 in torej ne med 1131 in 1147, kot piše Kramberger,49 tam ni izpeljal nobene gradnje, prav tako tega gradu ni dal prezidati.50 Napačen podatek morda izvira iz nepravilnega branja pisnega vira Vita Chunradi archi-episcopi Salisburgensis, v katerem kronist, domnevno prošt Henrik I. iz Garsa (f okoli 1173),51 mdr. piše, da je dal nadškof Konrad I. zgraditi oz. na novo pozidati gradove Lipnica, Ptuj in Rajhenburg kot obrambo pred Ogri, potem ko je z njimi že sklenil mir.52 Nadškof Konrad I. naj bi dal mdr. pozidati tudi grad Kropfsberg na Tirolskem53 in torej ne gradu Tirol na Južnem Tirolskem. Sosledje reprezentativne dvorane in kapele, ki ga kot primerjalni stavbni koncept omenja Kramberger, pa ne more biti (edini) razlog za povezovanje Rajhenburga z gradom Tirol. Aksialna navezava reprezentativne dvorane in kapele, ki sta bila najimenitnejša in najbogateje oblikovana dela gradu,54 je bila namreč standard v vi-sokosrednjeveški grajski arhitekturi. Patrick Schicht je kot rajhenburški posebno sorodne topogledne arhitekturne rešitve izpostavil sicer tudi Tirol, a zraven še nekaj gradenj iz druge tretjine 12. stoletja, in sicer Hradschin, Kaiserslautern in Münzenberg.55 Primerov je dejansko še več, saj so takšne zasnove zelo pogoste. S povezavo reprezentativne dvorane in kapele so namreč v gradovih prevzeli arhitekturni princip, ki so se ga v otonskih pfalcah in celo samostanskih naselbinah posluževali od prve četrtine 11. stoletja, v visokoplemiških profanih gradnjah pa mu lahko zanesljiveje sledimo od druge tretjine 12. stoletja dalje.56 Tudi arhitekturna zasnova kapele na gradu Tirol iz leta 1138 z rajhenburško ni primerljiva, saj je bil to sicer pravokoten, a neobokan 38 Stopar, Brestanica, str. 84; Stopar, Med Kozjanskim in porečjem Save, str. 99. 39 Stopar, Za grajskimi zidovi, str. 72, op. 4. 40 Gl. Kramberger, Možnosti rekonstrukcij, str. 31; Kramberger, Gradovi, str. 68. 41 Kramberger, Možnosti rekonstrukcij, str. 25. 42 Prav tam, str. 34. 43 Sapač, Zeleznik, Gradovi, str. 62; Sapač, Ukročena lepotica, str. 91, op. 33. 44 Prim. Schicht, Bollwerk^e, str. 229. 45 Kramberger, Gradovi, str. 68; enako Kramberger, Možnosti rekonstrukcij, str. 32. 46 Kramberger, Možnosti rekonstrukcij, str. 32. 47 Sapač, Zeleznik, Gradovi, str. 64-65; enako Sapač, Ukročena lepotica, str. 90-91. 48 Za Lipnico gl. Amon, Schloss, str. 34; Christian, Hebert, Kaindl, Ruhri, Schwarz, Zechner, Schloss, str. 67, 163; Schicht, Bollwerke, str. 244, 302; Moravi, Burgen, str. 13- 14, 20. Za Ptuj gl. Schicht, Bollwerke, str. 222; prim. Sto- par, Območje Maribora in Ptuja, str. 102 (s starejšo lite- raturo). 49 O Konradu I. gl. ZeUinger, Erzbischof, Weinfurter, Salzburger Bistumsreform; Sauser, Kirchenlexikon, stolp. 430-432; Wiedl, Lebensbilder, str. 63-82; Ortner, Salzburgs Bischöfe, str. 80-84. 50 Za grad Tirol gl. literaturo, navedeno v op. 57 (z nadaljnjo bibliografijo). 51 Hofmann, Auxilia Historica, str. 176-180. 52 Vita Chunradi, str. 75: /.../ Libniz^e a fundamento edificare coepit, sed imperfectum dereliquit; ideoque plus in robore militum quam ex se firmitatis habet. Bethowe antiquum extitit castrum, sed dirutum multis temporibus, atque ab illo, sicut hodie cernitur, reedificatum est. Richenburch a novo edificavit. Haec tria castra super Ungaros edificavit post compositum inter se et illos foedus amicitiae, hac intentione et providentia, ut si forte contingeret illos iuxta naturalem inconstantiam fidem violare, marchia castris super loca congrua dispositis munita, repugnandi haberet ausum et copiam. /... / 53 Gl. Vita Chunradi, str. 75; gl. tudi Schicht, Bollwerke, str. 273. 54 Stevens, Burgkapellen im deutschen Sprachraum, str. 359; Stevens, Burgkapellen, str. 254. 55 Schicht, Die Festung, str. 580; Schicht, Bollwerke, str. 235, gl. tudi str. 200, 202, 215. Za praški grad gl. npr. tloris pri Durdik, Chotebor, Schloß, str. 198-200, 202; za Münzenberg gl. npr. tloris pri Jost, Burgruine, str. 3. 56 Bitschnau, Hauser, Tiroler Heimat, str. 11; Bitschnau, Hauser, Mittermair, Schloss, str. 223. 2013 Sl. 7: Zgornja Dragem, cerkev sv. Martina, notranjščina proti vzhodu (foto: Mija Oter Gorenčič). prostor s polkrožno apsido, zgrajen na temeljih manjše starejše kapele v osnovi enakega tlorisa iz okoli leta 110057 in okoli leta 1270 spremenjen v dvonadstropnega. V kapeli izstopa predvsem z reliefi bogato okrašen portal, ki se — tako kot stavbna plastika slavoloka - povezuje z lombardsko umetnostjo in pri nastanku katerega okoli leta 1140 so bili mdr. uporabljeni starejši kosi stavbne plastike iz poznega 11. stoletja, še v 12. in 13. stoletju pa je bil večkrat predelan.58 Tudi portal kapele gradu Tirol z rajhenburško stavbno plastiko ni primerljiv. Komentirati je potrebno tudi Krambergerjevo primerjavo rajhenburške kapele s podružnično cerkvijo sv. Martina v Zgornji Dragi, saj naj bi si bila oba prostora »presenetljivo podobna«.59 Zapisal je, da sta ladji »skoraj do centimetra enaki« in optično obe razdeljeni v dva dela, zgornjedraška cerkev z močno oprogo, rajhenburška kapela pa s pilastri, morda tudi lokom. Dodal je, da sta bili obe zasnovani v istem času in da sta obe vrhunski arhitekturi. Vprašal se je celo, če »so prišli stavbeniki v Raj-henburg iz istega kulturnega^ prostora kot stiški Mihael, torej francoskega«.60 Čeprav se ladji cerkve v Zgornji Dragi in grajske kapele na Rajhenburgu po Krambergerjevih ugotovitvah dimenzijsko ujemata, zgornjedraška cerkev kot zgled ni verjetna. 57 Bitschnau, Hauser, Mittermair, Schloss, str. 215, 217-219; prim. Bitschnau, Hauser, Tiroler Heimat, str. 6, 7, 13-14; Bitschnau, Hauser, Schloß, str. 35, 40-42. 58 Bitschnau, Hauser, Tiroler Heimat, str. 9; Bitschnau, Hauser, Schloß, str. 35, 40-42; Bitschnau, Hauser, Mittermair, Sch^os^a, str. 217, 219, 226. 59 Kramberger, Gradovi, str. 68. 60 Kramberger, Možnosti rekonstrukcij, str. 32-33; Kramberger, Gradovi, str. 68. Cerkev sv. Martina (sl. 7), ki se postavlja v drugo polovico oz. prva desetletja po sredini 12. stoletja,6! sicer ima dvotravejno zasnovo - to ločuje sredinska oproga kvadratastega profila s posnetima robovoma, ki sloni na dveh konzolah - in polkrožno vzhodno apsido, prav tako je bila obokana s še ohranjenim križnogrebenastim obokom, ki »dobiva obliko nekakšne kupole, ki je v našem gradivu povsem iz-redna«,62 vendar je arhitekturna členitev na Rajhen-burgu veliko bogatejša in primerljivejša z grajskimi kapelami, ki pa sicer lahko prevzemajo stavbne principe civilne sakralne gradnje.63 Zgodovinsko gledano se mi zdi najbolj smiselna primerjava z avstrijskim in bavarskim prostorom in ne s francoskimi deželami, kot sugerira Kramberger. Problematična teza Marijana Zadnikarja o povezavi gradnje zgornjedraške cerkve s stavbenikom Mihaelom, omenjenim v eni od listin, izdanih za stiški cis-tercijanski samostan,64 presega temo pričujočega članka.65 Najbolj tehtne primerjave je tako doslej ponudil Patrick Schicht, ki je zapisal, da notranja stopničasta členitev sten rajhenburške kapele ustreza visoki romaniki in da sta zgodnja primera na apsidi samostanske cerkve v Klosterneuburgu, ki jo je kon- 61 62 63 64 65 Gl. Zadnikar, Romanika, str. 18, 260; Zadnikar, Romanska umetnost, str. LXXIV. Zadnikar, Romanika, str. 32, gl. tudi str. 257. Lehner, Burgkapellen, str. 4, 14; prim. npr. Schicht, Höfe, str. 389, 390; Schicht, Burgen, str. 89. Gl. Zadnikar, Romanska arhitektura, str. 134-135; Zadni-kar, Traditiones, str. 387-394; Zadnikar, Zbornik, str. 147154; Zadnikar, Romanika, str. 18, 25, 32, 257-260. O tej problematiki gl. Oter Gorenčič, Romanska in zgod-njegotska arhitekturna plastika, str. 555-557; Oter Gorenčič, Deformis formositas, str. 238-240. 2013 čal Konrad I., in na ladijskih stenah cerkve v Tull-nu, dosledna izvedba obočnih iztekov s členitvijo sten pa se umešča v iztekajoče se 12. stoletje.66 Kot najbližji primer za oblikovanje sten je izpostavil mlajšo grajsko kapelo v Brežah, saj ima ta podobna polkrožna polstebra, ki razmejujeta obokani traveji. Omenil je še, da sta približno sočasna tudi stenska členitev in obok kapele gradu Trifels in da ima polkrožne stenske člene tudi visokoromanska dvoranska kripta stolnice v Salzburgu, ki je bila začeta 1167, hkrati pa je navedel še nekaj zgodnjih primerov križnorebrastih obokov v Avstriji.67 Ob pozornem branju Schichtove rekonstrukcije rajhen-burške kapele in navajanju primerjav ugotovimo, da se avstrijski raziskovalec v dosedanjih objavah ni jasno opredelil, ali je bil obok v kapeli križnogrebenast ali križnorebrast. Zdi se celo, da mu je bližje teza o križnorebrastem oboku,68 kapelo v Brežah pa navaja kot glavni primer le za oblikovanje sten,69 pa čeprav je ravno po oblikovanju sten po mojem mnenju še najmanj primerljiva. Obstoj služnikov na Rajhen-burgu res najprej povežemo z obočnimi rebri, vendar ta v rajhenburški kapeli tako rekoč niso verjetna. Na podlagi ohranjenih baz služnikov lahko namreč, kot rečeno, ugotovimo, da so merili okoli 5 x 5 cm, iz česar sledi, da niso mogli podpirati obočnih reber. Poleg tega so bili primeri iztekov križnogrebenastih obokov na do tal segajoče služnike v grajskih kapelah znani že dosti pred obokanjem rajhenburške kapele, o čemer bo govor v nadaljevanju. Pred tem želim zapisati, da sama členitve sten v kapeli ne bi primerjala s Klosterneuburgom in Tullnom. Romansko zunanjščino samostanske cerkve v Kloster-neuburgu (sl. 8) členijo pilastri in lizene s polstebri, na zunanjščini južne ladijske stene župnijske cerkve v Tullnu (sl. 9) pa najdemo pilastre s polstebri, ki jih povezujejo enotne baze in kapiteli, medtem ko imajo v Klosterneuburgu baze in kapitele le polstebri, večina pilastrov ima le kapitele, lizene ločnih frizov pa so brez stavbne plastike. V obeh primerih gre za členitev zunanjih sten, ki ritmično prekinja friz slepih arkadic oz. še kompleksnejšo stensko zasnovo. Večstopenjska členitev sten s pilastri, lize-nami, slepimi arkadami in polstebri je zlasti za zunanjščine romanskih cerkva značilna, kar velja tu- 66 Schicht, Die Festung, str. 580; Schicht, Bollwerke, str. 235 67 Schicht, Die Festung, str. 581; Schicht, Bollwerke, str. 235. 68 To domnevam na podlagi sledečega zapisa (Schicht, Die Festung, str. 580; enako Schicht, Bollwerke, str. 135): »Die konsequente Vorbereitung von Gewölberippen in Wandvorlagen ist jedoch erst dem ausgehenden 12. Jahrhundert zuzuordnen.« V prid tej domnevi govori tudi njegovo navajanje nekaterih najstarejših križnorebrastih obokov na Avstrijskem. Obok rajhenburške kapele s pridevnikom označi le enkrat (Schicht, Bollwerke, str. 232): »/... / scheint die Rekonstruktion eines zweijochigen, kuppeligen Gewölbes sehr einleuchtend.« Izraz »kuppeliges Gewölbe« se v literaturi uporablja tako za križnogrebenaste kakor za križno-rebraste oboke. 69 Gl. Schicht, Bollwerke, str. 235. di za avstrijski prostor. Na romanskih grajskih kapelah v Avstriji polstebre in pilastre z bazami in brez kapitelov najdemo npr. na zunanjščini kapele gradu Liechtenstein (sl. 10). Vendar pa tovrstni primeri po mojem mnenju niso prava primerjava, saj je na Rajhenburgu najbolj karakteristično ravno to, da se členitev sten s pilastri, polstebroma in služniki pojavi v notranjščini cerkve, v kombinaciji z delilnimi loki, obočno oprogo in križnogrebenastim obokom. Bolj smiselno se mi zdi zato primerjave iskati v notranjščinah in v povezavi z obokom. Schicht kot primer notranjega prostora navaja grajsko kapelo v Trifelsu, ki se mi prav tako ne zdi zelo primerljiva z rajhenburško. Gre namreč za križno-rebrasto obokan prostor kvadratnega tlorisa s pol-krožno apsido, ki je deloma soroden romanski kapeli v Frankfurtu (t. i. Saalhofkapelle)70 in ima severno steno členjeno z dvema stenskima nišama (sl. 11). Ti po mojem mnenju nista primerljivi z rajhen-burškimi slepimi arkadami, saj te tvorijo delilni loki, ki obrobljajo obok in so torej podrejeni tektoniki oboka, medtem ko sta niši v Trifelsu samostojni, nevezani na obokoli. Neprimerljiv je tudi obok, saj je ta križnorebrast, poleg tega se rebra iztekajo na konzole in ne na služnike. Ne povsem prepričljiva se mi zdi tudi primerjava s kripto salzburške stolne cerkve, ki je bila skupaj s kolosalno novogradnjo stolnice pod Konradom III. začeta leta 1181. Slo je za triladijsko šesttravejno križnogrebenasto obokano dvoransko kripto z vmesnimi oprogami, katere prvi oltar je bil posvečen leta 1219.71 Ohranjeni so sicer spodnji deli pilastrov s polkrožnimi stebri z atiškimi bazami in vogalnimi listi, vendar pa konec 12. stoletja oz. okoli leta 1200 členitev sten s pilastri in polstebri najdemo marsikje, mdr. npr. tudi v romanski stolnici v Regensburgu iz zgodnjega 13. stoletja72 idr., vendar pa vsi ti primeri po mojem mnenju niso primerljivi z zasnovo grajske kapele na Rajhenburgu, saj je ključno poiskati sorodno zasnovo celotne stenske členitve v kombinaciji z obočnimi elementi. Najbolj upravičeno se mi zdi zato Schich-tovo vzporejanje z mlajšo grajsko kapelo v Brežah, čeprav jo Schicht navaja le kot glavno primerjavo za oblikovanje sten. Sorodnosti z mlajšo breško kapelo je pravzaprav opazil že Ivan Stopar celo že takoj po odkritju kapele. Dne 29. januarja 1980, dober mesec dni po nepričakovani najdbi, je namreč v svojem dopisu s tega dne Ljubljanskemu regionalnemu zavodu za spomeniško varstvo mdr. poročal o pomembnem odkritju romanske kapele ob konserva- 70 Gl. Streich, Burg, str. 629. 71 Fuhrmann, Die Chorkrypta, str. 10, 11-12, 14-22; Pagitz, 1200 Jahre, str. 55; Schwarz, Die Baukunst, str. 68, 70, 72. Koch, Salzburg, str. 220, navaja, da je bila gradnja sicer začeta po letu 1167, vendar je le malo napredovala, glavna dela tako lahko umestimo med 1181-okoli 1200. 72 Gl. Codrenau-Windauer, Schnieringer, Der Dom, str. 8485. 2013 Sl. 8: Klosterneuburg, samostanska cerkev, južna zunanjščina (foto: Mija Oter Gorenčič). Sl. 9: Tulln, cerkev sv. Štefana, južna zunanjščina (foto: Mija Oter Gorenčič). torskem ogledu gradu Brestanica 21. 12. 1979 in zapisal, da najdba, ki pomeni pomembno obogatitev dediščine celotnega slovenskega kulturnega prostora, »vzbuja na podlagi analogij, zlasti s Konradovim stolpom iz 12. stol. na Petersbergu nad Brežami, da gre za ostanke obokane romanske kapele, katere obok je slonel na stebričih — doslej edini primer te vrste, ki je bil ugotovljen na Slovenskem«.73 Breže so bile v visokem in poznem srednjem veku v več pogledih južnoalpski pendant Salzburgu kot nadškofijski metropoli.74 Razcvet so doživele od tretjega desetletja 12. stoletja dalje po zaslugi salz-burškega nadškofa Konrada I. in njegovih naslednikov, ki so se v Brežah zelo pogosto zadrževali in 73 Brestaniški grad, str. 28; prim. Stopar, Za grajskimi zidovi, str. 63. Stevens, Burgkapellen im deutschen Sprachraum, str. 74 229; enako Stevens, Burgkapellen, str. 161, piše, da so grajske kapele, ki so locirane v bergfridih, kot je primer tudi v Brežah, redke. Die profanen Bau- und Kunstdenkmäler, str. XI; Wadl, Die profanen Bau- und Kunstdenkmäler, str. 4 in nasl. 2013 Sl. 10: Liechtenstein, grajska kapela, južna zunanjščina (foto: Mija Oter Gorenčič). ljenih listin.75 V prvi polovici 13. stoletja so bile Breže cerkveno in gospodarsko gledano najpomembnejši kraj notranjeavstrijskega prostora,76 upočasnitev razvoja je sledila od zadnje četrtine 13. stoletja dalje.77 Na breškem gradu, ki ga je dal po besedah kronista dela Vita Chunradi archiepiscopi Salisburgensis v večjem delu sezidati, utrditi in okrasiti salzburški nadškof Konrad I., da je bil bolj podoben cesarski palači kot pa škofovi rezidenci, mesto pa naj bi postavil na novo,78 sta fragmentarno ohranjeni dve romanski kapeli. Od starejše, kvadratnega tlorisa z vzhodnim apsidalnim pomolom, ki je bila del nekdanjega grajskega stolpa, so ohranjeni pomol nekdanje apside, večji del severne stene s severnim delom slavoločne stene in severnim delom apsidalne niše; južni del je deloma zazidan in deloma porušen (sl. 12). Etaže nad kapelo, ki je bila prav tako dostopna iz reprezentativne dvorane,79 niso ohranjene. Zaradi močno na severno stran postavljene nekdanje apside se domneva, da je bil Sl. 11: Trifels, grajska kapela, notranjščina proti severovzhodu (http://www. bildindex. de/obj32050714. html#\home (uporabljeno 16. 7. 2013). jih izbirali kot zatočišče in kraj pomembnih političnih, upravnih in duhovnih srečanj in dogodkov, kar dokazuje tudi število njihovih, v Brežah izstav- 75 76 77 78 79 Wadl, Die profanen Bau- und Kunstdenkmäler, str. 17, 18, 20. Prav tam, str. 18. Prav tam, str. 19-20. Vita Chunradi, str. 74-75: /.../ Quid dicam de Frisacensi castro vel civitate? Quorum alterum, id est civitas, a funda-mentis precepto eius edificata est, alterum, id est castrum, ex maiori atque meliori parte constructum et munitum atque de-coratum est ab illo, ut potius videatur esse domus imperatoris quam episcopi/.../. Tako piše Stevens, Die Burgkapellen im deutschen Sprachraum, str. 233; Stevens, Burgkapellen, str. 164. Schicht, Bollwerke, str. 132, 144, pa sicer tudi navaja, da bi bilo glede na topografijo pričakovati, da je bilo jedro gradu zahodno od stolpa s kapelo, vendar pa dodaja, da zaenkrat tam še ni bilo dokazanih nobenih visokosrednjeveških zidov, kar morda pomeni, da so bile stavbe z izjemo kapele lesene. 2013 morda na južni strani še en prostor ali da je bila kapela morda dvoladijska (sl. 13).80 Kapela se časovno umešča v drugo četrtino 12. stoletja oz. v čas nadškofa Konrada I.81 Morda je bila dokončana že leta 1132, ko je Konrad I. na breškem gradu s krškim škofom Romanom I. (1131-1167) in oglejskim patriarhom Pelegrinom (1130/32-1161) praznoval binkošti in izdal več listin; od tedaj dalje se je v Brežah letno tudi dlje zadrževal,82 na podlagi česar Schicht starejšo kapelo postavlja v čas okoli let 1120/30.83 V našem kontekstu večjo pozornost priteguje mlajša kapela, ki jo kot primerjavo navajata Stopar in Schicht. Kapela je tako kot rajhenburška locirana v stolpu pravokotnega tlorisa v jugovzhodnem vogalu grajskega kompleksa,84 in sicer nad dvema kletnima etažama in pritličjem. Kapelo sta sestavljali pravokotna ladja in apsidalni pomol na vzhodni strani, ki ga je v 14. stoletju nadomestila ravno zaključena čelna stena z velikim šilasto oblikovanim oknom.85 V zahodno steno prostorne kapele je bil inkorporiran severni del vzhodnega zaključka starejše kapele.86 Visok ladijski prostor je bil obokan z dvema pravokotnima travejama križ-nogrebenastega oboka, ki ju je razmejevala oproga pravokotnega profila (sl. 14). Ta se je na severni in južni steni iztekala na polkrožna polstebra z visokimi atiškimi bazami z vogalnimi listi, s kockastimi sorodnimi kapiteli s skromno plitvo linearno in sti-lizirano vegetabilno dekoracijo in z visokimi konkavno oblikovanimi nakladami s porezanimi vogali. Oba polstebra sta ohranjena, od oboka in sredinske oproge pa so ohranjeni le nastavki. Slavoločna stena je enkrat stopničasto stopnjevana; v ostenje sta vstavljena stebra, od katerih je severni okroglega, južni pa oktogonalnega profila. Stebra imata visoko atiško profilirano okroglo oz. oktogonalno bazo, reliefno obdelavo obeh kapitelov pa preglaša poslikava. Nakladi sta poševno oz. konkavno porezani, povezuje pa ju arhivoltni lok kvadratnega profila. Pol-krožen iz osi izmaknjen vhodni portal v zahodni steni, od katerega je fragmentarno ohranjen le ločni del, sta nekdaj členila ostenjska stebra, levi okrog- 80 Bitschnau, Seebach, Die profanen Bau- und Kunstdenkmäler, str. 90; Schicht, Bollwerke, str. 131, 299. 81 Streich, Burg, str. 458; Bitschnau, Seebach, Die profanen Bau- und Kunstdenkmäler, str. 88-89. Ginhart, Die Kunstdenkmäler, str. 678, je slavoločne naklade in baze s pal-metnim frizom postavil v čas okoli leta 1077. Zedrosser, Carinthia I, str. 275, 276; in Zedrosser, Die Stadt, str. 95, 100, starejšo kapelo postavlja v čas nadškofa Gebharda (1066-1088). Stevens, Die Burgkapellen im deutschen Sprachraum, str. 233; Stevens, Burgkapellen, str. 164, kapelo postavlja okoli sredine 12. stoletja. 82 Schicht, Bollwerke, str. 133, 135. 83 Schicht, Höf^e, str. 392; Schicht Bollwerke, str. 133, 299; Schicht, Burgen, str. 90. 84 Bitschnau, Seebach, Die profanen Bau- und Kunstdenkmäler, str. 90. 85 Prav tam, str. 93, 95. 86 Prav tam, str. 90, 91, 93, 95. lega in desni poligonalnega, verjetno osmerokot-nega profila, ki ju je povezovala paličasta arhivolta, in luneta, okrašena s križem in rozetama, kot priča akvarel iz časa po 1880 (sl. 15).87 Če je upodobitev verodostojna, sta imela stebra bazi z visokim profilom in kockasto oblikovana kapitela. Zasnova por-talnega ostenja je primerljiva s slavoločnim osten-jem. Kapela je imela v južni steni še en polkrožen prehod, dodaten dostop pa je bil skozi polkrožno oblikovano vhodno odprtino v severni steni prostora pred kapelo. V ladji so bila štiri okna, po dve v severni in južni steni.88 V prvi fazi je imela kapela pravokotno zasnovo s polkrožno pomolno izstopajočo apsido, raven lesen strop in slavolok, katerega strmi proporci baz se ujemajo z bazami zahodnega portala, hkrati pa z bazami v križnem hodniku samostanske cerkve v Klosterneuburgu izpred leta 1136, ki jo je Konrad I. tega leta posvetil.89 Patrick Schicht stolp s prvo fazo izgradnje kapele zato datira v čas po letih 1130/40 oz. v sredino 12. stoletja90 in kmalu zatem domneva obokanje,91 ki ga na podlagi primerjav s stavbno plastiko nekdanjega Salz-burškega dvora v Regensburgu postavlja v zadnjo tretjino 12. stoletja oz. v čas okoli let 1180/90. Ker slogovno podobnost kaže tudi del stavbne plastike cerkve St. Marein pri Neumarktu, vsem trem spomenikom pripisuje tesno povezanost.92 Njegova da-tacija se razlikuje od starejše literature, kjer se ne omenjata dve fazi, bergfrid s kapelo pa se postavlja ali v čas med letoma 1124 in 1130 oz. pred 114093 ali v čas po domnevnem požaru med letoma 1211 in 1215.94 Martin Bitschnau in Gerhard Seebach nasprotno sicer prav tako menita, da je imela kapela sprva raven strop, a začetek gradnje postavljata v čas okoli let 1180/90, obokanje pa v čas okoli leta 1200 oz. na začetek 13. stoletja,95 Elga Lanc pa kot čas pozidave bergfrida s kapelo navaja dobo salzbur-škega nadškofa Eberharda II. (1200-1246).96 Schicht slogovno povezavo z Regensburgom podkrepljuje z zgodovinskim kontekstom. Ambiciozni graditelj razkošnega, pfalci podobnega Salzburškega dvora je bil namreč domnevno nadškof Konrad III. 87 Lanc, Rupertikapelle, str. 121. 88 Bitschnau, Seebach, Die profanen Bau- und Kunstdenkmäler, str. 95, 99; prim. Schicht, Bollwerke, str. 138, 149. 89 Schicht, Bollwerk^e, str. 138, 139, 142, 143. 90 Prav tam, str. 141, 143, 299. 91 Prav tam, str. 143. 92 Prav tam, str. 151, 152, 235, 253, na str. 252 Schicht navaja, da primerljive kapitele onim v Salzburškem dvoru najdemo že okoli sredine 12. stoletja. 93 Ginhart, Die Kunstdenkmäler, str. 678. Ginhart na tem mestu piše, da je bila kapela prvotno banjasto obokana. 94 Gl. Zedrosser, Carinthia I, str. 276; Zedrosser, Die Stadt, str. 100. Stevens, Burgkapellen im deutschen Sprachraum, str. 234-235; Stevens, Burgkapellen, str. 164, 166. Streich, Burg, str. 458, mlajšo breško kapelo, o kateri prav tako piše, da je bila banjasto obokana, postavlja v prvo četrtino 13. stoletja. 95 Bitschnau, Seebach, Die profanen Bau- und Kunstdenkmäler, str. 91, 98. 96 Lanc, Konradskapelle, str. 425; Lanc, Rupertikapelle, str. 121. 2013 Sl. 12: Breže, starejša grajska kapela, pogled proti vzhodu (foto: Mija Oter Gorenčič). Sl. 13: Breže, tloris starejše in mlajše grajske kapele (Bitschnau, Seebach, Die profanen Bau- und Kunstdenkmäler). von Wittelsbach (1177-1183), čigar brat, bavarski vojvoda, je rezidiral v Regensburgu. Konrad III. je začel tudi monumentalno novogradnjo salzburške stolnice, zato si je po Schichtovem mnenju lahko predstavljati, da se je prav on zavzel tudi za reprezentativno oblikovanje njegove južne rezidence v Brežah z obokano kapelo.97 To potrjuje tudi tesna arhitekturna povezava med stavbnimi deli na gra- 97 Schicht, Bollwerke, str. 152, 235, 253, 290, 302; prim. Pohlig, Zeitschrift, str. 146-147; Strobel, Mitteilungen, str. 251-252; Schicht, Die Festung, str. 580; Schicht, Burgen, str. 92, 93. dovih iz časa Konrada III., delavnico pri samostanu sv. Jakoba v Regensburgu in salzburško stolno stav-barnico.98 Schicht vidi v gradnjah Konrada III. vsebavarski politični projekt Wittelsbachov oz. del njihovega politično motiviranega stavbnega programa, ki naj bi v arhitekturi manifestiral vladarsko in duhovno moč Wittelsbachov v vojvodini Ba-varski.99 98 Schicht, Burgen, str. 92; Schicht, Bollwerke, str. 302. 99 Schicht, Bollwerke, str. 253, 302; sorodno pred njim že Strobel, Mitteilungen, str. 251-252; gl. tudi Fuhrmann, Bericht, str. 14; Pagitz, 1200Jahre, str. 52. 2013 Sl. 14: Breže, mlajša grajska kapela, pogled proti vzhodu (foto: Mija Oter Gorenčič). Sl. 15: Breže, mlajša grajska kapela, zahodni portal, akvarel Josefa Tendlerja, po 1880 (Lanc, Ruperti-kapelle). Salzburški dvor je bila ena najpomembnejših reprezentančnih stavb salzburških nadškofov in naj-reprezentativnejša profana zgradba v Regensburgu, ki je bila v letih 1893-1895 porušena.100 Z breško kapelo jo povezuje tudi zasnova tamkajšnje kapele (sl. 16), ki se postavlja v 12. stoletje101 oz. njegovo tretjo četrtino102 in je bila v Regensburgu prav tako dvotravejna, s križnogrebenastim obokom, vmesno oprogo in apsidalnim pomolom (apsida leta 1845 ni bila več ohranjena); kapela je imela dostop iz reprezentativne dvorane.103 Na podlagi nekaterih spolij, ki so se ohranile iz Salzburškega dvora, se domneva, da je imela kapela v vogalih okrogle služnike.104 Schicht na podlagi primerjave z mlajšo breško kapelo, kjer se na stebre izteka slavoločna oz. apsidalna arhivolta, enako oblikovanje domneva tudi za regensburško kapelo.105 Kot ugotavlja Schicht, stavbe Konrada III. odlikujejo velike obokane kapele, ki so bile bogato okrašene s stavbno plastiko; v ospredju je bila reprezentacija po najnovejši arhitekturni modi.106 Richard Strobel kot zgled za regensburško kapelo domneva kapelo sv. Štefana v križ- 100 Prim. Strobel, Mitteilungen, str. 242; Schicht, Bollwerke, str. 249. 101 Prim. Schicht, Burgen, str. 93; Strobel, Jahrbuch, str. 68. 102 Prim. Strobel, Mitteilungen, str. 249; Schicht, Bollwerke, str. 252-253. 103 Strobel, Mitteilungen, str. 250; Schicht, Bollwerke, str. 152, 251, 252; prim. Zaisberger, Mitteilungen, str. 159, 221; Schicht, Burgen, str. 92, 93. Strobel, Jahrbuch, str. 67-68. 104 To navaja Schicht, Bollwerke, str. 249, in se sklicuje na Pohliga, vendar pa ta avtor vogalne stebričke omenja le v povezavi z nekim romanskim portalom, gl. Pohlig, Zeit-s^chrij^t, str. 149, 150-151, 181. 105 Schicht, Bollwerke, str. 251. 106 Prav tam, str. 290, gl. tudi str. 214. 2013 nem hodniku stolnice v Regensburgu, ki je bila prav tako dvotravejna in s polkrožno apsido,107 čemur Schicht nasprotuje, ker se ta kapela umešča v 11. stoletje in se po svoji monumentalnosti, polkrožnih stenskih nišah in empori jasno razlikuje, poleg tega ne gre za visokoležečo hišno kapelo, marveč se kapela navezuje na samostojno lokalno tradicijo samostanskih cerkva.l08 Rajhenburška kapela ima v primerjavi z breško enako arhitekturno zasnovo, torej pravokotno križ-nogrebenasto obokano dvotravejno ladjo s sredinsko oprogo in vzhodno apsido, in celo enake proporcije, le da je po dimenzijah ena in polkrat manjša (mere notranjega prostora na Rajhenburgu so 5 m x 8 m, v Brežah pa 7,5 m x 12 m); gre za razmerje, ki je idealen približek zlatega reza (1 : 1,6).l09 Pomembna razlika med obema pa je v členitvi sten, ki jo kot glavno primerjavo med kapelama navaja Schicht, prav tako je drugačna tudi zasnova slavoločne stene. Stene so namreč na Rajhenburgu členjene ne le s polstebrom, na katerega se je iztekala obočna opro-ga, marveč najprej s širokimi delilnimi loki, iztekajočimi se na do tal segajoče pilastre, nato s služniki grebenov obočnih kap in šele nato s polstebroma sredinske oproge. Po členitvi sten je Rajhenburgu nekoliko bližja zahodna empora stolnice v Krki, ki je prav tako pravokoten dvotravejno zasnovan križ-nogrebenasto obokan prostor s sredinsko oprogo (sl. 17), ki sloni na polstebrih z atiško profiliranima bazama in čašasto-kubičnim oz. kockastim kapi-telom s stilizirano vegetabilno ornamentiko in konkavno oz. poševno porezano naklado. Na vzhodni strani se je empora v cerkveni prostor odpirala z dvema triforama in neohranjeno apsido med njima, ki je pomolno segala v ladijsko prostornino in slonela na konzoli. Od nekdanje apside je ohranjen slavolok z ostenjskima stebroma, ki imata atiške baze z vogalnimi listi (atiško profiliran je celotni bazni del slavoločnega ostenja), brstna kapitela in konkavno porezani nakladi, ki sta tako kot bazi razširjeni do roba izstopajočega dela slavoloka. Stebra povezuje paličasta arhivolta, ostenje pa ima konkavno porezane vogale z lijakastim iztekom. Tudi krška empora tako kot rajhenburška in breška kapela ustreza razmerju zlatega reza,ll0 od obeh pa jo najbolj ločujeta trifori, od rajhenburške pa še dodatno slavoločna polstebra in celostna poslikava. Čeprav empora po tlorisni zasnovi in tipu oboka ustreza obema kapelama, je členitev sten spet drugačna, a na mestu polstebrov na severni in južni steni pri-merljivejša z rajhenburško. Polstebra, na katera se izteka obočna oproga, sta namreč v Krki tako kot na Rajhenburgu postavljena pred pilaster za njima, ki ima atiško profiliran bazni del, zgornji del pa je zaradi konzol, ohranjenih tudi v vseh štirih vogalih kapele, brez kapitelov; konzole naj bi nosile načrtovan, a nerealiziran rebrast obok.111 V starejši literaturi je bila zahodna empora umeščena na konec 12. oz. začetek 13. stoletja,112 pozneje se je postavljala v čas krškega škofa Waltherja (1200-1213),113 v novejši literaturi pa kot čas nastanka velja zgodnje 13. stoletje; leta 1214 je bila že dokončana.114 Krško emporo od rajhenburške ločuje odsotnost delilnih lokov s pilastri in služnikov obočnih grebenov, zato je ne moremo postavljati v ožjo povezavo z rajhen-burško kapelo. Čeprav je dvotravejna zasnova z apsidalnim pomolom v (grajski) arhitekturi precej pogosta, bi se pri zasnovi rajhenburške kapele lahko zgledovali po mlajši breški kapeli, ki so jo Rajhenburški bržčas poznali. Že prvi znani svojega rodu, Oton Rajhenburški, se je julija 1141 mudil v spremstvu nadškofa Konrada I. in krškega škofa Romana I. v Bre-žah,115 kjer je bilo tedaj mogoče videti vsaj starejšo grajsko kapelo z apsidalnim pomolom, slonečim na eni konzoli, če že ne tudi mlajše kapele v gradnji. Sl. 16: Regensburg, Salzburški dvor, tloris kapele iz leta 1810 (Strobel, Jahrbuch). 107 Strobel, Das Bürgerhaus, str. 98. 108 Schicht, Bollwerke, str. 251, op. 11. 109 Za podatek o merah se zahvaljujem Igorju Sapaču. 110 Da krška empora v celoti in detajlu ustreza razmerju zlatega reza, navajata Ginhart, Grimschitz, Der Dom, str. 28; prim. Schiestl, Die Wandmalereien, str. 36. 111 Ginhart, Grimschitz, Der Dom, str. 28; Schiestl, Die Wandmalereien, str. 36-37. 112 Ginhart, Grimschitz, Der Dom, str. 35. 113 Deuer, Der Dom, brez paginacije. 114 Schiestl, Die Wandmalereien, str. 36-37; prim. Koch, Gurk, str. 251. 115 Gl. Zahn, Urkundenbuch I, št. 208; Kos, Gradivo 4, št. 169; prim. Koropec, Brestanica, str. 46, 63. 2013 i- Sl. 17: Krka, stolna cerkev, zahodna Rajhenburški so bili v Brežah ob salzburškem nadškofu tudi leta 1196.H6 Obiski v Brežah in neposredni stiki s salzburškim nadškofom, ki so v arhivskih listinah v 12. stoletju poleg že omenjenih izpričani še za leti 1155 in 1190,117 bi lahko vzpodbudili zamisel o gradnji in morda tudi arhitekturnem konceptu grajske kapele kot dvotravejnem prostoru s polkrožno, izstopajočo apsido. Breška kapela pa rajhenburški ni mogla biti vzor pri koncepciji oboka oz. pri njegovi povezavi z oblikovanjem členitve notranjih sten. Po katerem spomeniku so se zgledovali pri stenski členitvi, lahko le ugibamo. To velja tudi za vprašanje o morebitnem zgledovanju po regensburški arhitekturi, kjer so bili dvotravejni križnogrebenasti oboki kapel pogosti.118 Takšen tloris s polkrožno apsido so imele npr. kapela sv. Štefana (po sredini 11. stoletja), ki je rajhenburški sorodna tudi po vogalnem izteku križnogrebenastega oboka na služnik pravokotnega profila,119 kapela sv. Gala iz okoli leta 1210,120 ki jo z rajhenburško povezujejo delilni loki, ki se v vzhodni traveji iztekajo na do tal segajoče 116 Gl. Zahn, Urkundenbuch II, št. 19; Kos, Gradivo 4, št. 886; prim. Koropec, Brestanica, str. 63. 117 Gl. Zahn, Urkundenbuch I, št. 701; Kos, Gradivo 4, št. 358, 774; prim. Koropec, Brestanica, str. 63. 118 Gl. Strobel, Das Bürgerhau^s, str. 96-98, 117-121; Strobel, Mitteilungen, str. 250; Strobel, Jahrbuch, str. 81, op. 83. 119 O kapeli sv. Štefana gl. Walderdorff, Regensburg, str. 171178; Haas, Bericht, str. 103-111; Morsbach, Der Dom, str. 28-31. 120 O kapeli sv. Gala gl. Walderdorff, Regensburg, str. 466-468; Strobel, Romanische Architektur, str. 169-170; Paulus, Ars, str. 1-20. \ pogled proti zahodu (foto: Mija Oter Gorenčič). pilastre, prav tako na sredini vzdolžnih sten dvostopenjsko členitev tvorita pilastra delilnih lokov in polsteber obočne oproge idr. Kljub naštetemu se kapeli od rajhenburške vendarle tudi jasno razlikujeta, mdr. po empori, polkrožnih stenskih nišah idr. Od regensburških se zdi še najbolj primerljiva omenjena neohranjena kapela salzburških nadškofov v Salzburškem dvoru. Na podlagi zgodovinskega konteksta in stavbne plastike,121 poleg tega pa tudi primerljive velikosti obeh kapel in enakega patrona, zavetnika salzburške škofije sv. Ruperta, se domneva, da je bila kapela precej podobna breški, kateri naj bi prva služila za zgled.122 Domnevni vogalni služniki,123 čeprav iz tlorisa niso razvidni, to kapelo od breške ločujejo in jo v tem detajlu približujejo rajhenburški. Če je tloris Carla Theodorja Pohliga povsem natančen, je bila regensburška na sredini vzdolžnih sten tako kot breška členjena le enostopenjsko, in sicer s pilastrom.124 V Regensburgu je deloma primerljiva tudi dvotravejna dvoladijska lopa cerkve sv. Emerama, dokončana leta 1189,125 saj se tu delilni loki iztekajo na služnike pravokotnega profila, obočna oproga pa na polsteber, oba stenska člena pa imata tako baze kakor tudi kapitele. Uporaba polstebra pred pilastrom je bila ob Renu običajna od gradnje stolnice v Speyerju, v Regensburgu pa jo v monumentalni visokoromanski arhitekturi 121 Gl. op. 92. 122 Hoernes, Romanik, str. 35; prim. Schicht, Bollwerke, str. 152, 251, 253. 123 Gl. op. 104. 124 Pohlig, Zeitschrif^t, str. 146. 125 Strobel, Romanische Architektur, str. 162. 2013 najdemo le tu in v empori cerkve sv. Jakoba.126 Primer dvotravejne križnogrebenasto obokane grajske kapele s polkrožno apsido v regensburškem okrožju je npr. kapela gradu Rohrbach.127 Prototip visokosrednjeveške grajske kapele je bil globoko v 13. stoletje prav pravokoten prostor z rav-nokrito ladjo in polkrožno obokano apsido.128 Obokavanje v ladjah se je le počasi uveljavljalo po sredini 12. stoletja,129 že tudi v prvi polovici stoletja pa poznamo obokane dvotravejne grajske kapele s polkrožno apsido. Ena takšnih je danes fragmentarno ohranjena kapela na gradu Winzingen an der Haardt. Na zahodnem delu je imela emporo, dostopno neposredno iz palacija, za nas pa je zanimiva predvsem zaradi tlorisa, križnogrebenastega oboka-nja in členitve notranje stene z delilnimi loki in pravokotnimi pilastri, na katere se je naslanjala oproga; postavlja se v čas okoli let 1110, 1120 ali nekoliko kasneje.130 Kolikor lahko sodim po fotografijah,131 so delilni loki segali do tal. Primer pravokotne križnogrebenasto obokane dvotravejne grajske kapele s polkrožno apsido najdemo tudi v Garsu, in sicer prav tako že v zgodnjem 12. stoletju.132 Z Brestanico je poleg tlorisnega koncepta deloma primerljiva tudi členitev na sredini vzdolžnih sten, kjer so se na pilastre iztekale obočne kape, na stebra pravokotnega profila pred pilastri pa se je naslanjala obočna oproga pravokotnega profila, tako da je na steni nastala dvostopenjska členitev stavbnih elementov (sl. 18). Pilastre in stebra brez baz je povezoval stopničasto-paličasto profiliran kapitelni pas s pravokotno naklado. V vogalih so se obočne kape tako kot v Brestanici iztekale na služnike kvadratnega profila. Na južni strani vzhodne stene je v Garsu ob apsidi ohranjena niša za liturgične predmete (severna stran vzhodne stene ni ohranjena), kot je primer tudi na Rajhenburgu in v Brežah, kjer je levo in desno ob apsidi v vzhodni steni kapele ohranjena po ena niša. Ena je na severnem delu vzhodne stene ob apsidi ohranjena tudi v starejši breški kapeli, morda je bila druga na neohranjenem južnem delu vzhodne stene. Tovrstne niše v ali ob oltarnem prostoru so tipična značilnost romanskih kapel.133 Tudi romanska kapela na gradu Podsreda ima v vzhodni steni ob apsidi na vsaki strani po eno 126 Prav tam, str. 162, gl. tudi str. 170. 127 Gl. Ernst, Aspekte, str. 117. 128 Streich, Burg, str. 514. 129 Prav tam, str. 516. 130 Gl. Stein, Burgen, str. 31-33; Stevens, Burgkapellen im deutschen Sprachraum, str. 12-14; Streich, Burg, str. 516, 518; Stevens, Burgkapellen, str. 19-20, 21; http://www.ms-visucom.de/cgi-bin/ebidat.pl?id=200 (uporabljeno 7. 6. 2013); http://www.bildindex.de/obj20698392.html#|home (uporabljeno 7. 6. 2013). V publikaciji Burgen, str. 160, je kapela umeščena v čas okoli leta 1100. 131 Stein, Burgen, str. 32; http://www.bildindex.de/obj 20698392.html#|home (uporabljeno 13. 6. 2013). 132 Gl. Lehner, Burgkapellen, str. 213-219. 133 Ernst, Aspekte, str. 121. nišo. Nekoliko mlajša od Garsa je grajska kapela v avstrijskem Liechtensteinu, ki se v starejši literaturi umešča v sredino ali tretjo četrtino 12. stoletja oz. v leta okoli leta 1165,134 v novejši literaturi pa v čas okoli leta 1130.135 Gre za pravokoten prostor s pol-krožno apsido in ladijskim križnorebrastim obokom, ki spada med najstarejše v Avstriji.136 Kljub drugačnemu oboku je notranji prostor liechtenstein-ske kapele za nas zanimiv zato, ker ladijske stene tako kot v Brestanici členijo delilni loki, ki se iztekajo na lizene, pred katerimi so izklesani okrogli služniki s kockastimi kapiteli in atiškimi bazami, na katere se naslanjajo obočna rebra (sl. 19). Vogali kapele so torej tako kot na Rajhenburgu dvostopenjsko členjeni z lizenami (na Rajhenburgu pilastri) in služniki, le da so bili ti pri nas kvadratnega profila. Noben od doslej predstavljenih primerov pa nima tristopenjske členitve stene. To sicer najdemo že v 11. stoletju, npr. v stranskih ladjah cerkva San Sigismondo v Rivolta d'Addi,137 San Michele Mag-giore v Pavii,138 San Ambrogio v Milanu,139 kripti opatij San Veriano140 in Neuburg an der Donau,141 kapeli sv. Emerama v stolnici v Speyerju142 idr., kjer pilastri/služniki delilnih lokov, služniki obočnih križnih grebenov in pilastri/polstebri oprog na stenah ravno tako ustvarjajo tristopenjsko členitev, vendar so v našem kontekstu zanimivejši enola-dijsko zasnovani sakralni prostori. Med temi bi izpostavila cerkev sv. Jakoba v bavarskem Urschal-lingu (Prien am Chiemsee) iz poznega 12. stoletja, katere prvotna zasnova je obsegala dve kvadratni križnogrebenasto obokani traveji z vmesno oprogo in polkrožno apsido.143 Na sredini vzdolžnih sten so pravokotni služniki delilnih lokov in obočnih grebenov ter pilaster oproge tvorili tristopenjsko členitev (sl. 20); vsi trije so zasnovani brez baz, ka-pitelno ploščo ima le pilaster oproge. Enako zasnovo pa najdemo tudi v grajskih kapelah. Med avstrijskimi omenjam monumentalno, po zgledu oton-skih stolnic zasnovano kapelo gradu Oberranna z dvema prečnima ladjama, dvema križiščnima zvonikoma in dvoransko kripto, ki je za nas zanimiva v 134 Gl. npr. Donin, Jahrbuch, str. 5; Lehner, Burgkapellen, str. 331-338. 135 Predvidoma v letu 2014 bo o gradu Liechtenstein izšla obsežna monografija, ki bo med drugim ponudila tudi nekaj novih interpretacij in datacij. Med njimi naj bi bila zgoraj omenjena datacija kapele. Za podatek se najlepše zahvaljujem Leopoldu Faschingu, upravitelju gradu Liechtenstein. 136 Lehner, Burgkapellen, str. 332, 334. 137 Gl. repr. v Chierici, La Lombardia, str. 24. 138 Gl. repr. v Chierici, La Lombardia, str. 36. 139 Gl. repr. v Chierici, La Lombardia, str. 8. 140 Gl. repr. v Salmi, Romanische Kirchen, repr. 7. 141 Gl. repr. v Haas, Pfistermeister, Romanik, repr. 129, 130. 142 Gl. npr. http://www.flickr.com/photos/17663261@N03/ 4131825724/ (uporabljeno 16. 7. 2013). 143 Haas, Pfistermeister, Romanik, str. 318. 2013 Sl. 18: Gars am Kamp, grajska kapela, pogled na severno notranjo steno (foto: Mija Oter Gorenčič). Sl. 19: Liechtenstein, grajska kapela, pogled proti zahodu (foto: Mija Oter Gorenčič). svojem najstarejšem ladijskem delu. Ta pripada prvotni zgradbi, ki je obsegala dvotravejno ladjo, kri-žiščni kvadrat z zvonikom, polkrožno apsido in kraka prečne ladjel44 in se časovno umešča v prvo četrtino 12. stoletja145 oz. v čas pred letom 1108.146 Ladijski traveji sta križnogrebenasto obokani, razmejuje ju oproga pravokotnega profila, ki sloni na širokih pilastrih s kapiteli, a brez baz. Obočni grebeni se iztekajo na služnike pravokotnega profila, ki segajo vse do tal in skupaj s pilastri ustvarjajo stopničasto členitev. V Oberranni je tako kot na Raj-henburgu ta členitev na sredini ladijskih sten tri-stopenjska (sl. 21), saj tudi tu tretjo stopnjo predstavljajo široki delilni loki, ki segajo do tal. V nasprotju z Rajhenburgom lizene delilnih lokov in služniki nimajo baz in kapitelov, oproge pa se ne iztekajo na polsteber, marveč na pilaster pravokotnega profila. Kaj torej lahko povemo o dataciji romanske kapele na Rajhenburgu, ki je v literaturi omenjena kot »Konradova kapela«?147 Po mnenju Ivana Stoparja jo lahko umestimo v čas nadškofa Konrada I., torej v prvo polovico 12. stoletja,148 čemur pritrjuje tudi 144 Lehner, Burgkapellen, str. 365. 145 Lehner, Burgkapellen, str. 368. Donin, Die romanische Kirche, str. 22, svojevrstne slepe arkade, ki jih najdemo tudi v kripti grajske cerkve Oberranna, kjer delilni loki z lize-nami segajo do tal, imenuje kot preprostejšo izvedbo stenskih niš, ki so bile tipične v regensburški romanski arhitekturi. 146 Schwarz, Oberranna, str. 267. 147 Stopar, Brestanica, str. 84; Stopar, Gradovi, str. 184; Stopar, Najlepši slovenski gradovi, str. 201; prim. Stopar, Za grajskimi zidovi, str. 62. 148 Stopar, Gradovi, str. 184; Stopar, Med Kozjanskim in porečjem Save, str. 99; Stopar, Za grajskimi zidovi, str. 63. 2013 Sl. 20: Urschalling, cerkev sv. Jakoba, notranjščina proti vzhodu (Haas, Pfistermeister, Romanik). Dušan Kramberger, ki je v zvezi z datacijo zapisal, da kapelo v prvo polovico 12. stoletja postavljajo kockasti friz v apsidi in profili baz ter kapitelov.149 V nasprotju z njima je Patrick Schicht ocenil, da struktura zidu govori za sredino 12. stoletja, obok in členitev sten pa kažejo na mlajši nastanek, in sicer proti koncu 12. stoletja oz. v zadnji tretjini 12. stoletja, morda v času salzburškega nadškofa Konrada III. (1177-1183);150 stolp, v katerem je kapela, po stavbni tehniki po Schichtovi oceni lahko umestimo že v čas nadškofa Konrada I.151 Igor Sapač pa je mnenja, da so morda gradnjo poudarjeno reprezentančnih grajskih delov načrtovali že v obdobju Konrada I. in zanje rezervirali prostor, a so jih nesporno zgradili šele v drugi polovici 12. stoletja,152 zato domneva daljši čas gradnje: salzburški nadškof Konrad I. (1106-1147) je dal po njegovi oceni rajhen-burški grad na novo pozidati med leti 1127 oz. 1131 in 1141. Grad je bil tedaj le utrdbene narave, nato pa se je v drugi polovici 12. stoletja dograjeval, med dru- gim tudi z romansko kapelo.153 Sama lahko na podlagi arhitekturne zasnove kapele in njene primerjave s sakralnimi prostori, kapelami gradov in drugih pro-fanih rezidenc v ožjem in širšem srednjeevropskem prostoru ugotovim, da je rajhenburška kapela v primerjavi z večino zgoraj navedenih primerov zaradi kapitelov in baz pilastrov, služnikov in okroglih pol-stebrov stavbno še bolj členjena, lahkotnejša, kar bi govorilo v prid nastanku proti koncu 12. stoletja. Vendar med zgoraj naštetimi primeri izstopa stranska ladja cerkve San Ambrogio v Milanu, kjer se delilni loki in grebeni križnogrebenastega oboka iztekajo na pilastre oz. služnike pravokotnega profila, oproga pa sloni na okroglem polstebru. Vsi trije stenski členi imajo baze in kapitele. Gre torej za prav takšno členitev, kot jo domnevamo tudi na Rajhen-burgu in jo torej v Lombardiji najdemo že v 11. stoletju,154 kar bi govorilo v prid starejši dataciji, morda že v tretji četrtini 12. stoletja. V pomoč pri natančnejši opredelitvi časa nastanka bi nam bila stavbna plastika, ki pa v kapeli ni ohranjena. Izjemo predstavljata atiški bazni profil in kockasti friz, ki ju sicer najdemo tudi v 13. stoletju, a sta najbolj tipična za 12. stoletje.155 K razreševanju vprašanja datacije bo, tako pričakujemo, precej doprinesla potekajoča den-drokronološka raziskava hrastovega poda, ki je domnevno in situ od izgradnje kapele. Čeprav takšna členitev stavbne lupine, kot jo domnevamo na Rajhen-burgu, v drugi polovici 12. stoletja ni predstavljala novosti, je tovrstno oblikovanje v ožjem avstrijskem prostoru, s katerim zaradi zgodovinskih okoliščin najprej primerjamo rajhenburško kapelo, v grajskih sakralnih prostorih v tem času vendarle redko, zato je kapela na gradu Rajhenburg še toliko dragocenejša. Od romanskih grajskih kapel v slovenskem prostoru bi z rajhenburško po tlorisni zasnovi morda lahko primerjali nekdanjo kapelo gradu Lindek, ki pa je žal le fragmentarno ohranjena. Kljub temu lahko o njej povemo, da je bila prav tako locirana v prvem nadstropju grajskega stolpa in je imela na vzhodni strani apsidalno konho, ki pa ni bila konzolna zaradi stopničastega stanjšanja zidu. Na južni steni je imela kapela dvoje še vedno ohranjenih polkrožno zaključenih okenc, kar bi morda lahko pomenilo celo dvo-travejno zasnovo. Dokazov o morebitnem obokanju 149 Kramberger, Možnosti rekonstrukcij, str. 34-35; Kramberger, Gradovi, str. 68. 150 Schicht, Bollwerke, str. 235. 151 Gl. Schicht, Die Festung, str. 580, 581; Schicht, Bollwerke, str. 234-235, 300, 302. 152 Gl. njegov prispevek v tej publikaciji. 153 Gl. njegov prispevek v tej publikaciji. Prim. Kos, Gradivo 4, št. 109; Stopar, Razvoj, str. 47, 167; Stopar, Krško, 146-150; Curk, Trgi, str. 77; Stopar, Brestanica, str. 84; Stopar, Med Kozjanskim in porečjem Save, str. 95; Jakič, Gradovi, str. 97; Jakič, Vsi slovenski gradovi,^ str. 69; Kramberger, Možnosti rekonstrukcij, str. 32; Sapač, Zeleznik, Gradovi, str. 62; Kramberger, Gradovi, str. 65; Sapač, Ukročena lepotica, str. 91. 154 Gl. Conant, Carolingian and romanesque architecture, str. 242-244; Giacomo, The Dictionary of Art, str. 534-535 (z nadaljnjo literaturo). 155 Gl. poglavje o romanski stavbni plastiki. 2013 i Sl. 21: Oberranna, grajska kapela, južna stena (detajl) (foto: Mija Oter Gorenčič). sicer ni.^56 Apsidalni pomol imata ohranjen kapeli gradov Podsreda in Ormož.157 Romanska stavbna plastika V nadaljevanju želim nekaj besed nameniti še romanski stavbni plastiki, ki je na Rajhenburgu ohranjena tako v kapeli kakor tudi izven nje. V kapeli je zaradi poznejših posegov^58 prvotna stavbna plastika omejena na ostanke kockastega friza v vzhodnem delu kapele, ostanke baz, delček kapi-telnega okrasja in med zadnjo obnovo odkrito kon-zolo apsidalnega pomola. Izven kapele pa je ohranjen romanski portal, ki je iz zahodne stene v nadstropju poznejše, poznogotske kapele oz. prvotnega vogalnega stolpa vodil v prostore južnega trakta, leta 2000 pa je bila na sekundarni lokaciji pod stopniščem arkadnega hodnika odkrita luneta, ki bi jo prav tako lahko uvrstili med rajhenburško (profili- 156 Gl. Stopar, Razvoj, str. 139; Stopar, Spodnja Savinjska dolina, str. 77, 78. Vse kaže, da je imela lindeška kapela sprva raven tramovni strop in da so šele v novem veku zgradili banjasti obok, katerega nastavki so se ohranili - za podatek se zahvaljujem Igorju Sapaču. 157 Za Ormož gl. Stopar, Razvoj, str. 99; Oter Gorenčič, Umetnostna dediščina, str. 15-16; Sapač, Umetnostna dediščina, str. 24-27; Stopar, Najlepši slovenski gradovi, str. 137, 141; Stopar, Za grajskimi zidovi, str. 65; Stopar, Med Prekmurjem, str. 99; Curk, Ormož, str. 12-13; Curk, Ormož skozi stoletja, str. 71. Za Podsredo gl. op. 32. 158 Sapač, Železnik, Gradovi, str. 64, navajata, da je bila kapela uničena konec 17. stoletja; enako Sapač, Ukročena lepotica, str. 92. Na podlagi likovnih upodobitev lahko domnevamo, da je bil apsidalni pomol odstranjen bržkone tedaj, prim. upodobitve gradu Clobucciaricha (okoli 1603), Vischerja (okoli 1680) in Flurerja (okoli 1725). Prim. Curk, Brestanica, str. 136. rano) romansko stavbno plastiko. Te v drugih delih gradu ni ohranjene ali pa je še skrita našim očem.159 Stavbnoplastično okrasje grajske kapele je poudarjalo njeno reprezentativno funkcijo,!60 zato lahko le obžalujemo, da se je v rajhenburški kapeli še najbolje, a tudi ta le fragmentarno, ohranil le friz, ki v višini nekdanjih kapitelov pilastrov in služnikov poteka po vzhodni steni in se v apsidalni niši nadaljuje v višini prehoda stene v polkupolo. Na vzhodni steni se friz dotika oz. se izteka v kapitela vogalnih pilastrov (sl. 22). Med zadnjo obnovo je bil friz obnovljen in rekonstruiran po celotnem obodu novopostavljene apside. Friz oblikujejo zobato nanizane kockice v štirih stopničastih vrstah in gladek rob zgoraj. Dušan Kramberger je zapisal, da se kockasti friz in kockasti kapitel pojavljajo od konca 11. stoletja, v pozni romaniki Spanije pa vse do 13. stoletja, in da so ga v Paray-le-Monialu rabili okrog preloma 11. v 12. stoletje.161 Ob tem moramo naprej zapisati, da kockasti kapitel ni v nobeni povezavi s kockastimi frizi, te pa lahko najdemo mnogo bližje kot v Paray-le-Monialu. Gre namreč za enega najbolj tipičnih romanskih ornamentov, ki ga najde- 159 V publikaciji Brestaniški grad, str. 31, piše, da je na hodniku ob stopnicah pri stolpu vzidan enostaven kapitel, ki je prekrit z več plastmi beleža in ni polihromiran. Ta kapitel danes ni viden. Kramberger, Možnosti rekonstrukcij, str. 24, pa omenja spolijo krožne oblike, vzidano v recentnem parapetu na stiku s tlemi v apsidi. Med zadnjo obnovo se je pokazalo, da gre za konzolo, ki zdaj nosi apsidalni pomol. 160 Prim. Stevens, Burgkapellen im deutschen Sprachraum, str. 358; Stevens, Burgkapellen, str. 252; Piper, Bauwesen, str. 532, 533; gl. tudi Ernst, A^spek^te, str. 120. l6! Kramberger, Možnosti rekonstrukcij, str. 25, 26; Kramberger, Gradovi, str. 67. 2013 mo na najrazličnejših mestih, npr. nakladah,162 ka-pitelih,163 različnih zidcih,164 lunetah,165 okenskih okvirjih^66 itd. Številni primeri so ohranjeni tudi v sosednji Avstriji, npr. na zunanjščini glavne vzhodne apside stolnice v Krki (sl. 23), na vzhodni zunanjščini samostanske cerkve v Šentpavlu, v samostanski cerkvi v Seckauu^67 idr. V Seckauu je kockasti friz še posebej zanimiv, saj ga najdemo na nakladah kapitelov južne stene glavne ladje, kjer se nad njim vertikalno nadaljuje in se izteče v horizontalno po vsej dolžini potekajoč pas, okrašen s kockastim ornamentom.^68 Med avstrijskimi grajskimi kapelami je s kockastim frizom okrašena npr. severna kapitelna plošča polkrožnega slavoloka v grajski kapeli v Hohensteinu iz 12. ali 13. stoletja,!69 takšen friz krasi tudi apsido grajske kapele v bavarskem Niederärndtu iz druge polovice 12. sto-letjal70 idr. Najdemo ga tudi na zunanjščini grajske kapele v Liechtensteinu (sl. 10). V osrednjeslo-venskem prostoru je kockast friz ohranjen le v rajhenburški kapeli. V kapeli na gradu Podsreda je v apsidi prehod v polkupolo sicer prav tako poudarjen z zidcem, ki pa je le zgoraj pravokotno in spodaj paličasto profiliran. Od preostalega okrasja rajhenburške romanske kapele so se ohranili le fragmentarni ostanki stavbne plastike polstebrov, služnikov in pilastrov. Od kapi-telne ornamentike je ohranjen edinole fragment na kapitelu severovzhodnega pilastra (sl. 24).171 Doslej ga je omenil samo Kramberger, ki je zapisal, da »kaže nekakšen listnat relief«.172 Najbrž gre za ostanek nekdanjega vegetabilnega okrasja, morda 162 Gl. npr. naklado kapitela v preddverju krške stolnice (Ginhart, Grimschitz, Der Dom, repr. 48) iz časa pred letom 1200. Za datacijo gl. Koch, Gurk, str. 251. 163 Gl. npr. kapitela na portalu rotunde v Petronellu v Steiger, Studien, repr. 212; timpanon portala se umešča okoli sredine 12. stoletja, gl. Dahm, Früh- und Hochmittelalter, str. 359360. Paulus, Ars, str. 9, južni portal regensburške kapele sv. Gala na podlagi kockastega friza kapitelnega zidca umeša v sredino oz. drugo polovico 12. stoletja. 164 Gl. npr. nekdanje preddverje (prva polovica 13. stoletja) in južno steno srednje ladje nad arkadnimi kapiteli (druga polovica 12. stoletja) samostanske cerkve v Seckauu, Roth, Seckau, str. 83, 85, 95, repr. 38, 51, 52, 54, 55, 60, 61, 62. 165 Gl. npr. luneto južnega portala cerkve sv. Andreja v Hei-ligenthalu iz okoli leta 1180, Budde, Deutsche romanische Skulptur, repr. 95. 166 Gl. npr. okenski okvir na severni steni palacija gradu Münzenberg iz okoli 60-ih let 12. stoletja, Binding, Burg, repr. 7; Jost, Burgruine, str. 14-15. 167 Schicht o kockastem frizu piše, da ga najdemo v celotni visoki romaniki, okoli let 1141-1164 pa v nadškofijski cerkvi v Seckauu, Schicht, Die Festung, str. 580; Schicht, Bollwerke, str. 235. 168 Gl. repr. v Roth, Seck^au, repr. 51, 52, 54, 55, 60, 61, 62. 169 Gl. Lehner, Burgkapellen, str. 285, 286, 290. 170 Ernst, Aspekte, str. 116, 120. 171 Kramberger, Možnosti rekonstrukcij, str. 27, 30, enako Kramberger, Gradovi, str. 67; govori o lizenah, kar je napačno, saj so »lizene« na Rajhenburgu imele baze in kapitele, torej je pravilen izraz pilaster. 172 Kramberger, Možnosti rekonstrukcij, str. 27. vogalnega lista. Soroden okras se sluti tudi na jugovzhodnem pilastru (sl. 25). Profili odklesanih kapitelov so sicer nedoločljivi. Ob južni steni (sl. 26) je viden fragment atiškega profila baze pilastra, baza polstebra pa je odbita, kar najbrž velja tudi za bazo in podstavek služnika na vzhodni strani; kvadratni podstavek baze služnika je ohranjen le na zahodni strani. Ob severni ladijski steni (sl. 27) je delno ohranjen podstavek baze polstebra, ki ga sestavlja kvadratna osnova s poševno porezanimi stranicami, te tvorijo prehod v krožni presek,173 s čimer je ta podstavek oblikovan drugače kot ob nasprotni steni. Na neenotno obdelavo stavbne plastike kaže tudi baza severovzhodnega pilastra, kjer izgleda, da nima atiškega, ampak enostaven paličast profil (sl. 28). Enako se sluti tudi v jugovzhodnem vogalu. Različno oblikovanje je mogoče, saj ga najdemo npr. tudi v mlajši grajski kapeli v B režah, kjer imata sla-voločna stebra različen profil, prav tako sta imela različen profil domnevno tudi nekdanja portalna stebrička. Atiški profil v slovenskem prostoru najdemo na več lokacijah, najverjetneje iz tretje četrtine 12. stoletja oz. iz časa po posvetitvi samostanske cerkve v letu 1156 že na bazah iz stiškega križnega hodnika.174 Takšno oblikovanje sicer najdemo tudi Sl. 22: Rajhenburg, romanska grajska kapela, kockast friz (foto: Mija Oter Gorenčič). 173 »Fini štuk«, s katerim naj bi bili preoblečeni vsi oblikovani kamniti členi in ki naj bi »z drobno obravnavo dal celoti nadih finese, ki v naši romanski dediščini nima primerjave« (Stopar, Gradovi, str. 184; prim. Stopar, Najlepši slovenski gradovi, str. 201-202; Stopar, Za grajskimi zidovi, str. 63, 65), danes ni viden, niti ni v kontekstu romanskega načina oblikovanja stavbnih členov prav dobro razumljiv. Morda je imel avtor v mislih mestoma ohranjen tanek gladek bel omet, ki je rezultat posegov v prvi tretjini 16. stoletja, o katerih gl. prispevek Igorja Sapača v tej publikaciji. 174 Gl. Oter Gorenčič, Deformis formositas, str. 228. Prim. tudi druge baze z atiškim profilom pri nas, obravnavane v Oter Gorenčič, Romanska in zgodnjegotska arhitekturna plastika. 2013 Sl. 23: Krka, stolna cerkev, srednja apsida, detajl (foto: Mija Oter Gorenčič). Sl. 24: Rajhenburg, romanska grajska kapela, kapitel severovzhodnegapila^stra (foto: Mija Oter Gorenčič). Sl. 26: Rajhenburg, romanska grajska kapela, ostanki baz in njihovih podstavkov ob južni steni (foto: Mija Oter Gorenčič). Sl. 25: R^ajhenburg, romansk^a grajska kapela, kapitel jugovzhodnegapilastra (foto: Mija Oter Gorenčič). Sl. 27: Rajhenburg, romanska grajska kapela, ostanki baz in njihovih podstavkov ob severni steni (foto: Mija Oter Gorenčič). 2013 Sl. 28: Rajhenburg, romanska grajska kapela, baza severovzhodnega pila^stra (foto: Mija Oter Gorenčič). še v 13. stoletju,175 vendar rajhenburški atiški profil, kolikor lahko sodimo po fragmentarni ohranjenosti, kaže še precej zgodnjo obliko z dokaj visokimi pro-porcijami baz, kar bi ustrezalo nastanku v drugi polovici 12. stoletja. Predno namenimo pozornost preostali stavbni plastiki, se ustavimo še pri apsidalnem pomolu. V slovenskem prostoru sta romanska apsidalna po-mola176 v grajski arhitekturi ohranjena dva, in sicer v Podsredi177 in Ormožu,178 imela ga je tudi grajska kapela v Lindeku,179 morda tudi v Pišecah.180 V Podsredi konzole pomola niso ohranjene, ormoški pomol pa sloni na treh. Ker je previs v Rajhenburgu znašal le okoli 50 cm, s čimer apsida ni pomenila konkretnejše povečave prostora, marveč je služila le kot vidno znamenje sakralnega prostora,181 je pomol najverjetneje podpirala le ena konzola, ki je bila med obnovitvenimi deli najdena v apsidi na mestu nekdanje oltarne menze in nato vgrajena ob rekonstrukciji apside. Kamnita konzola (sl. 29) ima obliko kvadra, ki je spodaj polkrožno zaobljen, zgoraj pa ima nakazano pravokotno nekoliko izstopajočo na-kladno ploščo. Na eni konzoli je slonel tudi še ohranjeni žlebasto profiliran apsidalni pomol starejše grajske kapele v Brežah (sl. 30). Njegova kamnita konzola ima obliko kamnitega kvadra, ki je spodaj poševno porezan, zgornji vertikalno zaključen rob pa je oblikovan v rahlem loku, ki sledi ločni liniji pomola. Na stiku med zgornjim robom in 175 Gl. npr. bazi polstebrov, na katera se naslanja obočna opro-ga v krški zahodni empori. 176 O apsidalnih pomolih gl. Schicht, Bollwerke, str. 134. 177 Gl. op. 32. 178 Gl. op. 157. 179 Gl. Stopar, Za grajskimi zidovi, str. 69. 180 Gl. Stopar, Med Kozjanskim in porečjem Save, str. 62; Sto-par, Za grajskimi zidovi, str. 69; Stopar, Najlepši slovenski gradovi , st. 158; Stopar, Grad, str. 10. 181 Schicht, Die Festung, str. 578; Schicht, Bollwerke, str. 233. poševnim porezom ima konzola žlebast utor. Gre za še posebno zanimiv primer, saj so mere tega pomola malodane identične z rajhenburškim (Breže: premer 2,37 m; globina 1,15 m; pomol sega iz zidu 0,40 m; Rajhenburg: premer 2,37 m; globina 1,19 m; pomol 0,50 m), kar pomeni, da je pomol na Rajhenburgu tako rekoč brez dvoma podpirala le ena konzola. Poleg tega je bila starejša kapela v Brežah ne le po velikosti apsidalnega pomola, marveč tudi po merah ladijskega prostora tako rekoč enaka rajhenburški. Notranja dolžina starejše kapele v Brežah je bila namreč 8,5 m, širina pa je bila, glede na pozicijo apside, 5 m (Rajhenburg 8 m x 5 m).182 Na Rajhenburgu je še posebej impresivna izpostavljena pozicija grajske kapele nad križiščem doline, s čimer je (bila) izstopajoča apsida vidna že od daleč in je služila morda tudi kot zaščitni znak nadškofijskega gradu.183 Z apsidalnimi pomoli so tudi sicer želeli navzven jasno pokazati pozicijo grajskega sakralnega prostora.184 Posvetimo se še romanskemu portalu in luneti. »Bogat portal retardiranih romanskih oblik«185 sestavlja enostopenjsko ostenje, v katerega sta vstavljena stebra (sl. 31). Med ravnino stene in stebroma je ostenje konkavno profilirano z brazdama ob obeh robovih. Stebra, ki ju povezuje polkrožna arhivolta enakega premera, imata bazi z atiškim profilom (sl. 32), ki kontinuirano prehaja v konkavni del por-talnega ostenja. Kako je bil oblikovan vogal baze, na podlagi sedanjega stanja ni mogoče ugotoviti (vogalni list?). Valjasta kapitela (sl. 33) krasi plitva stilizirana rastlinska ornamentika s težnjo po prekrivanju celotne površine.186 Severni kapitel v zgornjem delu obdajajo trije široki listi s poudarjeno sredinsko žilo, ki se v spodnjem delu meandrasto zaključujejo. V zgornjem delu južnega kapitela so izklesani trije široki listi s sredinsko žilo, pod njimi so šilasto zaključeni listi s sredinsko žilo, medtem ko so spodnji, sicer prav tako obrnjeni navzgor, zaobljeni, kar ustvarja svojevrsten kontrast. Listi se luskasto prekrivajo tako, da spodnji segajo čez zgornje. Polkrožna luneta je gladka in brez kamnoseškega okrasja. Po mnenju Ivana Stoparja je bil »gladek nakljuvan timpanon /.../ prvotno najbrž okrašen z na desko slikano podobo«.187 Med zadnjo 182 Za izmero velikosti starejše breške kapele in obeh pomolov se zahvaljujem Igorju Sapaču. 183 Prim. Schicht, Die Festung, str. 581; Schicht, Bollwerke, str. 236. 184 Prim. Fries, Kuttig, Wolfgang, Die Schallaburg, str. 214215; Piper, Bauwesen, str. 531. 185 Stopar, Brestanica, str. 84; enako Stopar, Med Kozjanskim in porečjem Save, str. 100. Stopar piše, da portal vodi v prostore vzhodnega namesto, pravilno, južnega trakta. 186 Stopar, Krško, str. 143, neustrezno piše, da sta kapitela čašasta z reliefnimi palmetnimi listi. 187 Stopar, Krško, str. 143-144. Za kakšen namen in kdaj sta bili v luneto narejeni luknji, ki sta vidni na fotografiji, objavljeni v Stopar, Krško, str. 143, ni jasno. 2013 obnovo se je pokazalo, da je portal nedvomno in situ,188 kar pomeni, da je imel stolp s kapelo vhod tudi z dvoriščne strani. Reža s koleščkom, ki je ohranjena ob portalu, ni ostanek »nekdanjega dvižnega mostiča«, kot navaja Ivan Stopar,189 saj je kolesce po dimenzijah veliko premajhno in prešibko za takšno funkcijo. Verjetnejše je, da je služil za zvo-niček, vsekakor pa je na tem mestu iz obdobja po letu 1500; odprtina je v zidu, ki je nastal v 16. ali 17. stoletju.190 Ivan Stopar je zapisal, da je portal »v svojih formah sicer nenavaden«,191 njegova romanska oblika, »čeprav morda retardirana, pa vendar kaže na visoko starost«.192 Jože Curk ga je umestil v čas okoli leta 1200,193 Patrick Schicht pa meni, da po koncepciji in stavbnoplastičnem oblikovanju ustreza primerom iz druge četrtine 12. stoletja, kot so grad Tirol, župnijska cerkev v Tullnu in predvsem grajska kapela v Brežah.194 Sama rajhenburškega por-tala, kot omenjeno, ne bi primerjala s portalom kapele gradu Tirol, kar pa zadeva primerjavo z župnijsko cerkvijo v Tullnu, je potrebno zapisati, da ima ta cerkev dva portala, in sicer zahodnega in severnega, pri čemer je Schicht mislil na slednjega, ki pa se postavlja v leto 1170 in od katerega je ohranjen stebrni par s strmimi atiškimi bazami in kapiteloma, okrašenima z orlom, ribama in stiliziranim listovjem (sl. 34). Portal ima torej prav tako enostopenjsko členitev s stebroma in arhivolto enakega premera, vendar pa sta njegova sedanja luneta in plitvo ostenje novejša,!95 kapitele pa krasijo zo-omorfni motivi. Tudi nekdanji portal breške mlajše kapele je enostopenjski z vstavljenima stebroma, lu-neto pa obdaja paličasta arhivolta enakega premera, kot je steber okroglega profila. Kapitela z nakladno Sl. 29: Rajhenburg, romanska grajska kapela, konzola rekonstruiranega apsidalnega pomola (foto: Mija Oter Gorenčič). Sl. 30: Breže, starejša grajska kapela, apsidalni pomol (foto: Mija Oter Gorenčič). Sl. 31: Rajhenburg, grad, portal palacija (foto: Mija Oter Gorenčič). 188 Za podatek se zahvaljujem Igorju Sapaču; prim. Schicht, Die Festung, str. 574; Schicht, Bollwerke, str. 230. 189 Stopar, Brestanica, str. 84-85; Stopar, Med Kozjanskim in porečjem Save, str. 101; enako Curk, Brestanica, str. 135; Kramberger, Možnosti rekonstrukcij, str. 22, 23. 190 Za ta podatek se zahvaljujem Igorju Sapaču. 191 Stopar, Kršijo, str. 150. 192 Prav tam, str. 150. 193 Curk, Brestanica, str. 135, 138. 194 Schicht, Die Festung, str. 580; Schicht, Bollwerke, str. 235. 195 Gl. Donin, Jahrbuch, str. 6; prim. Schwarz, Tulln, str. 287. 2013 Sl. 32: Rajhenburg, grad, portal palacija, baza (foto: Mija Oter Gorenčič). Sl. 33: Rajhenburg, grad, portal palacija, detajl (foto: Mija Oter Gorenčič). ploščo močneje členita portal, v Rajhenburgu pa konkavni profil kontinuirano poteka iz vertikale v polkrog, s čimer portal učinkuje enovitejše. Takšnih, lahko rečemo preprostejših enostopenjskih romanskih portalov z dvema ostenjskima stebričkoma, polkrožno luneto in paličasto arhivolto je v romaniki precej. Po sorodnem osnovnem konceptu bi sama kot primer dodala še očitno starejši portal kapele že omenjenega dolnjeavstrijskega gradu Liechtenstein (sl. 35). V prav tako enkrat pravokotno stopnjevano ostenje sta postavljena polkrožna stebra s kockastima kapiteloma, od katerih je desni reliefno okrašen, in visokima bazama atiškega profila z vogalnimi listi. Kapitela, ki sta prav tako kot rajhenburška brez naklad, tudi tu povezuje paličasta arhivolta enakega premera, kot ga imata stebra, ki obkroža reliefno prav tako neobdelano luneto. Prav ta portal Lehner navaja kot najbogatejši primer romanskega portala v dolnjeavstrijskih grajskih kapelah.196 Na podlagi lunete portala kapele gradu Liechtenstein in še več drugih primerov romanskih portalov197 se mi zdi manj verjetna Stoparjeva teza, da je rajhenburški timpanon nekdaj pokrivala na les naslikana podoba. Reliefno neokrašene lunete namreč v romaniki niso bile nobena posebnost, saj so bile razširjene od poznega 11. do zgodnjega 13. stoletja; nekatere imajo še ohranjene ostanke slikarskega okrasja, druge so brez originalnih sledov po-slikave.198 Rajhenburški portal se z bazami približuje splošnemu romanskemu načinu oblikovanja atiš-ko profiliranih spodnjih stebrnih zaključkov, kapi-teli pa s svojo ornamentiko spominjajo na t. i. storžasto okrasje, ki ga - prav tako v kombinaciji z atiškimi bazami s preprostimi, neizrazitimi vogalnimi listi - najdemo npr. na kapitelih kraljeve palače v Goslarju v drugi polovici 12. stoletja199 in za katerega so značilni kapitelno jedro prekrivajoči v vrste postavljeni listi z žilami, ki spominjajo na luske pinijevega storža. Podobni primeri so ohranjeni tudi v Hildesheimu (St. Godehard), Goslarju (Riechen-berger Krypta),200 na spoliji kapitela v lapidariju samostana v Klosterneuburgu iz zgodnjega 12. sto-letja,201 zahodnem portalu cerkve sv. Zenona v Isenu iz okoli leta 1200202 idr. Primerjavo meandra-stemu delu okrasja nudi npr. eden od kapitelov v samostanski cerkvi v Šentpavlu v Labotski dolini iz časa po letu 1190,203 pokončnim šilasto zaključenim listom s sredinskimi žilami pa eden od kapitelov na portalu južnega zvonika samostanske cerkve v Ad-montu iz tretje četrine 12. stoletja.204 Stavbna plastika breškega gradu z rajhenburško ne kaže podobnosti. Od omenjenih avstrijskih portalov je rajhen-burškemu še najbližji tullnski, od katerega se zaradi nižjih baz, koncepcije ostenja in sloke povezave stebra z arhivolto zdi mlajši. Na podlagi tega in omenjenih primerjav s sorodnim kapitelnim okrasjem bi portal umestila v zadnjo četrtino 12. stoletja.205 Morda je bil portal kamnoseško bogateje 196 Lehner, Burgkapellen, str. 5, 71, 333. 197 Gl. npr. Donin, Jahrbuch, repr. 4, 5, 36, 61, 64, 67. 198 Kalbaum, Romanische Türstürze, str. 32-33. Stopar, Krško, str. 144, je v zvezi z rajhenburško portalno luneto zapisal, da so na kamnu vidni sledovi stare sive polihromacije z rdečimi črtami. 199 Gl. Gutmann, Burg, str. 72. 200 Prav tam. 201 Gl. repr. na http://www.burgenseite.com/kapitell^klobg_ kap_22.jpg (uporabljeno 16. 7. 2013). 202 Za datacijo gl. Kalbaum, Romanische Türstürze, str. 265; za up. gl. Karlinger, Romanische Steinplastik (v tej knjigi glej tudi soroden kapitel iz Regensburga (sv. Emeram)). 203 Gl. repr. na. http://www.burgenseite.com/kapitell^st_paul_ kap_27.jpg (uporabljeno 16. 7. 2013). 204 Gl. repr. na. http://www.burgenseite.com/kapitell^admonts _kap_01.jpg (uporabljeno 16. 7. 2013); za datacijo gl. http://gams.uni-graz.at/fedora/get/o:kug-t-095-141/bdef: TEI/get (uporabljeno 10. 7. 2013). 205 Prim. Oter Gorenčič, Romanska in zgodnjegotska arhitekturna plastika, str. 100. O portalih v palacije gl. Piper, Burgenkunde, str. 448-451; prim. Miletic, Plemički gradovi, str. 217. 2013 koncipiran tudi zato, ker kapela ni imela lastnega reprezentativnega vhoda in je zato prevzel tudi vlogo podarjenega vhoda v kapelo.206 Ob koncu se ustavimo še pri luneti, ki je bila odkrita med konservatorsko-restavratorskimi posegi v letih 1999 in 2000 in je sekundarno vzidana v ostenje arkadnega hodnika oz. pod stopnišče poznorenesančnega stopnišča (sl. 36). V literaturi sta jo prva omenila Igor Sapač in Alenka Zeleznik, ki sta jo opisala kot »velika heraldična luneta domnevno romanskega portala iz 12. stoletja«,207 v nadaljevanju pa podala tezo, da gre za luneto romanskega glavnega grajskega portala, ki so ga morda odstranili med prezidavami ob koncu 16. stoletja, ko so mdr. na treh straneh dvorišča nastali arkadni hodniki s stopniščem, na katero so vzidali to luneto, ki, sodeč po merah, ne izvira iz kapele.208 Ivan Stopar je o luneti zapisal, da pripada nekdanji kapeli in izvira iz 12. stoletja.209 Sl. 34: Tulln, cerkev sv. Štefana, severni portal (Schwarz, Tulln). 206 Prim. prispevek Igorja Sapača v tej publikaciji. 207 Gl. Sapač, Zeleznik, Gradovi, str. 62. 208 Sapač, Zeleznik, Gradovi, str. 64; Sapač, Ukročena lepotica, str. 92. Gl. tudi prispevek Igorja Sapača v tej publikaciji. 209 Stopar, Najlepši slovenski gradovi, str. 199; Stopar Za grajskimi zidovi, str. 62. Sl. 35: Liechtenstein, grajska k^apela, vhodni portal (foto: Mija Oter Gorenčič). Sl. 36: Rajhenburg, grad, luneta (foto: Mija Oter Gorenčič). Osrednje, plitvo poglobljeno kvadratasto polje polkrožne lunete je geometrično razdeljeno s centralno postavljenim grškim križem z razširjenimi in rahlo konkavno ubočenimi konci krakov, ki jih med seboj povezujejo štirje trakasto izklesani krogi v obliki štiriperesne deteljice. Ta je prepletena s krogom, ki obdaja stiliziran vegetabilni ornament, izklesan med kraki križa. Ornamenta sta zrcalno si- 2013 metrična. Sečišče osi križa je okroglo razširjeno in okrašeno z vklesano rozeto. Čeprav okrasje lunete, zlasti listovje, na prvi pogled vzbuja nekoliko dvoma o tem, ali gre res za romanski kos, menim, da vendarle kaže dovolj za ro-maniko tipičnih elementov, ki upravičujejo umestitev v ta čas.210 Na prvem mestu so to centralni križ, ki je eden najpogostejših osrednjih motivov romanskih lunet, in z ornamenti zapolnjena polja med kraki. V Nemčiji je npr. okoli tretjina vseh romanskih lunet okrašena s križem ali jagnjetom kot Kristusovim simbolom; križ je upodobljen sam ali med rastlinskim in geometričnim ornamentom,211 pogosto je obdan s krogom2!2 in ima tudi središče poudarjeno s krogom in ornamentom, kar je primer tudi na Rajhenburgu. Tudi obliko križa z enakomerno razširjenimi konci krakov najdemo v romanskih lunetah. Gre za t. i. Kruckenkreuz, izklesan npr. na romanski luneti zahodnega portala cerkve sv. Mihaela v Schwäbisch Hallu2!3 iz okoli let 1180/ 90,214 kjer je umeščen v tesen preplet vitic in drugega vegetabilnega in geometričnega okrasja, spodnji krak grškega križa pa stoji na nekakšnem podstavku. V obliki latinskega križa pa ga najdemo npr. v timpanonu severnega zahodnega portala nekdanje samostanske cerkve v Bronnbachu iz okoli let 1180/ 90215 in v zatrepu nekdanjega zahodnega portala cerkve sv. Nikolaja v Buchenbergu iz okoli leta 1100, kjer sta križa dva, oba v krogu.216 Križ z razširjenimi kraki spominja na bronaste in relikvij-ske križe iz prve polovice in sredine 12. stoletja, katerih kraki so okrašeni z gemami in simboli evangelistov.217 Primere križev, katerih kraki se na koncu razširijo navzven, sečišče krakov je lahko poudarjeno s krogom in ornamentom v njem, vmesna polja so zapolnjena z vegetabilnim okrasjem, vse skupaj pa obdaja krog, poznamo tudi iz predro-manskega obdobja, npr. z nagrobne plošče v kripti samostanske cerkve Sesto al Reghena ali marmorne plošče v Ogleju, obe iz 8. stoletja.2!8 V srednjeveški umetnosti so križi pogosto oblikovani tako, da iz njih nekaj raste ali poganja, s čimer postanejo živo deblo oz. drevo življenja.219 Tako npr. romanski pateri iz Benetk na Ca' d'Oro220 in v Museo dell' Estuario22! krasi organska izpeljava križa v ornament oz. vegetacijo, ki zapolnjuje prostor med kraki, v Brestanici pa je geometrično oblikovanje bolj avtonomno in rastlinski ornament nastopa le kot polnilo. Diagonalno simetrična, za romaniko netipična ornamenta v krakih rajhenburškega križa spominjata na priljubljeno sorodno razporeditev v grbih. Prvi grbi so se pojavili med letoma 1120 in 1150,222 že med letoma 1210 in 1230 pa je bila heraldika razširjenja po vsej srednji in zahodni Evropi.223 Čeprav na štiri polja razdeljene ščite grbov najdemo že pred letom 1144,224 menim, da na Rajhenburgu ne gre za he-raldično luneto, ker ornament ni upodobljen v obliki ščita, poleg tega je okrasje svojstven spoj tipičnih motivov iz romanskih lunet. Rajhenburški preplet kroga in krogov, izhajajočih iz križa, asociira na značilne romanske geometrične preplete, ki jih kot apotropejsko znamenje pogosto najdemo v romanskih lunetah pa tudi na 210 Glede na to, da je vzidana pod stopnišče, pomeni, da je nastala pred 1600, torej bi bila lahko le še gotska, morda zgodnjerenesančna. Malo je namreč verjetno, da bi jo na tem mestu izklesali trapisti. 211 Neubauer, Die romanischen skulptierten Bogenfelder, str. 24; Kalbaum, Romanische Türstürze, str. 84-87, 406. 212 Prim. Kalbaum, Romanische Türstürze, str 84. 213 Kalbaum, Romanische Türstürze, str. 406, repr. 97. 214 Prav tam, str. 408. 215 Prav tam, str. 228, repr. 20. 216 Prav tam, str. 230, repr. 21. 217 Gl. Werner, Su^evia, repr. 66, 68, 69, 72, 73, 74, 75, 112, vsi iz prve polovice ali sredine 12. stoletja; prim. Kalbaum, Romanische Türstürze, str. 228. 218 Gl. Maggi, Das schlichte Tympanon, repr. 29, 37. 219 Prim. Kalbaum, Romanische Türstürze, str. 84, 86, 407. Sl. 37: Seckau, samostanska cerkev, kapitel (Roth, Seckau). 220 Swiechowski, Rizzi, Hamann-Mac Lean, Romanische Reliefs, repr. 258. 221 Prav tam, repr. 663. 222 Biewer, Medien, str. 145; prim. Galbreath, Jequier, Handbuch, str. 22. 223 Biewer, Medien, str. 147. 224 Waldner, Die ältesten Wappenbild^er, str. 17-18, 70; Biewer, Medien, str. 147. 2013 drugih stavbnih elementih vključno z vitraji;225 motiv sicer najdemo že v zgodnjem srednjem veku.226 Rajhenburškemu prepletu soroden, za romaniko značilen ornament je krog, čez in preko katerega se prepleta pentlja.227 Takšen je bil tudi okras lunete, ki je nekdaj morda krasila portal kapele Salzburš-kega dvora v Regensburgu.228 Krog, čez katerega se prepleta pentlja, je v avstrijskem prostoru mdr. izklesan na enem od romanskih kapitelov v severni apsidi samostanske cerkve v Seckauu (sl. 37), kjer je ohranjen tudi kapitel, ki ga krasi križ, katerega kraki se nadaljujejo v trilist, ki zapolnjuje vmesne prostore med kraki križa.229 Rajhenburškemu identičnega motiva, torej iz križa izhajajoče pentlje, ki se kot nit prepletajo s krogom, mi v srednjeevropski romanski stavbni plastiki tekom priprave tega prispevka ni uspelo najti, kar seveda ne pomeni, da motiv v tem času ni bil večkrat uporabljan. Ne nazadnje je znan tudi iz kulturno povsem drugega okolja, saj ga najdemo npr. na plošči iz ene od etiopskih krščanskih skalnih cerkva, na kateri križ nadomešča kar podoba Kristusa (sl. 38). Kombinacija Križanega z iz njega izhajajočimi krogi je likovna upodobitev izžarevanja moči križa.230 Pri nas motiv geometričnega prepleta najbolje poznamo z romanske lunete na gradu Cmurek (sl. 39), kjer gre za preplet krogov, rombov in polkrogov, ki oblikujejo tipične romanske pentljaste zavoje. V Rajhenburgu osrednji krog, ki obdaja križ, kot 225 Gl. npr. Kalbaum, R^rjmav^i<^che Türstürz^e, str. 38-43, 197, 308-309, repr. 4, 56, 101. 226 Kalbaum, Romanische Türstürze, str. 308. 227 Gl. npr. Frodl-Kraft, Wi^en^er Jahrbi^ch, repr. 4a, b, 5, 20, 21; Haas, Pfistermeister, Romanik, repr. 43; Kalbaum, Romanische Türstürze, repr. 56, 176. 228 To domneva Schicht, Bollwerke, str. 249. Upodobitev lunete pri Pohlig, Zeitschrij^t, str. 150. 229 Gl. upodobitvi pri Roth, Seckau, repr. 135, 137. Njuno prvotno mesto ni znano, Roth, Seckau, str. 168. 230 Küppers-Sonnenberg, Carinthia I, str. 562. šiv izmenično teče enkrat pod in enkrat nad krogi, ki izhajajo iz krakov križa. Tudi v Cmureku isti trak ob križanju z drugim trakom izmenično poteka enkrat spredaj, enkrat zadaj (motiv šivanja pod -nad). Primerjava s Cmurekom je zanimiva tudi zato, ker je tamkajšnja luneta domnevno in situ231 in je skupaj z dvema konzolama232 krasila nekdanji romanski vhodni portal v grad.233 Ker je širina cmu-reške lunete sorodna rajhenburški (Cmurek: 2,14 cm; Rajhenburg: 1,81 cm),234 je Sapačeva domneva, da je rajhenburška morda prav tako krasila nekdanji romanski glavni vhod v grad,235 še toliko bolj upravičena. Približno enako velikost so imeli tudi romanski vhodni portali gradov Podsreda, Podčetrtek, Sevnica, Lipnica idr.236 Vendarle pa moramo pustiti odprto tudi možnost, da luneta izvira z nekega drugega portala, morda celo ne z gradu. Če je bila rajhenburška luneta nekdaj res nad vhodnim porta-lom v grad, je križ v središču presenetljiv, saj bi tak okras prej pričakovali nad portalom, ki vodi v kapelo. Morda je bil križ znak povezanosti gradu s cerkveno gospodo, salzburškimi nadškofi. Da vhodi v romanske gradove niso bili le utilitarni,237 dokazujeta npr. salzburški Hohensalzburg, kjer je romanski vhod okrašen z diamantiranim in cikcaka-stim vzorcem ter profiliranim kapitelnim in baznim delom,238 in štajerski Thalberg, kjer romanski Sl. 38: Etiopija, t. i. sk^alni samostani, k^amnita plošča (detajl) (Küppers-Sonnenberg, Carinthia I). 231 Gl. Zadnikar, Portal, str. 150. 232 Kot navaja Zadnikar, Portal, str. 150, je bil leta 1953 pod desnim vogalom lunete viden večji obdelan ležeč kamen, ki je na levi krajši stranici navzdol posnet v krožnem loku in na tem delu v sredini okrašen z rahlo poglobljeno ploskvijo, ki v zmanjšani obliki posnema zunanji obris. Po odstranitvi ometa se je pokazalo, da gre za kamen v funkciji konzole. Na str. 152 je Zadnikar zapisal, da oblika spominja na »občutje romanskega kockastega kapitela in romanskih kon-zol«. 233 Takšno mnenje zastopa Igor Sapač, gl. njegov prispevek v tej publikaciji. Zadnikar, Portal, str. 151, 158, pa je menil, da je luneta na tem mestu ostanek grajske kapele, saj bi bil prostor za njo orientiran proti vzhodu, »nenavadno« višino (do preklade okoli 3 metre) pa je razložil s spremembo zunanjega nivoja tal ali z uporabo nekaj stopnic pred njim. Stopar, Območje Maribora in Ptuja, str. 35, je zapisal le »timpanon romanskega portala«, v drugih objavah pa je bil mnenja, da gre za timpanon nekdanje kapele: Stopar, Razvoj, str. 50; Stopar, Za grajskimi zidovi, str. 62. V Stopar, Gradovi, str. 33, 34, preberemo, da bi bil timpanon lahko ostanek nekdanjega grajskega portala, a da še verjetneje izvira z nekdanjega vhoda v grajsko kapelo. 234 Za podatek o merah se zahvaljujem Igorju Sapaču. 235 Sapač, Železnik, Gradovi, str. 64; Sapač, Ukročena lepotica, str. 92. 236 Za podatek se zahvaljujem Igorju Sapaču; gl. tudi njegov prispevek v tej publikaciji. 237 Horvat, Prostor, str. 41-66, npr. ne omenja nobenih reliefno okrašenih lunet; na str. 59, 60 le opozarja, da so bili pogost okras nad vhodi v gradove grbi grajskih lastnikov. Piper, Burgenkunde, str. 302, piše, da so bili okviri vrat praviloma popolnoma brez okrasja, kar se je pričelo spreminjati šele proti pozni gotiki in renesansi. 238 Gl. Piper, Burgenkunde, str. 302; gl. repr. na http:// commons.wikimedia.org/wiki/File:Burg_Salzburg.jpg (upo- rabljeno 16. 7. 2013). 2013 Sl. 39: Cmurek, grad, luneta (foto: Mija Oter Gorenčič). Sl. 40: Kornwestheim, cerk^ev sv. Martina, južni portal v lopi, luneta (Kalbaum, Romanische Türstürze). vhodni portal v vzhodnem stolpu, kot lahko sodimo danes, sicer ni imel lunete, so pa bili kapitelni zidci skrbno kamnoseško obdelani z vegetabilno orna-mentiko.239 Ker je romanskih vhodov v gradove ohranjenih relativno malo, lahko o priljubljenosti grbov nad njimi le ugibamo oz. ugotavljamo, da so vhodi v gradove, nad katerimi so grbi, značilnejši za poznejši čas, kar bi prav tako podpiralo tezo, da ne 239 Gl. Jeitler, Von Burgen, str. 61, 84, 85, 87. gre za heraldično luneto. Primer romanskega vhodnega grajskega portala z nadvratnim geometrično-vegetabilnim okrasjem je prav luneta z gradu Cmurek iz okoli sredine 12. stoletja.240 Omenim 240 Cevc, Srednjeveška plastika, str. 36, 38: med letoma 1145 in 1170; Sagadin, Gardina, Plastika, št. 32: druga polovica 12. stoletja; Zadnikar, Romanska arhitektura, str. 321: sreda 12. stoletja; Zadnikar, Portal, str. 154, 158: okoli sredine 12. stoletja; Stopar, Območje Maribora in Ptuja, str. 35-36: sreda 12. stoletja. 2013 naj še, da primerjavo gladki, trakasti izvedbi geometričnega vzorca kroga in pentljasto prepletajočih se polkrogov znotraj kvadrata, kot je ohranjena na rajhenburški luneti, najdemo že v 5. stoletju,241 iz prve polovice 12. stoletja pa jo poznamo npr. z lunete južnega portala v lopi cerkve sv. Martina v Kornwestheimu242 (sl. 40). Na podlagi navedenih primerjav lahko ugotovimo, da bi luneta, kot domneva Igor Sapač, lahko pripadala nekdanjemu glavnemu vhodu v grad in nastala v obdobju Konrada I.243 ali v času okoli sredine 12. stoletja. Bogatejša zasnova grajske kapele, ki se je kazala v visoki kvaliteti gradnje in profiliranih stavbnih členih, je bila praviloma arhitekturni izraz pomembnosti kapele, kot dokazuje npr. že kapela gradu Gars kot babenberške utrdbe.244 Sorodno lahko tudi na Rajhenburgu natančno in kvalitetno gradnjo, stavbnoplastično oblikovanje kapele, porta-la v drugo nadstropje (sedanje prvo nadstropje) pa-lacija in lunete pripišemo zgodovinski pomembnosti gradu kot najjužnejši utrdbi salzburških nadškofov, pa čeprav, kot ugotavlja Schict, Rajhenburg ni sodil k ožjemu jedru nadškofijskih gradov.245 Kljub temu se rajhenburška kapela v slovenskem prostoru ne samo po svoji zasnovi, marveč tudi po kvaliteti in skrbnosti izdelave umešča na sam vrh romanskih grajskih kapel, primerjave pa ji ne najdemo tudi v naši preostali romanski arhitekturi. Temu pritrjuje tudi ohranjena stavbna plastika. Vse to priča o izjemni vrednosti rajhenburške romanske kapele in stavbne plastike, ki ji pomembno mesto pripada ne le v slovenskem, marveč v precej širšem srednjeevropskem prostoru. VIRI IN LITERATURA Amon, Karl: Die Bedeutung von Seggau für Bistum und Diözese Seckau. Schloss Seggau. Geschichte, Architektur und Kunst der steiriscchen Bischofsburg (ur. Heimo Kaindl, Hans Ranz, Leopold Städtler, Karl Steiner). Graz: Diözesanmuseum Graz, 1997, str. 28-43. Biewer, Ludwig: Wappen als Träger von Kommunikation im Mittelalter: einige ausgewählte Beispiele. Medien der Kommunikation im Mittelalter (ur. Karl-Heinz Spieß). Stuttgart: SteinerVerlag, 2003, str. 139-154. Binding, Günther: Burg Münzenberg in der Wet-terau. München-Berlin: Deutsche Kunstverlag, 1964. 241 Gl. Kalbaum, Romanische Türstürze, str. 308, repr. 111. 242 Za datacijo gl. Kalbaum, Romanische Türstürze, str. 309. 243 Gl. njegov prispevek v tej publikaciji. 244 Lehner, Burgkapellen, str. 213. 245 Gl. Schicht, Die Festung, str. 581; Schicht, Bollwerke, str. 235-236. Bitschnau, Martin, Hauser, Walter, Mittermair, Martin: Die Baugeschichte von Schloss Tirol im Hochmittelalter. Schloss Tirol 1971-2011. Neues Leben in alten Mauern. Festschrift anlässlich des 15. Jubiläums des Südtiroler Landesmuseums für Kultur- und Landesgeschichte Schloss Tirol (ur. Stefanie Prieth). Bozen: Verlagsanstalt Athesia, str. 212-237. Bitschnau, Martin, Hauser, Walter: Baugeschichte der Burg Tirol im Hochmittelalter (1077/11001300): Vorbericht über die bauhistorischen Untersuchungen 1986-1994. Tiroler Heimat, 59, 1995, str. 5-18. Bitschnau, Martin, Hauser, Walter: Burg Tirol im Hochmittelalter - Bauphasen und Zeitstellung. Schloß Tirol. Saalbauten und Burgen des 12. Jahrhunderts in Mitteleuropa (ur. Thomas Biller). München-Berlin: Deutsche Kunstverlag, 1998, str. 31-46. Bitschnau, Martin, Seebach, Gerhard: Burg Petersberg. Die profanen Bau- und Kunstdenkmäler der Stadt Friesach (ur. Barbara Kienzl, Gerhard Seebach, Ulrike Steiner). Wien: Schroll, 1991, str. 72-131. Brestaniški grad: restavriranje 1979, 1980. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, Restavratorski atelje, 1982. Budde, Rainer: Deutsche romanische Skulptur 10501250. München: Hirmer, 1979. Burgen in der Nordpfalz (ur. Alexander Thon). Regensburg: Schnell und Steiner, 2005. Cevc, Emilijan: Srednjeveška plastika na Slovenskem od začetkov do zadnje četrtine 15. stoletja. Ljubljana: Slovenska matica, 1963. Chierici, Sandro: La Lombardia. Milano: Zodiaque, 1978. Christian, Gert, Hebert, Bernhard, Kaindl, Heimo, Ruhri, Alois, Schwarz, Hubert, Zechner, Markus: Schloß Seggau: Ergebnisse des interdisziplinären Forschungsprojektes zu Baualter, Geschichte, Wirtschaft und Kunst der steirischen Bischofsburg. Schloss Seggau: Geschichte, Architektur und Kunst der steirischen Bischofsburg (ur. Heimo Kaindl, Hans Ranz, Leopold Städtler, Karl Steiner). Graz: Diözesanmuseum Graz, 1997, str. 48-214. Codrenau-Windauer, Silvia, Schnieringer, Karl: Die Ausgrabungen im Regensburger Dom. Der Dom zu R^egensburg. Ausgrabung, Restaurierung, Forschung (ur. Peter Morsbach). MünchenZürich: Schnell & Steiner, 1989, str. 81-91. Conant, Kenneth John: Carolingian and romanesque architecture 800-1200. Harmondsworth, Middlesex: Penguin Books, 1973. Curk, Jože: Brestanica: gradbeno-zgodovinski oris. Brestanica: zbornik člankov in razprav (ur. Jože Curk). Brestanica: Turistično društvo, 1982, str. 107-141. 2013 Curk, Jože: Ormož in njegova okolica. Maribor: Obzorja, 1973. Curk, Jože: Razvoj urbanih naselbin na območju občine Ormož. Ormož skozi stoletja, 2, 1983, str. 61-80. Curk, Jože: Trgi in mesta na Slovenskem Štajerskem: urbanogradbeni oris do začetka 20. stoletja. Maribor: Obzorja, 1991. Dahm, Friedrich: Tympanon. Früh- und Hochmittelalter (ur. Hermann Fillitz). München-New York: Prestel, 1998, str. 359-360. Deuer, Wilhelm: Der Dom zu Gurk. Gurk: Dom-kustodie Salvatorianerkolleg Gurk, 1995. Die profanen Bau- und Kunstdenkmäler der Stadt Friesach (ur. Barbara Kienzl, Gerhard Seebach, Ulrike Steiner). Wien: Schroll, 1991. Donin, Richard Kurt: Die romanische Kirche der Burg Ranna. Baden bei Wien: Rohrer, 1936. Donin, Richard Kurt: Romanische Portale in Niederösterreich. Jahrbuch des kunsthistorischen Institutes der k. k. Zentralkomission für Denkmalpflege, 9, 1915, str. 1-105. Durdik, Tomaš, Chotebor, Petr: Zur Gestalt des romanischen Palas der Prager Burg. Schloß Tirol: Sc^albauten und Burgen des 12. Jahrhunderts in Mitteleuropa (ur. Thomas Biller). MünchenBerlin: Deutsche Kunstverlag, 1998, str. 197204. Ernst, Bernhard: Früh- bis spätmittelalterliche Burgkapellen in der Oberpfalz. Aspekte der Archäologie des Mittelalters und der Neuzeit: Festschrift für Walter Sage (ur. Ingolf Ericsson, Hans Losert). Bonn: Habelt, 2003, str. 116-127. Fries, Oliver, Kuttig, Robert, Wolfgang, Christiane: Castrum quod dicitur Schala: von der hochmittelalterlichen Burg zum modernen Ausstellungszentrum. Die Schallaburg: Geschichte, Archäologie, Bauforschung (ur. Peter AichingerRosenberger). Weitra: Bibliothek der Provinz, 2011, str. 177-284. Frodl Kraft, Eva: Das »Flechtwerk« der frühen Zisterzienserfenster: Versuch einer Ableitung. Wiener Jahrbuch für Kunstgeschichte, 20, 1965, str. 7-20. Fuhrmann, Franz, Der romanische Dom in Salzburg und seine Stellung im Kirchenbau des Abendlandes. Bericht über den sechsten Österreichischen Historikertag in Salzburg, 1961, str. 10-20. Fuhrmann, Franz: Die Chorkrypta des romanischen Domes in Salzburg. Salzburg, 1962. Galbreath, Donald L, Jequier, Leon: Handbuch der Heraldik. München: Battenberg, 1989. Giacomo, Lia di: Milan, S. Ambrogio. The Dictionary ofArt, 21, 1996, str. 534-535. Ginhart, Karl, Grimschitz, Bruno: Der Dom zu Gurk. Wien: Krystall-Verlag, 1930. Ginhart, Karl: Die Kunstdenkmäler des politischen Bezirkes St. Veit: Gerichtsbezirke Gurk und Friesach. Klagenfurt: Kollitsch, 1930. Gutmann, Christoph: Bauschmuck aus der Kaiserpfalz Goslar. Burg und Herrschaft (ur. Rainer Atzbach, Sven Lüken, Hans Ottomeyer). Dresden: Sandstein-Verlag, 2010, str. 72. Haas, Walter, Pfistermeister, Ursula: Romanik in Bayern. Stuttgart: Theiss, 1985. Haas, Walter: Die Stephanskapelle in Regensburg und ihre Restaurierung. 22. Bericht des Bayerischen Landesamtes für Denkmalpflege, 1963, str. 103-111. Hoernes, Martin: Romanische Kapellen in Regensburg. Romanik in R^egensburg: Kunst, Geschichte, Denkmalpflege, Regensburg: Schnell & Steiner, 1996, str. 32-40. Hofmann, Johannes: Propst Heinrich I. von Gars (t ca. 1173) - Verfasser der Vita Chunradi und der Historia calamitatum ecclesia Salzburgensis? Auxilia Historica: Festschrift für Peter Acht zum 90. Geburtstag (ur. Walter Koch, Alois Schmid, Wilhelm Volkert). München: Beck, 2001, str. 163-180. Horvat, Zorislav: Ulazi u burgove 12-15. stoljeca. Prostor, 6, 1998, str. 41-66. Jakič, Ivan: Gradovi, graščine in dvorci na Slovenskem. Radovljica: Didakta, 1995. Jakič, Ivan: Vsi slovenski gradovi: leksikon slovenske grajske zapuščine. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1997. Janisch, Josef Andreas: Topographisch-statistisches Lexikon von Steiermark mit historischen Notizen und Anmerkungen, 2. Graz: Leykam-Josefstahl, 1885. Jeitler, Markus: Zur Baugeschichte der Burg Thalberg: eine Auswertung bauhistorischen Quellen. Von Burgen, Gräbern, Brunnentiefen (ur. Landesmuseum Joannemu, Ur- und Frühgeschichtliche Sammlung). Graz: Landesmuseum Joannemu, Ur- und Frühgeschichtliche Sammlung, 2002, str. 59-96. Jost, Bettina: Burgruine Münzenberg: Adelsburg der Stauferzeit, bedeutende Höhenburg des 12. und 13. Jahrhunderts. Regensburg: Schnell & Steiner, 2000. Kalbaum, Ulrike: Romanische Türstürze und Tympana in Südwestdeutschland: Studien zu ihrer Form, Funktion und Ikonographie. Münster-New York-München-Berlin: Waxmann, 2011. Karlinger, Hans: Die romanische Steinplastik in Altbayern und Salzburg. Augsburg: Filser, 1924. Koch, Rudolf: Gurk (Ktn.), Pfarr- und ehemalige Domkirche Mariae Himmelfahrt. Früh- und Hochmittelalter (ur. Hermann Fillitz). Mün-chen-New York: Prestel, 1998, str. 249-252. 2013 Koch, Rudolf: Salzburg, Domkirche hll. Rupert und Virgil. Früh- und Hochmittelalter (ur. Hermann Fillitz). München-New York: Prestel, 1998, str. 220-222. Koropec, Jože: Brestanica z okolico in Brestaniški do 17. stoletja. Brestanica: zbornik člankov in razprav (ur. Jože Curk). Brestanica: Turistično društvo, 1982, str. 45-77. Kos, Franc: Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku, 4: 1101-1200. Ljubljana: Leonova družba, 1915. Kramberger, Dušan: Grad Rajhenburg: romanska kapela na gradu Rajhenburg. Gradovi, utrdbe in mestna obzidja: vodnik po spomenikih (ur. Nataša Gorenc). Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2006, str. 65-69. Kramberger, Dušan: Možnosti rekonstrukcij srednjeveških gradov: romanske grajske k^apele na Slovenskem, posebej Rajhenburg in Podsreda. Ljubljana: tipkopis magistrske naloge, 2001. Küppers-Sonnenberg, Gustav A.: Flechtwerk, Knotenband und Knotendrachen. Carinthia I, 158, 1968, str. 479-601. Lanc, Elga: Friesach (Ktn.), Burg Petersberg, ehemalige Rupertikapelle. Früh- und Hochmittelalter (ur. Hermann Fillitz). München-New York: Prestel, 1998, str. 120-121, 439-441. Lanc, Elga: Friesach (Ktn.), Petersberg, ehemalige Konradskapelle (»Gebhardskapelle«) und Stadtmuseum Friesach. Früh- und Hochmittelalter (ur. Hermann Fillitz). München-New York: Prestel, 1998, str. 425-426. Lehner, Erich: Burgkapellen in Niederösterreich. Wien: tipkopis doktorske disertacije, 1985. Maggi, Pietro: Das schlichte Tympanon im 12. Jahrhundert: ein Beitrag zur Deutung allegorischer Skulptur an mittelalterlichen Kirchenportalen. Zürich: tipkopis doktorske disertacije, 1986. Miletic, Drago: Plemicki gradovi kontinentalne Hrvatske. Zagreb: Društvo povjesničara umjetnosti Hrvatske, 2012. Moravi, Jürgen: Der steinerne Burgenbau des Hochmittelalters in der Steiermark. Burgen im Alpenraum (ur. Stefanie Lieb). Petersberg: Im-hof, 2012, str. 11-23. Morsbach, Peter: Zur Bau- und Ausstattungsgeschichte des Regensburger Domkreuzganges. Der Dom zu R^egensburg: Ausgrabung, R^estau-rierung, Forschung (ur. Peter Morsbach). München-Zürich: Schnell & Steiner, 1989, str. 2540. Neubauer, Edith: Die romanischen skulptierten Bo-genfelder in Sachsen und Thüringen. Berlin: Akademie-Verlag, 1972. Ortner, Franz: Salzburgs Bischöfe in der Geshichte des Landes (969-2005). Frankfurt am Main-Berlin-Bern-Bruxelles-New York-Oxford-Wien: Lang, 2005. Oter Gorenčič, Mija: Deformis formositas ac formosa deformitas: samostanska stavbna plastika 12. in 13. stoletja v Sloveniji. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009. Oter Gorenčič, Mija: Romanska arhitektura in arhitekturna plastika na ormoškem območju. Umetnostna dediščina ormoškega območja od 12. do iztek^a 19. stoletja (ur. Simona Menoni). Ormož: Muzej, 2007, str. 15-23. Oter Gorenčič, Mija: Romanska in zgodnjegotska arhitekturna plastika na Slovenskem. Ljubljana: tipkopis doktorske disertacije, 2007. Pagitz, Franz: Die mittelalterlichen Dome in historischer Sicht. 1200 Jahre Dom zu Salzburg 774-1974 (ur. Hans Spatzenegger). Salzburg: Metropolitankapitel, 1974, str. 31-72. Paulus, Helmut-Eberhard: Die Regensburger Galluskapelle im Ehrenfelser Hof: ein Beitrag zu Regensburger Romanik an der Wende vom 12. zum 13. Jahrhundert. Ars Bavarica, 43/44, 1986, str. 1-20. Piper, Otto: Burgenkunde: Bauwesen und Geschichte der Burgen zunächst innerhalb des deutschen Sprachgebietes. München: Piper, 1912. Piper, Otto: Burgenkunde: Bauwesen und Geschichte der Burgen. Würzburg: Flechsig, 2001. Pohlig, Carl Theodor: Eine verschwundene Bischofspfalz. Zeitschrift für bildende Kunst, 1896, str. 145-152, 179-182. Roth, Benno: Seckau, der Dom in Gebirge: Kunsttopographie vom 12. bis zum 20. Jahrhundert. Graz-Wien: Styria, 1984. Sagadin, Milan, Gardina, Edvilijo: Plc^stika s plete-ninasto ornamentiko v Sloveniji. Koper: Pokrajinski muzej, 1977. Salmi, Mario: Romanische Kirchen in der Toskana. Nürnberg: Carl, 1961. Sapač, Igor, Zeleznik, Alenka: Grad Rajhenburg. Gradovi, utrdbe in mestna obzidja: vodnik po spomenikih (ur. Nataša Gorenc). Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2006, str. 62-65. Sapač, Igor: Grad Ormož. Umetnostna dediščina ormoškega območja od 12. do iztek^a 19. stoletja (ur. Simona Menoni). Ormož: Muzej 2007, str. 2427. Sapač, Igor: Srednjeveški gradovi ob reki Savi med Radečami in Mokricami. Ukročena lepotica: Sava in njene zgodbe (ur. Jože Peternel). Sevnica: Javni zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti, 2009, str. 85-101. Sauser, Ekkart: Konrad I. Biographisch-bibliographisches Kirchenlexikon, 4. Herzberg: Bautz, 199, stolp. 430-432. Schicht, Patrick: Bollwerke Gottes: der Burgenbau der Erzbischöfe von Salzburg. Wien: Phoibos Verlag, 2010. 2013 Schicht, Patrick: Burgen des Salzburger Erzbistums - Wehrbauten unter geistlicher Herrschaft. Burgen im Alpenraum (ur. Stefanie Lieb). Petersberg: Imhof, 2012, str. 87-94. Schicht, Patrick: Die Festung Hohensalzburg und der hochmittelalterliche Burgenbau der Erzbischöfe von Salzburg, Band B. Wien: tipkopis doktorske disertacije, 2006. Schicht, Patrick: Profane Residenzen der Salzburger Erzbischöfe im Hochmittelalter. Höfe und Residenzen geistlicher Fürsten: Strukturen, Regionen und Salzburgs Beispiel in Mittelalter und Neuzeit (ur. Gerhard Ammerer, Ingonda Hannesschläger, Jan Paul Niederkorn, Wolfgang Wüst). Ostfildern: Thorbecke, 2010, str. 383406. Schiestl, Rosmarie: Die Wandmalereien der Westempore des Gurker Domes. Graz: Grazer Universitätsverlag, 2011. Schwarz, Mario: Die Baukunst des 13. Jahrhunderts in Österreich. Wien-Köln-Weimar: Böhlau Verlag, 2013. Schwarz, Mario: Oberranna (NO.), Burgkirche. Früh- und Hochmittelalter (ur. Hermann FiUitz). München-New York: Prestel, 1998, str. 267269. Schwarz, Mario: TuUn (NO.), Pfarrkirche. Früh-und Hochmittelalter (ur. Hermann Fillitz). München-New York: Prestel, 1998, str. 286288. Steiger, Helga: Studien zur Baugeschichte der Pfarrkirche von Tulln. Wien: tipkopis diplomske naloge, 2011. Stein, Günter: Burgen und Schlösser in der Pfalz. Frankfurt am Main: Weidlich, 1976. Stevens, Ulrich: Burgkapellen im deutschen Sprachraum. Köln: Kunsthistorisches Institut der Universität Wien, 1978. Stevens, Ulrich: Burgkapellen: Andacht, Representation und Wehrhaftigkeit im Mittelalter. Darmstadt: Wissenschaftliche Buchgesellschaft, 2003. Stopar, Ivan: Grad Brestanica. Krško skozi čas 1477— 1977: zbornik ob 500-letnici mesta (ur. Lado Smrekar). Krško: Skupščina občine Krško, 1977, str. 127-151. Stopar, Ivan: GradPišece. Maribor: Obzorja, 1982. Stopar, Ivan: Grad Podsreda med včeraj, danes in jutri. Celje: Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, 1999. Stopar, Ivan: Gradovi na Slovenskem. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1986. Stopar, Ivan: Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji: med Kozjanskim in porečjem Save. Ljubljana: Vihar-nik, 1993. Stopar, Ivan: Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji: med Prekmurjem in porečjem Dravinje. Ljubljana: Park, Znanstveni tisk, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani, 1991. Stopar, Ivan: Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji: spodnja Savinjska dolina. Ljubljana: Park, Znanstveni tisk, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani, 1992. Stopar, Ivan: Grajske stavbne v vzhodni Sloveniji: območje Maribora in Ptuja. Ljubljana: Partizanska knjiga, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1990. Stopar, Ivan: Grajski objekti v salzburškem Posavju. Brestanica: zbornik člankov in razprav (ur. Jože Curk). Brestanica: Turistično društvo, 1982, str. 78-106. Stopar, Ivan: Najlepši slovenski gradovi. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2008. Stopar, Ivan: Razvoj srednjeveške grajske arhitekture na slovenskem Štajerskem. Ljubljana: Slovenska matica, 1977. Stopar, Ivan: Za grajskimi zidovi. Ljubljana: Vi-harnik, 2007. Streich, Gerhard: Burg und Kirche während des deutschen Mittelalters: Untersuchungen zur Sakraltopographie von Pfalzen, Burgen und Herrensitzen, 2: Pfalz- und Burgkapellen bis zur staufischen Zeit. Sigmaringen: Thorbecke, 1984. Strobel, Richard: Das Bürgerhaus in R^egensburg. Tübingen: Wasmuth, 1976. Strobel, Richard: Der Brixener Hof und die mittelalterlichen Bischofshöfe in Regensburg. Jahrbuch der bayerischen Denkmalpflege, 28, 1973, str. 30-82. Strobel, Richard: Romanische Architektur in Regensburg: Kapitell, Säule, Raum. Nürnberg: Carl, 1965. Strobel, Richard: Zur Baugeschichte des Salzburger Hofes in Regensburg. Mitteilungen der Gesellschaft für Salzburger Landeskunde, 122, 1982, str. 241-252. Swiechowski, Zygmunt, Rizzi, Alberto, HamannMac Lean, Richard: Romanische R^eliefs von venezianischen Fassaden: »patere e formelle«. Wiesbaden: Steiner, 1981. Vita Chunradi archiepiscopi Salisburgensis. Monv-menta Germaniae Historica: Scriptorum, 11, 1854, str. 62-77. Wadl, Wilhelm: Friesachs historische Entwicklung: ein Uberblick. Die profanen Bau- und Kunstdenkmäler der Stadt Friesach (ur. Barbara Kienzl, Gerhard Seebach, Ulrike Steiner). Wien: Schroll, 1991, str. 1-71. Walderdorff, Hugo: Regensburg in seiner Vergangenheit und Gegenwart. Regensburg: Pustet, 1896. Waldner, Heinz: Die ältesten Wappenbilder: eine internationale Ubersicht. Berlin: Herold, 1992. Weinfurter, Stefan: Salzburger Bistumsreform und Bischofspolitik im 12. Jahrhundert: der Erzbischof Konrad I. von Salzburg (1106-1147) und die Regularkanoniker. Köln-Wien: Böhlau, 1975. 2013 Werner, Joachim: Suevia sacra: frühe Kunst in Schwaben. Augsburg: Mühlberger, 1973. Wiedl, Birgit: Konrad I. von Abensberg (11061147): Reformer im Erzstift. Lebensbilder Salzburger Erzbischöfe aus zwölf Jahrhunderten (ur. Peter F. Kramml, Alfred Stefan Weiß). Salzburg: Verein »Freunde der Salzburger Geschichte«, 1998, str. 63-82. Zadnikar, Marijan: Portal s pleteninasto ornamen-tiko na cmureškem gradu. Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v. 3, 1955, str. 147-160. Zadnikar, Marijan: Romanika v Sloveniji: tipologija in morfologija sakralne arhitekture. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1982. Zadnikar, Marijan: Romanska arhitektura na Slovenskem. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959. Zadnikar, Marijan: Romanska umetnost. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970. Zadnikar, Marijan: Stiški Mihael in Lahovče. Tra-ditiones: zbornik Inštituta za slovensko narodopisje in Glasbenonarodopisnega inštituta ZR^C SAZU, 5/6, 1976/1977, str. 387-394. Zadnikar, Marijan: Zgornja Draga pri Stični. Zbornik občine Grosuplje, 10, 1978, str. 147-154. Zahn, Joseph von: Urkundenbuch des Herzogthums Steiermark^, 1: 798-1192. Graz: Verlag des historischen Vereines der Steiermark, 1875. Zahn, Joseph von: Urkundenbuch des Herzogthums Steiermark, 2: 1192-1246. Graz: Verlag des historischen Vereines der Steiermark, 1879. Zaisberger, Friederike: Der Salzburger Hof in Regensburg. Mitteilungen der Gesellschaft für Salzburger Landeskunde, 122, 1982, str. 125-240. Zedrosser, Thomas: Die Stadt Friesach in Kärnten. Klagenfurt: Kleinmayr, 1953. Zedrosser, Thomas: Reste der romanischen Bauperiode in Friesach. Carinthia I, 147, 1957, str. 275-282. Zellinger, Kurt: Erzbischof Konrad I. von Salzburg: 1106-1147. Wien: Geyer, 1968. SUMMARY Romanesque chapel and architectural sculpture in the Rajhenburg Castle The Romanesque chapel is situated on the first floor of the rectangular tower in the southeastern corner of the castle compound. Although it was in bad condition upon discovery, it is (was) possible to relatively accurately reconstruct the original layout. The chapel was most likely a rectangular, single-nave structure with a semi-circular apsidal east end. It had a groin vaulted ceiling, two bays separated by a rectangular transverse arch that rested on two half-columns, and groins that terminated in square shafts. Interior walls were partitioned by wall arches that terminated in rectangular pilasters. Since the most characteristic feature of the chapel is the partitioning of walls with pilasters, two half-columns and shafts in combination with wall arches, a transverse arch and groins, the author focuses on comparisons to other church interiors of similar design. Although the two-bay layout with an apsidal east end in (castle) architecture is fairly frequent, given the historical circumstances, the Rajhenburg chapel could have been designed on the model of the younger chapel at Friesach (Austria), which was most probably known to the lords of Rajhenburg. However, the latter could not have inspired the design of the vault of the Rajhenburg chapel linked to the design of its interior walls. The three-level partitioning, as is believed to have been used in Rajhenburg, could be found in Lombardy as early as the 11th century, which would speak in support of older dating, perhaps in the third quarter of the 12th century. The question of dating could be solved by the on-going dendrochronological research of the oak flooring, which is believed to have been in situ ever since the chapel was first constructed. Due to subsequent alterations, the Romanesque architectural sculpture is now limited to the remnants of a typically Romanesque chequerwork frieze, fragments of base profiles, a fragment of capital decorations, and a console of the apsidal east end. The preserved Attic profile reveals a fairly early form with high proportions of bases. Outside the chapel, a Romanesque portal has been preserved that led to the quarters in the southern tract. It comprises two inserted pillars with Attic bases and cylindrical capitals adorned with bas-relief stylised plant motifs tending to cover the entire surface. The lunette has no decorative carving. Based on a stylistic-comparative analysis, the portal 2013 could be placed into the last quarter of the 12th century. Subsequently placed under the late-Renaissance staircase, a lunette has been preserved whose decorative carving features enough elements typical of Romanesque art to justify their placement in this period. The interlacing of the circle with the circles emanating from the cross calls to mind the geometric interlacing patterns typical of Romanesque art. In Slovenian materials, the motif is best known from the Romanesque lunette at the Cmurek Castle of around the mid-12th century, which decorated the former Romanesque entrance portal into the castle. If the Rajhenburg lunette belongs to the original castle entrance, the cross in it may indicate a link between the castle and the ecclesiastical lords, archbishops of Salzburg. The lunette was probably carved in about the mid-12th century.