!'■ I \ i Jo šlo ,4Vi ' UmMNl mv prilog. SLOVENSKI CIST Uredništvo i Kopitarjeva ul. it. 6/111 Telefon št. 3487. interurban 3487 Rokopisi se ne vračalo Izhaja vsak ponedeljek zjulra) Posamezna Al. l Din. mesečno, če se sprejema lisi v upravi, naročnina 4 Din, na dom in po noši! dostavi/en list 3 Din. Celoletna naroč-nlna SO Din, polletna 25 D n. četrtletna 13 Din. inserati po «fogovoru I UmSSBmmmmH Uprava: Kopitarjeva ulica št. tt/U Poštni čeli. račun. C/ubl/ana 13.179 Telefon štev. 2549 V Ce bi Francija samo hotela..." Nemčija ima na izbiro Rusijo, Italijo in Francijo -ne more - Avstronemška carinska zveza začetni Ženeva, 3. maja. fr. Ženeva je bolj kot vsaka evropska država interesirana na tem, da se končno vendarle reši centralno vprašanje evropske politike, to je razmerje Francije do Nemčije in narobe. Vsi drugi problemi so spričo tega velikega postranski in kadar bosta Francija in Nemčija privolili v iskreno sodelovanje brez vsake zahrbtne misli, se bodo tudi ostale razmere ublažile in poravnale v smislu evropskega miru. Vsa debata, katero je povzročila avstro-neniška zveza, ves prah, ki ga dvigajo razne politične kombinacije, bodisi da izhajajo iz Italije ali iz Rusije ali imajo svoj vir v srednji Evropi, se bo polegel, kakor hitro bosta Nemčija in Francija iskreni prijateljici. »Journal de Geneve , ki je mnogokrat glasilo Zveze narodov v Ženevi ali vsaj dostikrat izraža mnenje Društva narodov, skrbno zasleduje razvoj odnošajev med obema državama ter ne izgubi nobene prilike, da s pomirjevalno besedo posreduje v gornjem pravcu. Na uvodnem mestu piše uvaževani politični urednik tega uglednega lista W. M, (Wilhelm Martin), »da je brezpredmetno zanikavati dejstvo, da se Nemčija in Francija ne ljubita in da je ravno tako neresnično trditi, da se ne skušata druga drugi približati . »V Nemčiji,« nadaljuje uvodnik, «se kaže želja po zbližanju na dva načina: nekateri silijo v to smer iz sentimentalnih, drugi pa iz golih političnih interesov. Velike nemške ljudske mase vidijo onstran Rena v Franciji bogato in razkošno — udobno življenje. Nanje vpli- nemšha pogajanja va Francija ravno tako kakor bogatin na reveža ali krepak na slabiča. Ah, če bi Francija samo hotela...! ta vzdihljaj se mnogokrat sliši iz ust priprostega naroda.« Vlada seveda ne misli tako konfuzno in ima o vprašanju zbližanja mnogo bolj jasno začrtane pojme, Nemčija danes lahko izbira n: političnem polju med tremi smermi ona gre lahko z Rusijo, z Italijo in s i rancijo. Rusko politiko izvaja Nemčija .".e od 1. 1921, odkar jc Rathcnau sklenil s Cičerinom zloglasno rapalsko pogodbo, toda ruska politika nič ne nese. Rusija tudi ni nikaka idilična dežela, o kateri bi človek lahko mirno sanjaril. Rusija se Nemčiji predstavlja v obliki grozeče in socialno nevarne sosede. Pretrgati zveze ž njo? Kaj pa potem? To bi pomenilo zvišanje brezposelnosti. Sodelovati ž njo? In kaj potem? Si vzgojevati komunizem. Obe poti vodita neizbežno v revolucijo. Ali naj gre Nemčija z Italijo, se vprašuje člankar. Italija se sama ponuja in hitlerjanci se zanjo navdušujejo. Nemška vlada je ponujeno roko odbila, ker nc more in ne sme riski-rati, da služi za strašilo, ko se Italija tudi trudi približati sc Franciji. Ostane torej samo še Francija. Te politike Nemčija do sedaj še ni izvajala, naj le mirno prizna lo dejstvo. Do sedaj je Nemčija imela za Francijo samo dve besedi: revidiraj mirovne pogodbe in razoroži. •Francozi odgovarjajo v veliki večini z non possumus — ne moremo! Kredite bi Nemčiji že odprla, saj vsako leto lahko razpolaga najmanj z 20 milijardami prihrankov. Sicer je res, da mnogo tega denarja itak pride v Nemčijo preko holandskih in švicarskih bank, tako Katastrofalna povndenj v Viliii. 8000 ljudi je radi velikanske povodnji, ki je zadela mesto Viino, brez strehe. Beda je nepopisno velika in je skoro ni mogoče olajšali, ker morejo v mesto lo s čolni. Konec vstaje na Madeiri Vstaši so brezpogojno kapitulirali Lizbona, 3. maja. s. Mornariški minister admiral Carreya je s krova križarke > Car val ho Araujo« v madeirskih vodah poslal vladi radio brzojavko, v kateri sporoča, da je poveljnik vstašev na otoku v soboto ob 5 zjutraj njemu radiotelegrafično sporočil, da se vstaši vdajo vladnim četam, da se izognejo nepotrebnemu prelivanju krvi med civilnim prebivalstvom. Nato so se sovražnosti na obeh straneh ustavile. Admiral Carreya je tudi razveljavil zahtevo po novih četah, ki naj bi jih vlada poslala. Poveljnik vstašev Souza Diaz Freira Ca-moes je v resnici kapituliral z.alo, ker so vstaši napram Številu in orožju vladnih čet bili veliko preslabi. Vstaši so se že podvrgli civilnim oblastem, oziroma so vpostavili tiste oblasti, ki so jih bili odstavili. Portugalski minister notranjih zadev je poveljniku vladnih čet polkovniku Morpesu, ki se nahaja na oklopnici Pedrogoinez- častita! zaradi izvrstnega obnašanja iu zvestobe kopnih in pomorskih čet. Nekaj ur po kapitulaciji vstašev se je posadka britanskih križark »London« in Cur-len , ki sta se nahajali v azorskih vodah zato, i a ščitita angleške državljane, izkrcala na 'unehalu in zasedla nekatere točke mesta zato, la olajša vpostavitev reda. V vseh krajih Madeire iu Azorov so se Z Rusi ne sme, z Italijo manever za francosko- vladni guvernerji povrnili na svoja mesta. Prebivalstvo je vladne čele navdušeno sprejelo. Na vsem otočju vlada popolen mir. Vsa pristanišča otoka Madeire so zopet otvorjena z,a redni promet. Ko se je admiral Carreya nato vrnil v Lizbono, je vest o kapitulaciji azorskih vstašev nasprotnike vlade generala Carmone tako razburila, da so priredili demonstracije na trgu Do Rocio. Republikanska garda je demonstrante razpršila. Oddelek 600 mož se bo iz Madeire vkrcal za portugiško Guinejo, da se tudi tam vpostavi mir iu red. Operacije proti vsta.šem niso bile lahke. Dolgo časa se je vladnim četam godilo slabo. Izkrcevalni odred se dolgo ni mogel izkrcati in je imel precejšnje izgube. Nekatere ladje, ki so izkrcevanje podpirale, so bile težko poškodovane. V Lizbono je dospela prva sanitet-ska ladja z 200 ranjenimi vojaki. Vladne čete so se skušale izkrcati na treh točkah. Na eni izmed teh, v Santa Cruz, je borba z vstaši trajala eno uro in so bile vladne čete izprva vr-žeue nazaj. Končno so se vladne čete na vseh treh točkah izkrcale in zasedle eno trertjino otoki* da Francija od vsega tega nima nikakega političnega dobička. Ali bi ne bilo pametneje poslati denar naravnost preko Rena in na la način mirnim potom odstraniti željo po reviziji reparacijskih dajatev. Poleg vseh drugih ugodnosti bi Francija lahko kontrolirala mnogo nemških industrij, česar sedaj ne more, ko ji denar uhaja v Nemčijo skozi tretjo roko. Tudi vprašanje razorožitve bi se razblinilo v nič, ako bi moralna strpnost med obema narodoma postala bolj vidna in bolj dosledna. Kar sc tiče revizije mirovnih pogodb — mišljene so nemško-poljske meje —, bo morala Francija slejkoprej zavzeti stališče, ker ne more riski-rati, da za večne čase nosi sovraštvo nemškega naroda radi nekaterih vasi v Sleziji. Vsaj odbiti radi tega ne sme nemške roke, ampak poslužiti se odprtih vrat in se razgovarjati. Do sedaj do razgovora sploh ni prišlo. Nekdo bo moral začeti. Ali naj Francija? In kdo ho tisti francoski zunanji minister, ki I si bo upal stopiti pred parlament z zahtevo, da se naj nemškim zahtevam ugodi, med tem ko Nemčija ne bi mogla dati za protiuslugo drugega, kakor moralno zagotovilo, da se bo na ta način ubranila socialne revolucije in jo in-1 direktno prihranila tudi ostali Evropi? Martinu se dozdeva, da je ravno v tem j pravcu Briining započel z diplomatsko akcijo . avstro-nemške carinske zveze, da prisili Fran-i cijo. da sc začne pogajati in tako nudi Nemčiji priliko, da od svoje strani ponudi protikon-, cesije. Ne bilo bi čudno, niti nemogoče, da bi : si Društvo narodov osvojilo ta vidik. Za vzdr-. žanje miru v Evropi bi tudi ta žrtev ne bila 1 pretežka. Avtomobil povozil kolesarja Ljubljana, 3. maja. Nocoj ob tri četrt na 9 se je pripetila na Celovški cesti težka nesreča, ki bo najbrže zahtevala mlado življenje. Likozar Anton, sin občinskega svetnika g. Likozarja, sc jc peljal s kolesom po Celovški cesti. Za njim je privozil -Slogradov avto in ga podrl na tla. Likozar jc pri padcu dobil poškodbe po vsem telesu, zlasti pa ima hudo rano na glavi. Obležal je nezavesten na tleh. Reševalni avto ga jc prepeljal v bolnišnico, kjer se do sedaj še ni zavedel. Le malo upanja je, da bo ostal pri življenju. švedski oceanski letalec kapetan Ahrenherg je s svojim letalom odletel na (irenlandijo, dn poišče angleškega raziskovalca Courtaulda, ki je pred meseci izginil v ledeni puščavi. Bolgarska kriza končana Stara vlada ostane Sofija, 3. maja. u. Tudi poskus Ljapčeva, da sestavi koalicijsko vlado, se je ponesrečil, ker se meščanske opozicijske stranke niso hotele udeležiti sestave vlade. Ljapčev je bil nato popoldne v avdijenci pri kralju dve uri in pol, nato pa je izjavil časnikarjem, da jc štirinajstdnevna vladna kriza končana s tem, da je Ljapčev umaknil demisijo kabineta, tako da ostane prejšnji kabinet brez spremembe na vladi. Strašna nesreča na Bodenskem jezeru Lindau, 3. muja. u. Dopoldne se je odpeljalo II mož mornariškega društvu Fricdrichs-linfen s čolnom na ve/banje po Bodenskem jezeru v smeri proti Švici, ko so bili ravno sredi jezera, ki je tam zelo globoko, jc nastal vihar, ki je prevrnil čoln. Da je bila nezgoda še večja, je nastopil še z.ruelli vrtinec s troinbo. šele popoldne je prišel nn kraj nesreče nem-ki parnik Niinibergc, ki je rešil edinega picostulegu mornarja. OIkIižiiI •-<• je ua površju s pomočjo |kusii i/ plutoviiic. Kil i no on se je rešil od vseh mož, dočim je drugih deset utonilo. Parnik je pobral še tri mrtva trupla iu jih prepeljal v Lindau. Bešeni mornar je dobil živčni napad in so ga pro|H'ljali \ bolnišnico. Policija v l indau do so daj še ni mogla najti ostalih utopljencev. Konferenca Male antante Bukarešta, 3. maja. 1. V soboto popoldne jc prispel v Bukarešto češkoslovaški zunanji minister dr. Bcneš s soprogo in šefom svojega kabineta. Na kolodvoru ga je pričakoval romunski zunanji minister princ Demctcr Ghika, osobje zunanjega ministrstva in češkega poslaništva, kakor tudi jugoslovanski poslanik v Bukarešti Jole Antič. Z ministrom Benešem je dospel tudi naš poslanik v Pragi dr. Kramer. V soboto zvečer je bil prirejen zunanjemu ministru češkoslovaške republike dr. Benešu v čast banket, ki so sc ga udeležili najodlič-nejši zastopniki treh držav. Konferenca Male antante se vrši po sledečem sporedu: V nedeljo dopoldne ob 10 je bila prva seja ministrov, ki se jc nadaljevala popoldne ob 4. V ponedeljek in torek sc bodo vršile seje ob istem času. V ponedeljek zvečer priredi romunsko zunanje ministrstvo v čast ministru Marinkoviču in dr. Benešu svečano večerjo, v torek 7. t. m. pa bo kraj Kari sprejel v goste ministre prija teljskih držav. Letošnja konferenca Male antante je zelo velike važnosti, ker sc bodo ministri ob tej priliki zedinili za skupen nastop na bodočem zasedanju D. N. Ministri bodo ob tej priliki obravnavali vprašanje carinske unije med Nemčijo in Avstrijo, dalje zbližanje Avstrije in Mad-jarske ter Briandov gospodarski predlog. Romunijo bo na prihodnjem zasedanju D. N. prvič zastopal njen novi zunanji minister Ghika, ki jc prišel na to mesto kot bivši opolnomočeni minister na italijanskem dovru. Minister Ghika jc zastopal Romunijo skoraj v vseh važnejših prestolicah Evrope. Ghika je odkrit pristaš ofi-ciclne Romunije, katere osnovni principi so prijateljstvo in zvestoba do bratskih sosednih držav, status quo, v narodnih pogledih pa pred vseni mir. Francozi proti franc. zunanji politiki Pariz,, :t. maja. j. Z oziront na brodovna pogajanja z Italijo in na politiko g. Brianda sploh objavlja Ordrc : -članek, ki je vzbudil veliko pozornosti v francoski javnosti. List piše, da morajo zavezniki Francije dobiti mučen vtis od francoske politike. Jugoslavija na primer ugotavlja naraščajoče oboroževanje Italije in vidi, kako italijanska diplomacija intenzivno deluje v Budimpešti, Sofiji in Atenah. V vsem tem se — pravi .Ordrcr — jasno spozna prizadevanje Italije, ki gre za tem, da bi se obkrožila Jugoslavija. V istem času pa vidimo, kako se g. Briand brati r Berlinom in kako si prizadeva, da bi dobila Nemčija posojilo. Tudi se — pravi >Ordre< — g. Briand nič ne prizadeva, kako bi prijateljem Francije (»omagal z ozirom na gospodarsko krizo. To izrablja Nemčija, da se čedaljebolj skuša približati zaveznikom Francije. >Ordrec se boji, da ne bi brodovni sporazum med Francijo m Italijo, ako bi se posre- čil. odbil Jugoslavije. Utegnilo bi se v tem slu. čaju po mnenju »Ordre-a zgoditi, da bi se oni zavezniki Francije, ki so ogroženi od političnega vpliva Italije, približali Nemčiji in se ne bi upirali >AnsehlusstK. Članek je v zvezi z izročitvijo italijanskega odgovora na zadnjo francosko noto v zadevi brodovnih pogajanj. Italijanski odgovor sicer odklanja francoske predloge, se pa pridružuje Angliji, ki je predlagala kompromis. Vendar pa ni pričakovati, da bi tako kmalu prišlo do sporazuma med Italijo in Francijo, ker je francoska vlada zavzela stališče, da se more tako važno vprašanje rešiti šele po seji sveta Društva narodov v Ženevi. Dunaj, 3. maja. AA. Dobro informirani politični krogi mislijo, da se v Heimvvehru dela vedno bolj na to, da se osnuje na osnovi izven-strankarskih pravil in da sc tako odtegne vsakemu političnemu vplivu. Kongres poljsko-jugoslovanskih lig Naša družba je dosegla nepričakovauo število 70 udeležencev i/, vseb poklicev iu vseh delov naše državo. Iz Ljubljane nas jo 18, iz Zagreba 12, iz Belgrada iu ostalih delov države 10. Med odličnimi predstavniki so: podrav-natelj centralnega presbiroja dr. M. Radovano-vič, ki vodi našo delegacijo, dr. Lunaček za zagrebško trgovsko zbornico; znani prijatelj Poljakov, predsednik zdraviliškega društva dr. M, i v kovic; lektor poljskega jeziku v Belgradu dr. S. Papierkovvski; Z. IHč, šef oddelka ministrstvu piosvele; priznana delavka ua polj-sko-jugcslovaiiskih stikih Zdenka Markovi*, urednik .Novosti dr. Turkalj; zastopnik Je-lonimskega društva dr. J. Andrič; odvetnijv dr. Stjepau Markulin; pisatelj dr. Vtlimir Doželič mlajši; St. Krakov za : Vreme; dr. M Curčič, predsednik poljsko-jugoslovanskega društva v Sarajevu; dr. 15. Vojinovič, predsednik Društva prijateljev Poljakov v Skopi ju; general v p. V. Vesovič; pesnik Veljko Petrovič; direktor Jugoslovanskega Uoyda dr. Lakatoš ln mnogo drugih uglednih osebnosti, ki so prišli posebno kot zastopniki trgovskega stanu in trgovskih ustanov. Tembolj moramo obžalovati, da slovenski trgovski krogi niso našli dovolj mzumevanja za ta kongres, čeprav so zborovanja v Poznanju nazorno dokazala, kako važen je ravno v sedanjem položaju za Poljsko in Jugoslavijo čim tesnejši gospodarski sporazum in sodelovanje. Od Slovencev smo tu poleg več izletnikov, ki se seznanjajo s poljsko kulturo in zgodovino, dr. Rudolf Mole. predsednik Društva prijateljev Poljske, dr. France Štele, podpredsednik, podžupan ljubljanski prof. Evgen Jarc, za Molu i'je v o družbo F. S. Flnžgar ln dr. Fr. Kotnik, za Prosvetno zvezo dr. Anton Dolinar, za Zvezo kulturnih društev dr. Stane Rape. časnikar Božidar Borko in meteorolog dr. Reya. orientu pada Z m rs ti v transiorrivnshih nacionalistov - Za enotno popolnoma neodvisno državo (ldynia, 2S. aprila. Včeraj ?o so s sprejemom V prostorih Polj-sku-jugoslovanske lige v Poznanju zaključila dvadnevna posvetovanja trgovske sekcije kongresa. O sklepih bom poročal pozneje, tu naj samo poudarim, da jo Poznanj zasledoval zbori .vanju z Izrednim interesom in navdušenjem ler dokazal, da kot gospodarsko središče Poljsko razume potrebo ožjih gospodarskih stikov z Jugoslavijo, s katero Soli čim tesnejšega so-dt lovanja. Danes zjutraj smo pu v dopolnilo poznanj- ■ kili posvetovanj stopili ua obrežje »sivega Baltika , kakor se izražajo Poljaki, ki so si tu v lidvnji napravili trdno postojanko za lo, da si omogočijo svobodno trgovsko okno v svet. .Na kolodvoru nas jo pozdravil poveljnik gdvnj-ske luke. Za pozdrav so je v imenu jugoslovanske delegacijo zahvalil podpredsednik Društva prijateljev Poljakov v Ljubljani dr. Fran Slele in poudarjal naše razumevanje za željo Poljakov, tla s' ohdrže baltiško obal, V Udynji -o nam priredili predavanje o postanku 1» raz" vojn mesta, ki .b1 v M h.«UU od 500 narastlo na' 15.000. Največji razvoj je dobilo v zadnjih -tirih letih, ko i/, peščenih tal z ameriško hi-rostjo vstaja veliko mesto. Pristanišče je im-oozautno po svoji velikosti ln uapravuh in ga n i mo lahko prištejemo k veV »m evropskim ! uk , Mnogo se govori o napetem razmerju t oljsko z Gdauskiui, ki ga bomo še danes zvečer, , eprav net.rici' lno obiskali. Iz razgovorov s Poljaki je razvldeti nezlomnu volja po utrditvi ■ pose.-ti, ki je, kakor so je upetovauo poudar-alo. za Slovane priuci|»ieluega (uiniona. Dolgo ■o nas odrivali od morij iu Gdynia je v eri •u,ve svobide Slovanov največji poskus ustvari slovanski mednarodni emporij. An&l & .I.Tur.alcm. aprila. ! Transjordanljn -■■• le redko omenja v viso- j ki politikih prvi.ia« del sir.-keg« k .nljostva p«ul \ kraljem Fej»a''»u». sinom liuwiua, kralj« I led- , /asa. je po razpadu lega i. i ulj.;-dva po.Mal« sa- j nioloin« država pod emirjem Alnbdahunu ura- i lom Fojsatii. Mod iH.jiajau.ii |lu i ion z Anglc- J .S,-o v lotili lOi:'« in 192-1 W UU<» določi n >. da f>u j |jansjerdnnjja poslala del zveze arabskih držav. ki bi p« dinastijo llu>eina najprej združila Uedza-. 'iii usjordaaijo in 1 Zmaga Hni Sauda nad lluseinom leta 1'.>2I jo napravila kunec tem načrtom. Transjordanija se .io organizirala kot samostojna država. Li la H>2>i je Transjordanija sklenila z Anglijo pggodbo, dobila ustavo /. zaki nodajuim svelom, kalerejnu pa ministrstvo, ki Jo bilo odvisno samo od emirja, ni bilo c.rlpr« v orno. Nacionalisti v Trans-jordaniji. ki nI . > hoteli sprejeli pogodbe nili ustave, so bojkotirali volitve v zakonodajni svel in z izjemo krščanskih iu ierkeških poslancev -o prišli v prvi parlament mlade države sami pristaši vlade, ki so. kakor je bilo pričakovati, letu I'.".'!! rtlivifirall pogodbo z Anglijo. Tekom "•asa se je pa pokazalo, da je tudi zakonodajni »vet dobro nacionalističen iu opozieionalon, Miiir je moral sprejeti v ministrstvo dva po-ilauca, enega kristjana in enega (cvrkeza. za-jieva po reviziji pogodbe /. Anglijo je postajala vedno glasnejša in nasprotstvo je bilo predvsem naperjeno proti ministrskemu predsedniku Hasanu Halid paši. ki je sicer užival taupunjo emirja, ne pa ljudstva, pu so jo ven-Jar skoraj sedem let držnl na svojem mestu. re dni pa je motal ua veselje Transjordamjo Zadnje mesece se je emir sporazumel z nacionalisti. Razpustil je zakonodajni svet. razpisal nove volitve, odpustil osovraženega ministrskega predsednika in naročil šejku AbdaUi-hu Savadžu, da sestavi novo vlado. Proračun •za 1950-31 so predelali in nekaj zali lov angleškega re ziden ta ponovno odklonili kljub pro- testom angleške vlade. S leni so bili nacionalisti, ki predstavljajo celokupno prebivalstvo, zadovoljni in volitev v novi zakonodajni svol se bo udeležilo vse ljudstvo. Enih' je imenoval zn županu glavnega mesta Aiuana najbolj ngllne-;ri> voditelja nacionalistov Tnher bej Džiko. S leni se začenja nova doba v zgodovini Trans-jt.rdanjje. Glavni cilj nacionalistov je, da pride do federacije med Irakom in Transjovdanljo in da se popolnoma ukine vsak angleški upliv. Ti čka 5. programa nacionalistične stranke pravi: Mi ne priznamo nobene razlike med Sirci. Palestinci. Traiisjordanci. nmlinmedanei. kristjani, Cerkezi in Arabci. Vso te hočemo ze-' Ui ji iti v popolnoma neodvisno enoto.« Številka 44A70 lircnze, '.i. maja. s. Boj d voli žensk za enega moža je prizivno sodišče končnoveljavno od-lcčllo. Jeseni 1028 so na cesti našli popolnoma zanemarjenega moža, ki jo očividno izgubil »pomiu. Spravili so ga v bluznico Collegno, kjer je dobil številko 44.170. Kot skrivnostni moz 11.170: jo lakrat igral veliko vlogo v jav-nosli, dokler ni žena profesorja Canelle, ki te v vojni izginil, JW podlagi slik v časopisju trdila, da je lo njen mož. Kot profesor Canella jo stopila številka 14.170 zopet v meščansko življenje. Pojavili so so pa zopet dvomi in ljudje. -,o trdili, du nikakor no gre za pogrešanega profesorja, marveč zu tipografa Mana Brune-rija. katerega je turinška policija iskala radi različnih deliktov. V senzacionalnem procesu letu 1927 je sodišče odločila, da gre res za Bru-neiija. Gospa ('auella pu kljub odločitvi sodišča ni odnehala in ni mirovala, dokler ni -.pravila zadevo še enkrat pred prizivno sodišče. To je sedaj izreklo svoje mnenje in potrdilo razsodbo prve instance, po kateri je sporni mož Bruneri, ki ima v Torinu svojo ženo in otroka in ki — se zdi — je eden najbolj spretnih si-mulantov vseh časov. Dvojni roparski umor v vlaku Varjftva, 2. maja. Iz mestacft Saray v vzhodnem delu Poljska poročajo o neverjetno drznem roparskem umoru dveh poljskih častnikov. Dva častnika 50. pehotne)!« polka, ki je nastanjen v Sarnyju, in sicer računski stotnik in njegov pomočnik sta se odpeljala z vlakom v Kovvel po denar za izplačilo mesečnih plač. Častnika sla se peljala ponoči v posebnem oddelku naaaj v Karnv. Ko je vlak prispel v Sarny, ja hit kupe prašen, Sprevodnik je dejal, da jo naša! kupe praz.ua i-Dinar sem vrgel notri, pa ni nič ven prišlo. Sedai na ga nesem domov, da ga bom popravil.« ki jo je predvčerajšnjim postavilu liritiuiski in Iruncoski v ladi, o/.nitčilu svoji' stališče \ pomorskem vprašanju, soglašajoč pri tem popolnoma / angleško tez.> in odobravajoč britanski proti-prediog nu zahteve francoski' vlade, ki jili j': stavila pretekli teden. Laval odrezan od sveia Pat iz, 3. maja, u. Po stari francoski parlamentarni tradiciji je imel danes ministr. predsednik Laval velik političen govor, ki se smatra za začetek novega parlamentarnega hoja v poletju. Za to svojo manifestacijo si je Laval izbral prav skromen kraj, in sicer občino Cour-neuve, severno od Pariza, kjer je on župan. Nič manj kot 2000 gostov se je udeležilo banketa, ki ga je priredila občina svojemu županu in ministrskemu predsedniku, tavala je spremljalo osem ministrov in državnih pod-tajnikov, med njimi Tardieu, Berard, Flandin, Pietri. Lavalu pa so politični nasprotniki zmešali to politično manifestacijo s tem, da so porezali vse brzojavne in telefonske zveze med Courneuvcjem in Parizom. Tako ni bilo mogoče dobiti nobenih vesti o vsebini Lavalove-ga govora. Prvi obisk angleške mornarice v Nemčiji po t914 London, H. maja. j. Na povabilo nemške vlade bosta prvič po svetovni vojni obiskali nemške vode britanski križurki Dorzetshire : in Norfolk . Britanski vojni ladji bosta dospeli v Kiel med -L in 11. julijem na povratku od poletnih manevrov druge angleške baltiške divizije. Za ta obisk se delajo tako na nemški kakor ua angleški strani velike priprave, da bi bil tem pnsrčnejši I11 slovesnejši. Izve se, c'.;t bo v odgovor na ta obisk tudi nemška vojna eakadra obiskala Anglijo. S strani Nemčije bo obisk imel oficlelen značaj, dočim bo britanski admiral bival v klelskem pristanišču samo ofi-dozno. To se je pač storilo iz ozira na francosko javnost. Dorzetshire in Norfolk sta križarki po-sestriml, ki imata vsaka po 10.000 ton. Primanjkljaj v ameriški državni blagajni London, 3. maja AA. Reutcr poroča iž Washingtona, da je državna blagajna Združenih držav Severne Amerike imela koncem drugega meseca tekočega proračunskega leta deficit v znesku 878.5 milijonov dolarjev. To je največji deficit v zadnjih 10 letih. Računajo, da bo la deficit do konca junija narastel na 1 milijardo dolarjev. Državna blagajna namerava pokriti deficit z dolgoročnimi državnimi boni. Ljubljanska nedelja Velik naval na avtomatični butlet - Lepa prireditev na vojaškem strelišču - Ogromna udeležba pri poštarshi tomboli Ljubljana, "?. maju. Velike reči doživlja le dni Ljubljana iu vsak teden prinese kaj, o čemer imajo Ljubljančani nato priliko ves leden govoriti, dokler slvar ne zastara in je ne nadomesti druga, bolj sveža. Na primer: avtomatični bufjel v Selen-liurgovi ulici. Govoriti o tem ali ga Ljubljana potrebuje ali nc, nima pomena. Stvar je taka, da nobena druga kulturna prireditev ne bi mogla privabili takega navala Ljubljančanov — čc izvzamemo kakšno kuhinjsko razstavo — kakor ;'.a je včeraj in danes ta buffet. Da jo avtomatični buffet kulturna pridobitev, je nedvomno, čeprav gre le za kulturne potrebe •želodca. Splošna želja Ljubljančanov pa je bila danes, naj bi ta buffet uvedel še lake avtomate, v katere bi mogli metati dinarje, ven pa bi leteli vsaj kovači! Mi bi k temu uspehu privatne Inlcijttllve pripomnili, naj bi to ojuuačilti še uušo poštno upravo in mestno občino, da l>i zgradili ludi nekaj avtomatičnih telefonskih govorilnic po mestu. Le korajžo, pa bo šlo! čeprav bo Jutri god. *i\ Florijana, vendar so so naši gasilci odločili, da bodo god svojega palrona proslavili prihodnjo nedeljo; uenutru računajo s se ugodnejšim vremenom, kakor je bilo vsaj danes dopoldne. Mesto lega pa je odšla danes močna depulacija ljub-Ijuuskih gasilcev nc Vrhniko, kjer se je vršila velika gasilska »večuvost. Tam so namreč razvili gasilsko zastavo, ki jo je blagoslovil gasilski kurat kanonik g. dr. Opeka. Lep praznik se je vršil danes dopoldne nu vojaškem slrctištu, kjer ua svečan način otvorili letošnjo strelsko sezijo. Svečanosti je prisostvovalo lepo število odličnih gostov. med letni g. ban dr. Marušič, g. podban dr. Pirkiuujer, tlivizi.iski general lljic, nieslni poveljnik general Popov ič, dalje tusluUki zbor in številno članstvo strelskih družiti, Pn pozdravili In tiugovoilh so se vršile strelsko lekme, gostije pa sti biti postrežoui s primernim prigrizkom. V neprisiljeni zabavi je bila bi svečanost opoldne zaključena. V šoli na Ledini je liilu dopoldne ru:-slaea rajenven inelutHitko-leliniške obrti, ki ;jc bila prav dobi o obiskana. RazstavI jeni izdelki su pričali o velikih uspehih, ki jih vajenci v svoji stroki dosegajo. Veliko ljudsko zborom/it jc se jc vršilo popoldne na Kongresnem trgu. Osrednje društvo nižjih poštnih uslužbencev Je namreč priredilo oh 3 javno tombolo, kateri jo prisostvovalo več tisoč ljudi. Pri tomboli so razdelili med srečne dobitnike 117 kvateru, 117 čln-kviuov iii 10 tombol. Cilavni dobitek, lo je prvo tombolo, je zadet g. Ivan Kavčič, poštni uradnik, Poljanska c. 58. Dobil jo pohištvo, vroduo 1000 Din. 2. dobitek je zadel g. Alojzij Homer, zidar v Šiški. Zadel Je šivalni stroj, vreden 3000 Din. <1. dobitek je zadela St letna deklica Meta Ivančič ■/. Rimske c. ,H. Zadela j«; 1500 Din vredno moško kolo. 4. dobitek, lo jc 1000 Din vredno opremo za nevesto, je zadela gdč. Silva Babnik, dijakinja i z Trnovske ulico 11. 5. dobitek. 1<>00 Din vrednega prašiča, je zadela gdč. Antonija Zadnikar iz Črne vasi 12. ti. dobitek, salou-sko uro, je zadela ga. Alojzija Batis, zasebni-ca z Grajske planote. 7. dobitek, otroško kolo, je zadela 9 letna Marta Hribernik iz Dvora-kove ulice 14. 8. dobitek, moško blago, je zadel g. Charles Rist. 9. dobitek, voziček živil, je zadel krojaški vajenec l/ivro Koželj s Celovške ceste 8 In 10. dobitek je zadel g. Anion Zupančič, pismonošu z Grosupljega. l>o-bil je 2 kubična metra drv. Občinstvo je ves čas tombole vztrajalo, Čeprav je vntes nekaj časa deževalo. Po tomboli pa so se razvili običajni prizori, ko je po zraku letelo sto in sto lombolskih tablic. Ljubljanska nedelja se je danes vršila še v zuamenju protituberknloznih dni in je imelo občinstvo priliko, du s kupovanjem prolituberkuloznih kolkov podpre lo človekoljubno akcijo. Drugače ,pu je bila nedelja posebno po-poldne precej dolgočasna in ljudje zaradi dežja niso povsem prišli n;» svoj račun. Ljubljanski reševalni avlo je danes posredoval v treh slučajih nesreče. Ob pol.') popoldne jo neki kolesar podrl na jMiklošičevi renti pred sodiščem "JO letno Amalijo Jelni-kar. Jelnikarjeva je dobila pri padcu znatne, a ne nevarne poškodbe. Iteševalci so jo prepeljali v bolnišnico, kjer so ponesrečenki izurili in povezali rane ter jo nato odpustili. Hujša nesreča se je pripetila približno ob pol 5 na Norec, kdor se s peljem ukvarja.:; Prodpoldne so se zbrali na Trgu svobode etrelci, ki so z vojaško godbo na čelu strumno odkorakali na gtirnizijsko strelišče v Radva-nju, da lako ua slovesen način otvorijo letošnjo strelsko sezono. Mariborski športniki in drukarji so ludi prisili nu svoj račun. Saj je šlo kar po vrsti: Kolesarji, nogometaši iu beli športaši, vsak po svoje. Na policiji je bil mir. Zapisano imajo eno aretacijo radi beračenja. Tudi s prijavami bi bilo vse v redu, da ni naznanil čistilec, javnega kraja, da so prišli ponoči gotovi ljudje in začeli snemali keramične ploščice, s katerimi jo obložono stopnišče. Tem ljudem vse prav pride. Iz veže splošne bolnišnice pa je tal izmaknil delavcu V. Žagarju popolnoma novo kolo, vredno 2500 Din. Brez nesreč ni bilo. Neznani pretepači so pri Treh ribnikih brez povoda obdelali z noži 18 letnega Aniona Krištofa, zidarja, iti mu zelo okrutno razrezali lice, da so ga morali prepeljati v splošno bolnišnico. Predpoldne pa jc padel v Smetanovi ulici ra/. kolo privatni urad- nik Kranc Kramberger, stnr 41) let, tako nesrečno, da si jo pri padcu zlomil desno ključnico in so ga morali peljali v bolnišnico. Nepričakovane smrli je umrl v soboto zvečer ob Iričetrt na 11 v splošni bolnišnici znani blagajnik in uradnik posojilnice v Narodnem domu g. Stanko Kenda. Star je bil 35 let. Za-vratna pljučnica jo vzela dobrega očeta triletnemu sinčku in moža žalujoči soprogi. Prepe-Ijuli ga bodo daues ob 17 iz mrtvašnice splošne bolnišnice na kolodvor, od tam pa z vlakom v Kamnik. Preostalim našo sožalje! Družba ,JURIJA" Dunajska ceste it. 46 Telefon: 2820 Premog Drvu Koks NEDELJSKI ŠPORT Skakalne tekme kola .jahačev in vozačev Kolo jahučev in vozačev Prestolonaslednik Peter' je priredilo včeraj vsakoletno jahalno in skakalno prireditev, lo pot «o st« /opet preselili na stadion, ki najbolj odgovarja za take prireditve, žal, Ja bi lepi prostor ni bolj izrabljen. Zlasti danes, ko se morajo naši vodilni športni klubi boriti ztt športne prostore. I.e teren ni pripraven, (»osobiio za skakalne prireditve. Na pesku se konji no počutijo ruvno najboljše, /a to so tudi konji slabšim juhiileein nagajali. l"oda vkljub temu nedoslatku jc stadion veliko bolj prikladen kukor jc [vi to vojaško v ežboliščc. Nit lenem prostoru sc ic /bralo precej občinstva, ki so posamezne tekmovalce precej glasno pozdravljali. Posebno buren aplavz ji1 /i I pirdui kapetan Djurov I jevič. ki jc najbolj ugajal. Ostrega konkurenta jc imel « mladem konjiškem podporočniku llončeviču. Sicer »o sc pa našemu občinstvu predstavili sami -turi znanci i/, prejšnjih prireditev. Na jbolj znan jo seveda Dttdiškin, ki pu ni mogel doseči m.bonih prvib mest. čeprav jc poku/al najbolj :i stil. Letos jo bila razpisnim nagrada tudi /a dober stil, in gotovo bo prisojenn temu i/bornemu jahalni ta nagrada. Ljubljano je zastopal policijski nadzornik Pavločič. ki jc izborcn jahale«, imu pn sinolo. Na splošno je prireditev v vsakem oziru dobro uspela, le škoda »In jc dež nami i ii I. Ilcziill itl posameznih to« k so naslednji: I. t vodno skakanje. ts zaprek. '» skokov: skupina I . napade; I. tuooUiii; J. onnDiu: \ "«I>iii.> 1. Kap. Djuruv Ijcvič uu l.cli v l:04:ii«>. J. Podpor. Glišič na Noni v 1:11:0-. Pavločič na t ignnu v l:!2:0h. I>udišikin. ">. dr. I.ukmnn. — V tej skupini je doseglo cnnko število točk s tekmovalcev Prvo mesto oziroma pl.i«in:i sploh je orllo-čil boljši čas. II. Diesurne lektitr, A icj skupini so nastopili samo štirje lek-niuMilei, ostali so rudi slubegu v rcnicna ndsto-pili. da .-c jc program lahko hitreje izvajal. Dosegla sta zopet enako številu točk kap. Djurov-Ijevič in dr. Lukmaii. Za le|i<> jahanje ic prejel f: Pavli ;-ič priznanje. II. Nagradno lovsko jahanje. Mu zaprek in IJ -kokov: nagrade 1500, Htm, M*t in "H)o Din.I I. V\i,|l na Hiiiiiv v t :>T. J. Kap. D jurovljov ic ua Leli v I V>:tX>. "v. Podpur. Itončcvič iii Djerdele- Miji v I :"«6:06. 4. Podpor. Olišir na Noni \ l:4^:(fc!. — ludi v tej skupini jc plasma rxlločil boljši čas. Poselili ostra jc bila borbi med družini in tretjim. Me«I hudim nalivom sc jc v r'.iln nato /.ubi ja točka. Bezultate te točke ji- pn žirija odnesla ■< seboj! Državno prvenstvo > nogometu Belgrad, 3. maja. l. Sokol— Susk 2:1 (0:1). Zagreb, 3. maja. ž. HaSk—Coneordia 1:1 (1:1). Osijek, 3. maja. i. Slaviia--Gradjanski 1:() (0:0), Subotice, 3. maja. ž. BaJka—Snnd 1:0 (1:0). B. S. K.—lugoslavija 5:2. Belgrad, 3. maja. i. Tukaj te je vršila danes liaztna tekma za državno prvenslvo med B. S. K. in Jugoslavijo, ki je končala z zmago B. S. K. v razmerju 5:2. Druga tekma Sokol—Čitkarički 4:4. HER.MES : SVOBODA 5:0. Kakor smo pričakovali je Hermes dosegel lahko zmago s 5:0 nad Svobodo. Takega poraza v jKVenstveui borbi ni doživelo se nobeno moštvo, ki si je priborilo prvenstvo Ljubljane. 2e zadnjič smo napisali, da je edino Hermes poklican, da brani prvaSlvo Ljubljane v nogometu. V linalnil tekmah t Mariborom ima Svoboda slabe izglede. I.ahkoatletski dvoboj llašk-Con-eordia Zagreb, 3. maja i. Danes se jc vriil lahko-atletski dvoboj med HaSkom in Concordijo; v pe-leroboju je prvi Cvetko (llaik) 2705.81, drugi Matiček (Haik) 2607.84, tretji Mak (Itai) 24H.40. Sta-leto 4 X101) m |e dobil« Unleta Concordijc v časi 45.4 sekund, drugi I laik 1. 1 m za Concordiio tretji Hašk II. 4> 200 m: 1 Concordija 1:36:2. AVSTRIJA IN MADJARSKA 0:0. Dunaj, 3. maja. I. Mednarodna tekma Avstrija in Madjurska je končala z 0:0. To jc bila 07. igra med avstrijskimi in madjarikimi moštvi. Gledalcev jc bilo skoro 50.000. S. K. JUGOSLAVIJA : BUDIMPEŠTA 2tl. Novi Sad, 3. maja. I Danes ppooldne je bil i mednarodna tekma na ii>riiču Kadnitkfdn »ud kombiniranim teamom Budimpešte in belgrajsko Jugoslavijo. Igra je končala z 2:1 za Jugoslavijo Mariborshi šport L S. S. K. Maribor : S. K. Svobod« 15:0 (7t0). Maribor, 3. maja. Danes dop. se je vršil« nu igrišču I. S. S. K. Maribora zadnja prvenstvena tekma v spomladanski sezoni in sicer sta se srečala Maribor in »Svoboda . Zmagal je zasluženo Maribor , ki jc v tehniki in izdržljivosti prekašal nasprotnika. Vsi igralci so bili na mestu in gre pohvala celemu moštvu. »Svoboda* jc bila doccla inferiorni nasprotnik. Tekme, ki »e je 80 minut odigrala v polovici Svobode-, je bila ves tas živahna in odgovarja rezultat poteku igre. Tudi nc bi nas presenetilo, ak o bi ' Muribor zmagal z rezultatom 20:0, kajti igra, kakršno jc predvajala Svoboda se ne Imenuje več nogmei, ampak brezmisc!n< nabijanje ioge. Bila je lo igra mačke z niiilko. Sodil je g, Franki precej ležerno. 7. dnnainjo tekmo sc jc prvenstveno tekmovanje v okrožju Maribora 1930'JI zaključilo in 'i je naslov prvaka priborilo odlično moštvo I. S. S K Maribora. Končno stanje je sled rte L S. S. K. Maribor ti S. K. 'Železničar ti S. K. Rapid o S. K. Svoboda h I. S. S. K. Maribor : Salzburger Atletik S. K, 3:0 (1:0). Maribor, 2. maja, Tekma, ki sc jc odigrala na igrišču I. S. S K. Maribora, je bila najlepša v letoinji sezoni. Igra ki jo nam je nudil Maribor., je biln v Viaicem pogledu prvovrstna. Od vratarja do napada • > bili vsi igralci ra mestu. S krasnimi kombinacijami so Mariborčani stalno ogro/.ali nasprotnikova vrala in jc v.atar moral pokazati vse svoje znanj'-da gostje niso doživeli sc večjega poraza. Gostje so imeti najboljši dol svojega moštva obrambnem triju. Gojijo zastareli nogomet, to p visoko igro. Tudi smo pogre.-ali duhovitih z.unnv Igia ie bila vseskozi zelo živohnu in mtpeia tib stalni premoči Maribora . Goli so padli v 17 mit. po Toneclu, v 2 min. po Kirbisu in v 10 m|n zopet po TotiCckn. Sodil jc zelo dobro dr Ph ninSek. 1 1 2 3 •) I C J 5 1 38.(. 20:5 148 4:57 1 30 noči zapora Dai)y Express poroča: Pred sodnikom Danielom Goodmanom v mestu Vakima (država Washington) so stali povešeuih glav trije mladi ljudje. Pri enem svojih prijateljev so slavili njegov rojstni dan in so domov grede v svoji prešerni razpoloženosti napadli nekega prohibicijskega policista in g;.t malo premika-sttli. Sodnikit so milo jirosili in v gorečih besedah dokazovali, du bi morebitna kazen imela za posledico izgubo njihovih služb in s tem povzročila bedo njihovih družin. Kazen za njihov prestopek bi znašala po zakonu 15 dni zapora. Glede na lo, da so bili do sedaj še nekaznovani, je dobrosrčni sodnik spremeni) 15 dni v 30 noči, in bodo skesani razgrajači en mesec samo spali v jetnišnici. Zvečer ob osmih se morajo javiti, zjutraj ob sedmih jih pa spuste, da lahko gredo v službo. 234.000 ljudi išče stanovanje In sicer v Berlinu. Pri 20 berlinskih stanovanjskih okrajih leži nič manj kot 234.000 stanovanjskih prošenj, od katerih jih je nttd 40.000 nujnih. Tako stanovanjske krize Berlin Se ne pomni. Kiirtnov proces je stal 200.000 Din Berlinski Tempo; poroča, da so znašali celokupni stroški procesa proli diisscldorfskc-mu morilcu Kllrtnu okrog 15.000 mark, v naši valuti nad 200.000 Din. Pri tem so všteti stroški za prezidavo policijske vojašnice, stroški prič pri razpravi in preiskavi in plačane izjave strokovnjakov. Izvedeniška mnenja so bila zelo obširna in so jih zelo slabo plačali. Za mnenje nekega izvedenca, ki je obtetfalo 400 strani, so plačali celih 30 mark (okrog 400 dinarjev). Dunajska vremenska napoved. Oblačno in deževno. Nižja temperatura. Labki »etrori. Po Jugoslaviji Strela ubila lllctno dekletcc. Te dni je divjala nad Kostajnico na iirvatskem huda nevihta z gromom in treskom, llletno Ljubo Grubljevič je nevihta doletela na polu domov. Stopila je pod neko drevo, v katero pa jc udarila strela, ki je usmrtila tudi deklico. Ciganka, ki je imela v želodcu pišče. Skopljanskemu zdravniku dr. Janjeviču se je te dni v občinski ambulanci pripetil zanimiv slučaj, ki je sprva izgledal tako, da je zdravnik žc kar obupal nad svojim medicinsk;ni znanjem. Neki cigan je privedel svojo 20letno ženo in ves zagrenjen pripovedoval, da ima njegova ženica v želodcu pišče, Da, pisce, saj se vedno sliši iz ženinega želodca: Civ. čiv, čiv! Zdravnik je zmajal z glavo, ko jc poslušal njegovo zgodbo. Vendar je žensko pregledal. Tipal, lipal jo je po želodcu, loda pišče mo če se je ciganka s svojo roko dotaknila ta-mo če se je ciganka s vojo roko dotaknila la-jinstvenega mesta, se je oglasilo: -Civ, civ, čiv!« Ko jc zdravnik zopet poskušal svojo srečo, se pišče ni hotelo oglasili. Da, sploh ni bilo v želodcu nobenega glasu o kakem piščancu. Zdravniku se je vsa zadeva zazdela sumljiva. Zahteval je, naj ženska sleče svoje krilo. Toda ta se je začela na v.se kriplje branili, češ, da ima notri denar, ki ga ji lahko kdo ukrade in tako dalje. Zdravnik pa se ni dal dolgo prositi. Pregledal je natančno njeno obleko in po dolgem iskanju našel skrbno prikrit žep, In kaj je bilo v žepu. Lična otroška igračka, ki je imela na zadnjem delu piščalko, ki je zelo dobro posnemala piščancev glas, Ciganka je le pritiskala na piščancev trebuh in oglasil se je skrivnostni »Civ, čiv, čiv!« Zdravnik ni vedel, ali bi sc smejal ali jezil. Vprašal je ciganko, kaj je vzrok tega njenega neumnega početja, toda ta ni marala dati nobenega pojasnila. Naposled jc poklical njenega moža in mu razodel tajnost »piščanca«, ki je čivkal v ženinem želodcu. Mož je bil seveda silno jezen na ženo in bogve, kako sc jc doma nadaljevala zgodba o .piščancu v želodcu c-- Roparski napad v Zagrebu pri belem dnevu- V soboto dopoldne ob pol 9 se jc pripetil v Zagrebu drzen roparski napad. Inkasatorica gospodarske revije »Bankarstvo-, Eva Gttšič, je stopila iz poslopja čekovnega urad*. Dvignila je vsoto 14.000 Din in jo spravila v svojo torbico, v kateri je bila tudi vložna knjižica Srbske banke, glaseča se na vsoto 50.000 Din. fcli napravila Se deact korakov, ko se ji jc pri- bližal mlad moški in pograbil torbico. Gu>i-teva jc lakoj vedela, za kaj gre, in je / obema rekama krčevito prijolu lorhico. Napadalec pa jo jc z drugo roko stisnil v ranu-iui in jo ti:.c: l lako dolgo, da je spustila torbico. Nato su je I napadalec spustil v beg. Gušičcva se je takoj | opomogla iu začela klicati na pomoč ter ludi j sama slekla zn napadalcem. Pridružilo sc ji 1 je še več drugih pasantov in dvema gospodi i ma se je posrečilo, d« sla prijela napadalca I v neki veži. Noto je prišel še stražnik, mu -vezal roke m ga odvedel na policijo, Tam so | ugolovili, da imajo opravka s starini grešnikom i Brankom Š., za katerim |e bila izdana tiralica Kako žive vettkaši bivšega kitajskega dvom V zadnjih desetletjih sc je zrušilo več tesarskih in kraljevskih prestolov, med njimi dva največja, ruski in kitajski. S leni jc izgubilo svoj pomen v življenju mnogo ljudi, v prvi vrsti seveda dinastije, ki so izgubile najbrže za vedno vsak up na povrnitev prejšnjih časov, Pa tudi vse volikašc, ki so živeli na dvorih, je zadala enaka usoda. Dočim so se ruski rnz-tepli po vsem svetu, so kitajski dvorjani ostali »zvesti« svoji deželi. Velika večina onih, ki so živeli na kitajskem dvoru, /.ivi danes v Tiensi-nu in Sanghaju. Skoro vsi so bili včasih visoko spoštovani in so sedeli na mastnih kupih, danes udejstvujejo kot policijski stražniki, drugi ski emigrantje, so se tudi ti oprijeli vseli mogočih poklicev. Močnejši in zaslavnejši sc danes udejstvujejo kot policijski stranžiki, drugi pa so navadni kuliji, natakarji, nočni čuvaji itd. Mnogi so sc posvetili mali trgovini. Kakor naši Dalmatinci hodijo okoli in ponujajo svojo slabo robo. Drugi so zopet čolnarji in s svojimi džon-kami križarijo po kitajskih rekah. Precej pa jih je takih, ki sc kar nc morejo vživeli v svoj sedanji položaj in nočejo prijeti za nobeno delo, Postopajo okrog palač, ki so bile nekoč njihove in beračijo. Dan za dnem stoje pred vrati svojih bivših luksuznih stanovanj. Nc pomaga dosti, čc jih sedanji lustnik nažene, naslednji dan so zopet tam. Človek hi mislil, da se bodo zdaj, ko so spoznali ničevost vsega sveta, spojili z ostalimi plastmi kitajskega naroda. Toda nc. še vedno jih preveva aristokratski duh in ponos na preteklost. Sc vedno tvorijo zase popolnoma zaključeno plast družbe in nobenemu ne pride na misel, da bi zapustil Kitajsko in si v kaki drugi državi poiskal morda boliši zaslužek Protivohunstvo t? vojjm Umazano perilo, dopisnice, note in jajčne veliko vlogo v vohunstva me so Nekega dne je upravitelj obvestilnega urada v Južni Nemčiji |>o svojem agentu v Švici zvedel, da neka oseba stalno pošilja iz Švice cele zaboje jajc v Južno Nemčijo. Dama, na katero so bili naslovljeni li zaboji, je bila po vsem mestu znana iu nanjo ni padel noben sum. Ivo je dospela nova pošiljka jajc, -o natančno pregledali vsa jajca, toda našli niso ničesar sumljivega. Tudi naslednjo pošiljko so skrbno pregledali. In so videli, da imata dve jajci izmed sto drugih na lupini neko obvestilo, napisano z, nevidnim črnilom. To navodilo je bilo namenjeno tajnim agentom Antante v Nemčiji. Za prejemanje in odpošiljanje vesti so vojne države uporabljale ludi glasbene note. Tako so Nemci ugotovili, da i/, neke nevtralne države prihajajo stalno vedno na isli naslov v Nemčiji uote. In to vedno od istega odpoši-ijatelja. Preiskovali so note, pa niso ničesar opazili. Nekoč pa je neki uradnik, ki je /.nai igrati glasovir, poskusil zaigrati skladbo, ki je dospela iz nev tralne države. Izkazalo se je, ila to sploh ni noben glasbeni komad. Note so nato poslali na centralni protivohunski urad, kjer so jih natančno preiskali in po dolgem trudu ugotovili, da so le note neke vrste tajna pisava, potoni katere dobivajo lajni agenti navodila. Da igra tudi lahko najbolj nedolžna do-, pisnica važno vlogo v protivohunstvn. nam kaže tale slučaj. Kratko pred prodorom pri Kobaridu je našla angleška patrola v Flan-driji poštno dopisnico, ki jo je izgubil na begu nemški vojak. Na dopisnici je bilo napisano: Mi lu v Avstriji uživamo pošteno zaslužen mir, Heinrich.' Na dopisnici je bila označena bojna pošta. Angleški protivohunski urad je ugotovil, da la bojna pošta odgovarja številki oue bojne pošte, ki jo je imela neka nemška armada, katera je pred nekaj časa operirala ua drugi fronti, iu sicer nn zapadu. Francoska obvestilna služba pa je dognala, da gre z.a nemško armado, ki so jo Nemci vrgli na italijansko fronto. V resnici so tam opazili znake nemškega napada, toda niso mogli ugotoviti, katere čete« so to. Ta dopisnica pa je bila ključ za ves položaj. Nemcem sicer ni bilo več mogoče postaviti nasproti dovolj močne sile, toda ravno zaradi te karte se je franco- skim in angleškim četam posrečilo, da so pravočasno ustavile italijanski beg na Pijavi. V svetovni vojni se je tudi izkazaio, da male neprevidnosti nasprotniku lahko silno koristijo. Tako so v Belgiji autantiiie čete zaznavale o gibanju Nemcev po umazanem perilu. To perilo so Nemcem večinoma prale belgijske perice. Kot prave patriotinje so vedno obvestile agente antante o kakih sumljivih znakih. Včasih je kak nemški oddelek zaradi bližnjega odhoda zahteval perilo in vzel včasih kar mokro. Tako je bilo mogoče spoznati gibanje nemških čet, ker, kamor so prišle, povsod jih je izdalo iiiiia/.ano perilo iu lega je bilo pri nemških četah v izobilju. Čudno pleme divjakov V gorskih predelih tajinstvene džungle na severu Siama živi pleme divjakov, katerih dosedaj še noben človek tli videl, kaj še da bi mogel raziskovati njihove šege in navade. Vest o tem plemenu je prinesel v Nevvyork dr. Hugli M. Smith, svetovalec za ribolov pri sianiski vladi. Ta je na lastne oči videl preprosta bivališča teh divjakov, ki jih tam imenujejo l'i Tuan Luanga ali rumenolisti divjaki . Čeprav je dr. Smilit precej dolgo živel v džungli, mu ni niti enkrat uspelo, da bi videl katerega izmed leli divjakov, tudi iz daljave ne. Sploh se ti divjaki boje ludi drugih domačinov v svoji okolici in se nikdar ne pokažejo pred njimi, tako da se je pred nekaj leli sploh dvomilo o njihovem obstoju. Rumenolisti divjaki so zelo plahi in bo- i jazljivi ljudje. Prebivajo v preprostih senčnicah, katere napravijo na ta način, da zabodejo nekaj svežih vej v zemljo. Ko postanejo lisli ua teh vejah rumeni, zapuste svoja bivališča in se preselijo naprej. Radi tega jih domačini imenujejo runienoliste divjake . Svoja bivališča močno zastražijo in kakor hitro se prikaže v daljavi kak tujec, se takoj vsi spuste v divji beg. Beg je edina obramba teli čudnih Zemljanov pred drugimi ljudmi. Morda je la bojazen pred tujci posledica kakšne žalostne preizkušnje iz davnih dni. Če pomislimo, kaj bi iz njih nastalo, če bi sprejeli belo »civilizacijo«, moramo kar odobravati njihovo instinktivno filozofsko taktiko begu pred ljudmi. Tako so saj srečni iu obenem nikomur ne sUk re nič zalega. Zanimivo je, kako ti boječi div jaki trgujejo z. ostalimi domort dri. Trgujejo samo z eno vasjo, ki se imenuje Lao. Ta trgovina se razvija iukorekoč poooinonia nevidno. Na nekem meslu. ki je prelil vab eni vasi Lao dobro znano. puste r limono!'sii svoje produkte iz, džungle: rogove nosorogov, kože. in takoj nalo /i.pet zginejo. Prebivalci v;.si l.no vzamejo le predmete v zameno za sol. tobak, školjke in železo. Ko so li že izvršili trgovino in so s svojo robo že daleč, tedaj se priplazijo iz goščave rumeno! bi i . pograbijo brž. kar so iim pustili prebivalci La", ni v treuinku z.opet izginejo v džungli. Zelo redki so oni izmed domačinov. ki so že v ideli runienolislega ;. Ti pripovedujejo, da so ti plahi in simpatični divjaki precej različni od njih. Celo in spodnjo čeljust imajo tetovirano. Vsi moški in ženske so čisto nagi. Edino orožje jim je dolgo kopje z železno ostjo, katerega često na koncu na-maže.io s strupom. S leni orožjem napadajo vse živali, ki žive v džungli, celo orjaškega nosoroga. S poljedelstvom se ne bavijo. šnccerissH® m holonijalno i>!a$o. usiOTa gnoSila. cenienž m. m. dobavlja (iO:>l>Mrs!ia zveza v igMfioni Hsjnoveiši IU'Itor.li, ilvnkolesa, ntr<) ki vozički, šivalni stroji, nosa lilo/, rt i deli, pnemnatika. Ceniki franko. Nujui/.je ceno. TRIBUNA" F. B. t. Ljubljana. ICarlovsku cesta št. 4. Popolnoma varno naloiite svo cJemar v liatc v Ljubljani, r. z. z o. z. nu Miklošičevi cesli poleg hotela »Union« Hranilne vloge se obrestujejo naiugodneie Renlni davek od obresti hranilnih vlog. kateri znaša cirea pol odstotku obresti, se ne odtegne vlagateljem. Varnost nudijo lastna palača, nadpoloviea Hnie hotela >Uniona«, hiše in zemljišča. Krediti v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. tnsersrajSe v „Slov. listu!" LJUDSKA P050MNICB registrovana cadruga i neomejeno navezo v LjjubUiani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko iz lastnih sredstev - Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kol zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog Hraniine iMcge zna-aju nac 180 m;i; onoi dinarjev ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI (Miklošičeva W) 20™ S Vloge nad podrcžnick: bm, N.»vi sati. Kranj, šibenik, Kapital in rezerva nad Din 500,000.000'- Maribor, Kočevje, Celje, Sombor, Ujakovo, Split. Qjn 15,000 000 — Izvršuje vse bančne posle nafkutantneje Poslovne xveze s prvovrstnimi zavodi na vseli ležišč.iti v tuzemslvu In inozemstvu Edini slooeissSii z&msS aro fnjsga BtapifaSa še iMirisnIil o MnSilisna, v lastni palači ob Miklcšičevi in Msssrikevj cesti. b p r e j e m a v zavarovanje: t. Proli požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor ludi stavbe tned časom aradbe. b) vse premično blago, mobilije. zvonove in enako: c) poljske pridelke, žito in krmo. 2, Zvonove iu steklo proti raz.poki in prelomu. 3. Sprejema v živi.jen ske m oddelku /.avartSvanje nn doživetje in smrt. otroške dote dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseli kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in tarali. H * ■ * ♦ ♦ * rt ' x Mnvns ** Dvajset tisoč milj pod mo^em spisal JULES VERNE. 45 Vsega skupaj smo postrelili tucal teh živali. Treba pa je vedeti, da so bili to mali kenguruji, tako-zvani kenguruji-kunci, ki prebivajo v drevesnih dupiih in so zelo hitri ter okretni. Tudi zelo okusni so, ako niso prestari. Z uspehom našega lova smo torej mogli biti zelo zadovoljni. Ned, ki je bil naravnost zidane volje, je imel trden namen, da se drugega dne zopet vrne na krasni otok ter ga oropa vseh užitnih četveronožcev. Toda naredil je račun brez krčmarja. Ob 6 popoldne smo dospeli na obal. Naš čoln je ležal, kjer smo ga pustili. .Nautilus', ki je bil zelo podoben dolgemu grebenu, je nekako dve milji od obrežja molel iz vode. Ned Land je začel s pripravami za večerjo ka tere nismo mogli dočakati, saj smo bil pošteno lačni. Kanadec je bil tudi prvovrsten kuhar. Naše prešičje bržole, položene na žareče oglje, so razširjale nebeški vonj. Dva goloba-duplarja sta dopolnila našo glavno jed. Ned pa je poleg tega pripravil še pecivo iz sago-moke, kruh iz artokarpusa, nekaj mango-sa-dov, pol tucata ananasov in zavrelo tekočino kokosovih orehov, ki je opojna ko žganje. Meni se zdi, da sta ga moja dva toriša imela celo že pod kapo. »Kaj bi bilo, če se danes zvečer sploh ne vrnemo na našo ladjo?« je menil Konzulent. »Mi se sploh ne bomo več vrnili na ta proklei zaboj!« je dejal Kanadec, Komaj so bile te pogumne besede izpregovorjene, je padel od nekod pred naše noge kamen. Dvaindvajseto poglavje Strela kapitana Nemo. Ne da bi se dvignili, smo se ozrli proti gozdu »Kamen ne pade z neba,« je menil Konzulent, »razun če je meteor.* Po teh besedah je priletel med nas kamen skrbno zaokrožene oblike, ki je Konzulentu izbil iz roke mastno golobje bedro. To je seveda popolnoma potrdilo njegovo pravkar izrečeno misel. Skočili smo pokonci in zagrabili puške, pripravljeni na vsak napad. > Mogoče so opice?« je dejal Ned. »To ne bodo opice,« je odgovoril Konzulent, ampak divjaki.« Hitro na čoln!« sem zaklical. Tovariša sta mi kajpak urno sledila, kajti komaj sto korakov daleč smo bili zagledali ob robu gozdiča kakih dvajset domačinov, oboroženih z loki in pra-čami. Počasi so se napi bližali, obsipajoč nas s kamni in puščicami. Ned Land ni bil voljan pustiti provijant, in kljub vsej opasnosti, ki mu je pretila, je stopal proti obali, držeč v obek rokah kup prešičjega in kengurujskega mesa. V dveh minutah smo bili pri čolnu. Natovoritl čoln s provijantom, položili vanj puške, odriniti od obali in prijeti za vesla — je bilo delo par sekund. Nismo bili še oddaljeni dva vozlja od obali, ko je okoli sto divjakov s strašanskim vriščem in vpitjem do pasu poskakalo v vodo. Gledal sem, ali bo to vpitje privabilo kakšnega človeka iz ,Nautilusa' na ploščad. Zamanj! Na naši ogromni podmornici se ni pokazala živa duša. Po dvajsetih minutah smo bili na krovu. Vse luke so bile odprle. Potem ko smo pritrdili čoln, smo se podali v trup .Nautilusa'. Jaz sem se podal v salon, iz katerega se je slišala godba. Kapitan Nemo je sedel, sklonjen nad harmonij, na katerem je poizkušal svoje muzikalične sanje. »Kapitan!« sem ga poklical. Ni me slišal. »Kapitan!« sem ponovil in se ga nalahno dotakni! z roko. Zdrznil se je. Polem se je obrnil: »Vi ste, profesor? Torej? Ali ste imeli srečo? Smo,« sem odgovoril, >toda za petam: nam jc čreda dvonožcev, in to ni prijetno.« »Kakšni dvonožci?« »Divjaki!« »In temu se čudite? je ironično vzkliknil kapitan. »Saj ste se izkrcali na zemljo! Naleteti na zemlji na divjake, to ni vendar nič čudnega. Kje na zemlji pa ni divjakov? Mari so divjaki, o katerih govorite, hujši od drugih?« \ »Gospod kapitan!« »Jaz sem srečal divjake povsod na zemlji!« »Če nočete sprejeti divjakov na krovu »Nautilusa«, potem boste morali kaj ukreniti.« »Pomirite se, gospod profesor, divjakov se ni prav nič bati.« »Če pa jih je veliko!« »Koliko približno?« »Najmanj sto.« »Gospod Arronax,« je odgovoril kapitan Nemo, ki je zopet začel ubirati tipke harmonija, »če se vse prebivalstvo Nove Gvineje zbere na tej obali, ,Nauti-lusu' se ne more zgodili ničesar!« Jaz sem umolknil. Opazoval sem, kako kapitan igra. Njegovi prsti so udarjali samo črne tipke, zato so njegove melodije imele vseskozi škotsko barvo. Kapitan je kmalu zopet pozabil, da sem navzoč iu je bi! ves zatopljen v svoje sanjarije, tako da sem sklenil, da ga pustim popolnoma pri miru. Podal sem se na ploščišče. Bila je že napočila noč, zakaj v teh širinah solnce zaide v hipu. in brez vsakega somraka. Otok Gueboroar sem videl samo še v čisto nerazločnih obrisih. Toda mnogoštevilni ognji, ki so bili prižgani na obali, so pričali, da se divjaki nikakor ne mislijo umakniti. Zatopil sem se v premišljevanje. Domačinov se nisem več bal, kajti neporušljivi mir kapitana je bil vplival tudi name. Pač pa sem občudoval čarobno tropsko noč. Spomnil sem se Francije in moje misli so hitele za onimi zvezdami zverokroga, ki so imele čez nekaj ur zasvetiti nad livadami moje domovine. Sredi ozvezdij zenita se je prikazala luna. Pomislil sem, da se bo ta zvesti in uslužni spremljevalec zemlje pojutrišnjem zopet povrnil na isto mesto, da vzvalovi morje in iztrga .Nautilusa' iz koraljne čeri. Ko sem okoli opolnoči videl, da je na temnih vodah vladal isti mir kakor pod drevesi na obali, sem se vrnil v svojo kabino, kjer sem se pogreznil v globok spanec. CO C G -t : rs ^ ta. ® - »p a t; 5. ■ 5;-—- I .. ^ Siga § N» 9 t- S c- Po» I 5n za ~ n S P •£- r. s- s* § 1 I _ S C s s t3 S- e - O n o ^ co B G. i* a o; - » trj 'f EMTz