Uste: —
£» »eto .. K10-—
lete . . . , 5 — t leta . . „ 2*50 Mesečno. . . „ 1 —
®ana| Avsirljs: ----Cdo leto . .	„ 15-—
Posamezne Številke —	1© vinarjev. —
OnditUlvo In upravniStvo : Maribor IttroSka ulica. 5. — Telefon št. 113
Inserat! all oznanite
se računajo po 12 tel, od 6 redne petitvrste: pat! večkratnih oznanilih vcUljt' popust •—
„Straža“ izhaja v ponči el jek in petek popoldne
Rokopisi se ne vračajo^
2 uredništvom se more govori# vsak dan od 11.—12. ure dopoldne.
aaaitiaMiiigMssMMemmBBaee
Borba za ©arigrati lira za ©ardanole.
Angleži in Francozi nameravajo izkrcati čete ob Dardanelah. — Zimska bitka v Champa-nji za Francoze neuspešna. — Armade trojnega sporazuma začenjajo na vseh frontah z ofenzivo? — Grčija ostane nevtralna. — Gunans soMavil novo grško ministrstvo. — Tro-sporazum snubi Bolgarijo. — Nemški podmorski čoln „U 126 se potopil. — Ruski napad se na celi črti ponesrečil. — Veliki znežni zameti na karpatskem bojišču.
„Avstrija po vojski“.
Graška ,„(Tagespost“ prinaša z cine 7. marca pod naslovom Österreich nach dem Krieg“ oceno knjižice, Ei je letos izšla v Jeni pod naslovom: „Oesterreich nach dem Krieg. Forderungen eines aktiven österreichischen Politikers. Tat-Flugschriften 8. Verlag Eugen Diederichs, Jena, 1915.“ „Tagespošti-no“ kritiko prinašamo doslovno, ne ‘dia bi povedali še svoje mnenje. Kritika se glasi:
„Odkrita, moška je beseda, govorjena ob zibelki nove Avstrije — to je utis, ki ga napravi Knjižica izpod peresa avstrijskega politika, kateri se skriva pod psevdonimom JMunin.“ 'Mogoče bi bilo bolj koristno, ako bi na čelu pisateljevih izvajanj parlamentarec podpisal svoje zveneče ime. Toda s tem bi se dal Knjižnici pečat trdnodoločenega strankarskega: stališča. Zdi se pa, da pisatelj ne pripada ali noče več pripadati stranki, katere pristaš je bil pred vojsko. Pisatelj-politik namreč poklanja s to knjižico vsenem-ški stranki, kateri stoji, kakor se sodi, najbližje, častno posmrtnico. Imenuje Vsenemce vest z*a 12 milijonov avstrijskih Nemcev v zadnjih desetletjih, imenuje jo stranko poštenih egoistov za svoj nemško-avstrijs-ki narodni obstanek, Vsenemci so so v svojo znotra-njo (domačo) politiko tako zarili, da so popolnoma zanemarili najvažnejšo in končno odločilno politiko — zunanjo politiko. Danes prihaja jasnost od zunaj — Avstrija je za obstoj Nemčije potrebna in sicer močna, na znotraj pomirjena Avstrija, katero bodo z veseljem podpirale vse politične stranke. Ta podpora pa ne sme obstati samo v omoteni navdušenosti, temveč v mirnem presojevanju velikega bojnega smotra, kakor ga nam začrtavajo naši vjeliki gospodarski politiki : Srednjeevropska Zveza pod nemškim vodstvom. Z Nemčijo tesno združena avstrijska zunanja politika
mora po končani vojski avstrijskim narodom pokazati svoj mednarodni cilj, da vzbudi s tem njih zdravi re-alnopolitični egoizem. Izrazito in popolnoma prav se obrača pisatelj proti izvajanjem knjižice „Das österreichische Problem“, ki je izšla neposredno pred izbruhom sedanje vojske in jo je spisal F. N. Förster, ki vidi pred vsem pri Nemcih „narodno sebičnost.“ Kakor Avgust Messer, grof Pestalozza, Engelbert Pernerstorler, docent Schmied-Kowarzik in poslanec Jesser, odklanja tudi pisatelj „Munin“ tako „državljansko vzgojo“ na najodločnejši način. V zvezi s; tem problemom bi bile verske razmere bodoče Avstrije, o katerih govori pisatelj y teku svoje razprave in o katerih bi se še naj govorilo.
Popolnoma po pravici stoji v ospredju pisateljeve razprave neki drugi problem: narodna avtonomija. „Munin“ se obrača proti geslu „germanizacija“ in „centralizacija.“ Spominjamo se na spisa predmarčnega politika barona pl. Andrian-Werburga „Avstrija in nje bodočnost“ ter „Centralizacija in decentralizacija,“, ki sta sicer navdahnjena z nemškim duhom, vendar pa priznavata, da se je treba ozirati na pravične zahteve avstrijskih slovanskih sodržavljanov. „Munin“ je napravil nekaKO sliko za bodočnost, katera je v bistvu organično nadaljevanje znanega Schönererjevega linškega programa. Po vojski bi se v Avstriji ravvile Štiri nove zvezne države:	1. nek-
danje nemšEe zvezne dežele z Istro in Trstom; 2. Hrvatska, Slavonija, Bosna in Hercegovina, Dalmacija in Srbija; 3. Ogrska, v svojem 'dosedanjem o'esegu, a brez Hrvatske in Slavonije; 4. izhodna Galicija, Bukovina in Podolija. Zahodno Galicijo, hoče pisatelj priklopiti novi pokrajini Poljski, ki bi naj bua nekaka obnovitev starega poljskega kraljestva. Ali bi se dala ta globokosegajoca nova uravnava dosedanjih dežel naše monarhije izvesti, o tem nočemo govoriti.
LISTEK.
Rus in Nemec proti skupnemu sovražniku.
Ruski vojak piše: Zašel sem v gozdu. Tam sem srečal nemškega vojaka, ki se je tudi izgubil. Dogovorila sva se, da skupno po ščeva pot iz šume. HocL-la sva dolgo, več kilometrov, ne da bi bila najšlajtra-vo pot. Legla sva pod neko drevo — ker se je že z-mračilo - cla se nekoliko odpočijeva. Puške sva držala v roki, ali nisva imela niti ene krogle.
Ker sem bil truden, sem kmalu zadremal, ali poprej, nego' sem trdno zaspal, sem čul v bližini neki šum. Skočil sem pokonci, Nemec poleg mene je trdno spal in brezbrižno kakor dete. V tem trenutku sem zagledal v grmovju dvoje bleščečih oči. Teh iskrečih se oči je bilo potem vedno več. Ni bilo nikakega dvoma: bili so volkovi! Vzbudil sem Nemca in ga opozoril na nevarnost, ki nama prot , ali — kakor rečeno — oba sva bila brez municije. Volkovi,so v polkrogu kazali zobe, ali niso si upali, naju napasti. Eiden na;s-večrh se je priplazil blizu naju. Gobec je imel odprl in iz njega je visel dolg jezik.
„Sedaj ali nikoli!“ sem si mislil, skočil k: njemu in ga prebodel z bajonetom. Silno je zatulil, se z-grudil, potem zopet vstal in se odvlekel k svojim volčjim tovarišem. Sedal pa je ves trup navalil na naju.
no volkovih z bajonetom in kopitom, ka-
Vsekaiko nam podaje načrt te nove razvrstitve orga-nično globoko zamišljeno, vsem zmernim zahtevam odgovarjajočo slikb. Pisatelj nam to sliko, ki bi označevala nemško-avstrijsko deželno stvorbo, dokaj dobro naslika. Posebno opozarjamo na narodno omejena in avtonomna okrožna zastopstva, katera bi bila nekak dedič sedanjih deželnih zborov, dočim bi bil pravi nemško-avstrijski deželni zbor na Dunaju, v katerem bi po pisateljevem mnenju bila slovanska obstrukcija vjsled preračunjene razdelitve mandatov, izključena. Pravi avstrijski državni zbor bi se sestal potem iz deželnih zborov vseh štirih avstrijskih zveznih držav. Pisatelj „Munin“ se v svojem spisu, ki je očividno bil pisan v ganotju in razburjenosti, noče spuščati v podrobnosti. Prepričanje, s katerim je pisano to delo v tem resnem času, ko se bliža usodepoln trenotek za Avstrijo, napravi na nas velik utis ter nam je dragocen dokument, ki pa ne sme ostati samo dokument. Vsak, komur je bodočnost Avstrije pri srcu, bi naj čital to knjigo. In kdo je danes med nami, ki noče biti v vrstah tistih, ki želijo srečno bodočnost naše Avstrije! Vsak je pozvan, da sodeluje in sicer najprej pri samem sebi. In potem bo lahko rekel s pisateljem: „Naši mrtvi so z nami — ali se naj bojimo bodočnosti?“^___________
Deželna komisija za ranjene vojake.
C. kr. notranje ministrstvo je pozvalo namestni-jo v Gradcu, da osnuje deželno komisijo za ranjene vojake. Ta naj prevzame nalogo, da skrbi za popolnoma ozdravljenje ranjenih vojakov; nadalje mora ta komisija zlasti delati na to, da si ranjeni ali bolani vojaki sami s primernimi posli ali službami zaslužijo svoj vsakdanji kruh.
sem
Udar	. _
mor sem zadel. Tudi Nemec je pošteno udarjal z ba-
jonetom. Slednjič so se volkovi umaknili, ali se še vedno režali ua naju iz daljave kakih 10 korakov. Nemec mi je pokazal svojo roko, ki je krvavela. Obvezal sem mu rano s svojim žepnim robcem, ali nisem odvrni! pogleda od volkov.
Tako sva prebedela vso noč. Volkovi, ki očividno niso bili lačni, niso več navaliva!! na naju. Pred zoro so neopaženo izginili. Dv-e uri pozneje sem s svojim nemškim tovarišem našel pravo pot. Moja poli je vodila na desno, njegova na levo. Molče sva si podala roki kakor najboljša prijatelja, V oči so nama prišle solze., ko sva se poslovila . . .
Moji doživljaji v vojski.
Iz dnevnika četo vod j a Franca Strmšek iz Konjic (iz severnega
bojišča).
(Dalje.)
IX.
Kako sem zaplenil strojno puško.
Kri mi švigne v glafvo, jeza; me popade. Najrar je bi že bil sam skočil naprej.
Končno vendar;reče stotnik:
„Cela stotnija naprej!“
Poročnik, doma iz Dunaja, jaz, Ivan in Lojze ■ skočimo prvi iz rovov ter začnemo divje streljali.
Naše krogle so letele tako gosto\ da Rusi kar nič niso mogli glav pokazati. Njihove strojne puške so sicer pokale, a krogle so Išle uam nad glavami. V takem trenutku človek nič ne misli na nevarnost, pa tudi nič ne Čuti. Vsaj meni se zdi, da sem bil ves neumen. Mislil sem si pač: Živ tako ne pridem ‘danes proč !
Ivanu namignem, naj se pri meni ‘drži. Hitro greva, ali boljše rečeno, kobacava tia proti strojni puški. Tam kot blisk ustaneda, vsak enega Rusa u-streliv-a, drugega zabodeva, tretji pa že vzdigne roke in prosi za usmiljenje. Tag odrežem brž jermen na strojni puški, ki je imel še kakih 200 patronov.
Vsi zaupijemo parkrat krepko „hura!“ Rusi pa začnejo zaporedoma natikati kape na bajonete in jih vrteti v zraku v znamenje, da se udajo.
Pred menoj je bil ravno ruski stotnik. Ta me prosi v nemškem jeziku, naj mu pomagam iz strelskega rov,a ter mi pomoli roko. Jaz mu storim to u-slugo — ali potegnil sem menda malo preveč, ker u-bogi Rus se je zakotalil za menoj doli po strmem bregu.
Bilo je Rusov okoli 200 z dvema', strojnima puškama, nas pa Še 120 ni bilo, ker so so bile naše vrste že prejšnje dni razredčile.
Tudi pri tem boju žalibog nismo ostali brez žrtev. Najbolj se mi je pa težko storilo, ko mi pove tovariš Rupnik, da je Četovodja Mar padel in ravnokar umrl.
Pri boju je bil četovodja Mar na desnem krilu. Ravno tam pa so bile strojne puške dobro umerjeno, in vsak, ki je prišel tam, je bil po trikrat in še večkrat zadet.
Ubogi Mar je 'dobil kroglo v prsa in med tem, ko je hotel iti nazaj, še pa menda eno.
Prav res, milo sem se razjokal, ko vse to izvem, ker Mara sem imel iz srca; rad. Bil je pa zares blaga duša.
Stran 2.
12. marca 1915.
Namestnik grof Clary je sklical v soboto, dne
6.	t. m., v svečanostih dvorani v gradu zborovanje, Ki se je bavilo s tem vprašanjem. Predsednikom dež. komisije je izvoljen namestnik ekscelenca grof Clary, podpredsednikom ekscelenca pl. Mattanovich, povelj-nik III. kora. V deželno komisijo so poklicani vodje višjih uradov, n. pr. ekscelenca Pittreich, izmed dež. odbora glavar ekscelenca grol Attems in odbornika dr. pl. Kaan in dr. Verstovšek, prezident poštne uprave Swoboda, vodja finančne uprave pl. Pilz, prvi državni nadpravdnik dr. Amschl, ekscel. Stei-ninger, baron Myrbach, grof Mensi, vladni svetnik Ackerl, zastopniki zavarovalnic proti nezgodam, zastopniki bolniških blagajnic, vseučiliščih profesorji-zdravniki, zastopniki vojaštva itd.
Zborovanje jo sklenilo osnovati pet odsekov, ki si razdelijo delo. V eden odsek je izvoljen tudi slovenski deželni odbornik dr. Verstovšek.
Prva skupina bo oskrbovala za ranjene voja,ke, katerim se morajo odrezati roka ali noga, umetno izdelane ude po najnovejših izkušnjah. Za siromake, -ki so izgubili roko ali nogo, se bode skrbelo tudi v tem oziru ,da jim komisija določi primerni pouk v katerikoli stroki, za katero so posamezniki sposobni. Na ta način se bode oskrbelo za bodočnost vojakom stalnega zaslužka. Nadalje se bode bavil ta odsek v prvi vrsti z ortopedičnim in terapevtičnim vprašanjem: močno ranjene bode komisija dodelila raznim zavodom, katerih že imamo v Gradcu dva. Tukaj se bode pazilo zlasti na to, da se ranjeni in bolani vojaki popolnoma ozdravijo in ne bodo v poznejšem življenju trpeli toliko na posledicah ran in beleznij.
Drugi odsek mora oskrbovati vojake, ki bolehajo na tuberkulozi. Na Štajerskem se je že mnogo storilo za take bolnike ; zavod v Hörgasu je za deželo velikanska dobrota. Tudi Za vojake je že pripravljenih do 500 postelj.'
Tretji odsek vodi zdravilišča in kopeli. Koliko ranjenih vojakov zamore ozdraviti le vsled kopelišč! Zato bode komisija skrbela, da se na njene stroške pošljejo vsi štajerski vojaki, za Katere so kopeli po zdravnikovem spoznanju potrebne, v zdravilišča in kopeli.
Četrti odsek bode skrbel za to, da dobijo tisti vojaki, ki so superarbitrirani, med časom, dokler jim ne podeli država podpore, denarnih prispevkov za sebe in družino. Ta odsek se snuje Kot samostojno društvo „Avstrijski križ.“
Peti odsek je finančni odsek, kateri mora skrbeti za sredstva in voditi izdatke in dohodke.
Ta deželna komisija je velikega pomena in prevzame zares blago, človekoljubno nalogo. Trudila se bode, da kolikor mogoče olajša vojakom trpljenje in jih reši skrbi za bodočnost'. Že sedaj bo komisija pripravljala pot, da se ne pojavijo po vojski žalostni prizori, v katerih nastopajo siromaki brez roke ali brez noge z „lajnami“ ali kot berači, Komisija bode delovala na to, da se preskrbi sinom dežele, ki so prelivali kri za dom in cesarja, brezskrbna bodočnost, da ne bodo odvisni od raznih miloščin in darov. Zlasti bode pomagala komisija v slučajih, Kjer ne podeli država po določbah zakonov dovolj podpore in izdatne oskrbe.
Boljša bodočnost Poljakov v Prusiji ?
Pruska zbornica je dne 9. marca na predlog državnega ministra sklenila, da prekine zasedanje do dne 27. maja t. 1. Nato se je začelo tretje čitanje proračuna.
Martin Mar je bil kmečkih starišev sin, doma blizu Ormoža. Ravno je dosluževal tretje leto, ko se je začela vojska. Bil je zaveden slovenski fant kato-liško-narodnega mišljenja. Imel je naročenega „'Slovenskega Gospodarja“ vsa tri leta v vojašnici. Midva sva bila dobra/prijatelja.
Dragi Martin, mirno počivaj v tuji zemlji, sem rekel in zmolil z Ivanom očenaiš za njegovo ubogo dušo.
Po tem ljutem boju smo se nastanili v ruskih strelskih jarkih. Malo smo jih izboljšali in zavarovali proti šrapnelom.
Jaz, Lojze in Ivan smo se spravili skupaj. Nanosili smo si iz bližnjih selišč deselc in s^me in smo si napravili „lepo“ stanovanje v zemlji. J'az sem napravil celo malo peč, kjer smo potem kuhali.
Vsak večer smo molili sv. rožni venec, jaz naprej, ona dva za menoj.
Tudi meražo in kavo smo dobili, seveda še le po noči, ker dobrih 1000 korakov pred nami so bili še drugi jarki, v katerih so pa še vedno gospodovali Rusi.
Godilo se nam pa je sedaj nekaj dni popolnoma
dobro.
Rožni vence v strelskih jarkih.
Korporal Ljudevit Flucher od 47. pešpolka, doma od Sv. Petra niže Maribora, p še dne 1. marca č. g. šentneterskemu župn ku :
Costiti gospod župnik! Do sedaj se mi še hvala presvetemu Srcu in Materi Gorski, r.i ravno
_______________ „S T R A 2 A.“__________________
Poslanec pl. Trampczynski je v imenu poljskega kluba podal sledečo izjavo: Že več kot 30 let smatra državmii vlada in ž njo večinske stranke pruske deželne zbornice poljski narodi'kot notranjega sovražnika. Izjemne posta,e, kakor tudi razne upravne odredbe zasledujejo enak cilj, da bi namreč zatrle naš napodili razvoj. Več kot 1200 milijonov mark, h kateri svoti smo tudi Poljaki prispevali Kot davkoplačevalci, se je že iz državnih sredstev izdalo, samo da bi se Poljake kot narod zatrlo1. (Pritrjevanje pri Poljakih.) Da nastopimo proti tem težnjam, je bila naša sveta pravica in dolžnost. Akoravno pa smo slejkoprej trdno odločeni, braniti svojo narodnost do zadnjega izdihljaja, vendar nismo nikoli zapustili pota zakonov, temveč smo izpolnjevali v polni meri svo^e dolžnosti kot državljani. Tudi v sedanji svetovni vojski smo tukaj in v državnem zboru glasovali brez pridržka za vse odredbe, ki so po mnenju vlade potrebne v vojne svrhe. Na bojiščih se je na naši strani prelilo več poljsko krvi za Prusijo, kot je bilo z ozirom na število poljskega prebivalstva pričakovati. Upali smo že, da bo vlada z ozirom na potrebno državno dobrobit v trenutku nevarnosti vendar opustila nadaljevanje notranjega boja. (Poljaki pritrjujejo.) Pričakovati smo smeli, da bo državna vlada tokrat opustila izpeljavo razlastitvene in naseljeniške postave ter se bo odločila, da v ljudskih šolah v Prusiji, kjer prebivajo Poljaki, zopet upelje pouk v poljščini. Vlajda se je omejila na izjavo, da se bo to pozneje morda spremenilo, a mi smo mnenja, da se Krivice, ki so se nam delale že desetletja, ne dajo popraviti samo z besedami — (Pritrjevanje pri Poljakih.) Državna vlada se pa v-kljub temu ni pomišljala, tudi v letošnji proračun v-kijub našim ugovorom zopet postaviti vse postavke, ki po zgodovinskem postanku in dejanski uporabi služijo v zatiranje poljske narodnosti. (Pritrjevanje med Poljaki.) Čutim se dolžnega pred «vso javnostjo protestirati proti takemu ravnanju z našim narodom. Vz-držanje izjemnih odredb zoper poljski narod smatramo za neskladno s pravim mirom. Zato navedenim postavkam ne bodemo pritrdili in se skupnega provar Čunskega glasovanja ne bomo udeležili. (Odobravanje med Poljaki.)
Govor poslanca pl. Trampezynslkega je napravil na zbornico globok utis. Govorniki raznih strank so nato povdarjali, da se bo v bodoče našla pot, kako omejiti narodne boje v narodno-mešajnih krajih in da naseljeniška in razlastitvena postava ne bo iveč naperjena proti Poljakom.
Poslanec Missen (Danec) izjavlja, 'da vsebuje ta proračun zopet številne postavke za boj proti nenem-škim narodnostim, med njimi posebno tajni fond za zatiranje Dancev v severnem Šlezviku, vsled česar se Danci ne bodo udeležili glasovanja© skupnem proračunu.
Poslanec Stull (centrum) je izjavil, da centrum pričakuje, da se bodo tudi konservativci in protikjon-servativci udeležili revizije poljskih zaklonov. (Odobravanje v centrarmi.)
Proračun je bil potem pri skupnem glasovanju sprejet proti glasovom socijalistov; Poljaki in Danci niso glasovali.	___________________________
Zveza Ysenemcev pod poštno zaporo.
Berolin, 10. marca.
List „Tägliche Rundschau“ piše:
Glavno voidstvo vsenemške zveze „Alldeutscher Verband“ javlja, da se je sedaj slučajno izvedelo, da se nahaja „Zveza Vsenemcev“ že od začetka meseca januarja t. 1. pod tajno poštno zaporo za vse od zveze odposlane poštne pošiljatve, kot pisma, tiskovine i.
sila hudo godilo. Kakor Vam je znano, smo se dne
22.	januarja zvečer odpeljali iz Maribora. Po petdesetim» vožnji dospemo brez vsake neprilike v B . . . Tukaj sva se sesia s č._g. vojnim kuratom Markom. Krajnc, ki je prideljen 87. pešpolku.
D m 27. januarja sem prejel ognjeni krst. Pri-poročivši, se presv. Srcu, sem ga m.rno prestal. Tri dni srno ujeli čez 1500 Rusov. Nas je bilo samo 500. Naša ... si tnija je izgubila 7 mož, med njimi tri mrtve. To je b lo pri vasi Ri. ■ • • Dne 29. januarja ponoči se umaknemo do ogrske meje blizu vasi P . . . . D e 30. jan. zasedemo že pripravljene strelske jarke, kjer ostanemo do 5. febr» Dne 31. januarja nam je poslala ruska.težka artilerija prve granate. Dne 1. feb. nas je celi dan obstreljevala brez učinka. Dme 2. in
3.	febr. pa nas je kar obsipavala s šrapneli in granatami.
Častiti gospod! Nisem v stanu popisati dogodkov teh treh dni. Že prvi dan sam se zaobljubil presv. Srcema in njima se imam zahvaliti, da sem še pri življen u. Odkritosrčno priznam, da prej n'sem bil bogve kako vnet pri atei' molitve: a zdaj niti sam sebe ne poznam. Res je: Kdor molti ne zna, naj se na vo sko poda! Ce sem razburjen, me sv. rožn:' venec porriri, če sem žrlasten, me potolaži, če sem slab, me poživb Ce sem pogledal po jarku, sem z radost o opazil veliko vojakov, posebno teh, ki so že od začetka, tukaj, da so‘se jim ustne v molivi premikale.
Mrzel veter brije; mi ležimo ali sedimo na zmr. zn;e-’i zemlji s; sv. rožn;m ve cem v roki in se tako vsaj deloma zavariremo v zakrit ib pred šrapneli. Nad rami, pred nami in za nami pokajo in eksplodirajo šrapneli in granate. Na levi, kakih 40 do 50 ko-
t.	d., in sicer vsled odredbe nadomestujočegh» generalnega poveljstva 18. nemškega armadnega zbora. Tudi predsednik vsenemške zveze, odvetnik dr. Glas, je osebno pod poštno zaporo. Vse te odredbe imajo pa namen, da preprečijo vsenemško delovanje, ki preko nemških mej 'sega v Avstrijo. Nemški volksrati v Avstriji so vsled tega uKrepa vojaške nemške oblasti o-zlovoljeni in se sklicujejo na to, da v tem oziru vlada v Avstriji popolna prostost. Ce v Avstriji ni poštne zapore za vsenemška društva, zakaj bi morala biti na Nemškem!
Na Balkanu.
Grška.
Zaimis je odklonil sestavo novega kabineta.
Venizelos se ni uklonil. Izjavil je nameravanemu novemu mi.,istrskemu predsed iku Zaim su, da ga ne bo podpiral in je tako onemogočil sestavo novega kabineta. Zaimis je sporočil kralju, da oclklan,a .poverjeno nalogo. Ostro si stojita sedaj kralj in Ven’ze-los nasproti, tem ostrejše, ker je bivši mi listrski predsednik kar javno kritiziral Kraljevo stališče, rekoč* da je Grška zarmnlla veliko priliko povečati svojo moč in svoj obseg. Venigelos se opira na narod in na večino parlamenta; ni čuda, da vidi o krogi trojnega sporazuma v njem še vedno — zmagovalca. Kakor nam poročajo atenske vesti, se kralj pritisku javnega mnenja še ne namerava udati: poveril je sestavo kabineta bivšemu ministru Gun a risu.
Ministrstvo, ki bi hotelo vladati brez pomoči, oziroma proti Venizelosu in njegovi stranki,_ bi moralo pač pred vsem razpustit' zbornico ter si iskati v volitvah lastno večino. Je-li to v< sedanjih časih sploh mogoče, to je drago vprašanje.
Novo grško ministrstvo.
'Atene, 9. marca.
„Agenoe d’Athenes“ poroča: Gun ar s je predložil kralju ob 4. uri popcjldne. listo novega kabineta. Lista se glasi: Gunaris predsedstvo in vojno; Chri-stakis Zographos zunanji portfelj;« Baltadechis promet; Voz kis uk in bogočastje; Propopapadakis finance ; Triataphylakos notranji portfelj ; Eutarius narodno gospodarstvo; Zaldaris justice in Stratos mornarico.
Kralj je odobril novi kabinet, ki bo jutri dopoldne zaprisežen.
*	Se
*
Novi ministrski predsednik Demetrij Gunaris je star 40 let. Študiral je na vseuč.lišču v Berolinu in se je potem nastani kot odvetnk v svojem rojstnem mestu Patras na Grškem, kjer je radi svoje zgovornosti kmalu zaslovel. Meščani so ga izvol li za zastopnika v grško zbornico, kjer se je posebno zavzel za preosnovo davčnih zadev. Kmalu nato je pod ministrskim predsed ikom Theodokiom postal finančni minister, Pri iz vrš t vi njegovih davč- ih načrtov ;e Gunaris zadel na odpor pri ministrskem predsedniku in je tudi nato odstopil. Pozneje je v zbornici ustanovil lastno stranko. Gunaris je velik prijatelj Nemčije. V pretečenem poletju se je na svojem potovanju v Nemčijo mudil več dni na Dunaju.
Neresnične vesti o zaroti proti grškemu kralju.
Dunaj, 9. marca,
„PoTtische Korrespondenz“ je prejela od kraljevega grškega poslaništva poročilo, ki odločno deine’tira resničnost razširjanih vesti o kaki zaroti proti1 življenju kralja Konstantina. Vesti so nastale na sledeči podlagi:
rakov od mene bruha naša poljska artilerija smrtni oge j, h ure za nami težke havbice, 1700 korakov pred nam- ruska lahka, za njo za hribom težka artilerija* od poludesne težke havbice.
Po zraku piska, sika, tub, kakor da bi grozen orkan pod ral stolet e gozdove. Od eksplozije krogel se zmrznjena zemlja kar trese. Nekaj korakov pred naš m zakritjem pade težka granata, da se zakritje strese, pa hvala Bogu ne eks; lodira, še le 5 korakov za nami nared 1 meter globoko ter 154 metra v premeru veliko jamo. D ;e 2. febr. usmrti šrapnel 30 korakov od mene 2 infanterista, dne 3. febr. 30 korakov na levo od mene 4 vo,«ake ter enega ra ii, med njimi korporala Franca Domi tir od Sv. Barbare. Takšen je b 1 pogled na strelske jarke ta dva dni. Priznam« pred vsemi ljudm , da se imam le presv. Srcema ip; Materi božji, priprošnjipi vojakov, zahvaliti, da sem še pri ž vij en ju.
Dne 5. febr. pridemo v vas P. . ., kjer ostanemo do 8. febr. Ta dan šo Rusi začeli vas obstreljevati. H ša, kjer so naši boli ilei in ra jenci, je hitro v ognju, a nikdo ni zgub 1 zraven življenja. Po noči po-č šrapi-eLna podstrešje hiše, kjer je 1. in 2. voj naše st tii«e; 5 mrtvili in 4 ranje i je bil uspeh eksplozije. Od 8. do 11. febr. smo bil' v jarku za rezervo, 11. febr. smo šii zopet v strelske jarke. D-m 12, febr. sem bT poslan v bolnišnico v Eperjes radi griže, ki pa me je že, hvala Bogu, zapustila, le slab sem ved o bolj. Noge tudi imam precej močno ozebllene. Kako bo zaraprei? Zaupajoč v vsemogočract bož/o* upam na sreč"o sviđen'e. Vam, kakor č, č. šolsk'm se-, stram se priporočam v molitev. Pozdravlja Vas udani Ljudevit,
Neka sumljiva oseba, fei se je parkrat potikala v bližini kraljeve palaòe, je bila od policijskih organov aret rama in tudi že zaslišana. Pri tem se je dokazalo, da gre tu za umobo-I iega človeka, kar je pokazal tudi rezultat opazovanj, aretiranca od strani
zdravnikov.
Trditev, da ima aretiranec sokrivce in da so prišli na sled zaroti, je torej neutemeljena'.
Denarni položaj Grčije.
„jSüdslavische Korrespondenz“ poroča dne 10. marca iz Aten: Posebno pozornost je vzbudilo poročilo grškega finančnega ministra, ki ga je predložil zbornici. Iz tega poročila je razvidno, da izkazuje državni proračun pri rednih izdatkih 268,700.000 drahem
11,200,000	drahem deficita. Poleg tega pa je še v državnem proračunu izvanredna postavka 154,0*00.000 drahem, katera svota se bi naj pokrila deloma iz novega posojila.
Bolgarija.
Sofija, 10. marca.
„Südslavische Korrespondenz“ poroča:
Diplomacija trosporazuma je hotela že začetkom pomorske' bitke zoper Turčijo potegniti v ta vojni vrtinec tudi Bolgarijo. Rusofilska bolgarska, opozicija je na migljaj ruskega poslanika Savinskija hotela že pričeti z akcijo, katera bi imela namen, delati na Bolgarskem javno mnenje za trosporazum. Opozieijo-nelni voditelji so sklicali posvetovanje, da bi se s pomočjo ministrskega predsednika Radoslavov a doseglo, da bi kralj sprejel v avdijenci opozicijonelne voditelje in bi vzel na znanje mnenje opozicije o političnem položaju. Gre se za zopetni poizkus, da bi opozicija obnovila svoje mnenje pred kraljem, kateri Še pred časom na nasvet ministrskega predsednika ni hotel sprejeti zastopnikov opjozicije v avdijenci. Opozicija, ki stoji pod ruskim uplivom, se tudi trudi, da bi z ozirom na kritičen položaj dosegla, da bi se sestavilo koalicijsko ministrstvo. Z ozirom na odločnost, ki vlada v odločilnih krogih, se zdi, da je ves trud trosporazumne diplomacije popolnoma brezuspešen.
V Mehiki novi nemiri.
Položaj v glavnem mestu Mehike je postal izredno nevaren, ker je predsednik Carranza preprečil dovoz živil, zaplenil zaloge in odrezal vodovod. Di-plomatiški zbor, ki je pred nekaj dnevi soglasno sklenil glavno mesto zapustiti, je to namero opustil, najbrže vsled želje vlade v Wašingtonu. 'Med tem je bila pretrgana tudi železniška zveza Mehiko—Citty, tako da diplomati in številni inozemci ne morejo zapustiti mesta. Diplomati so brzojavno naprosili že svoje vlade, da nastopijo v Waöingtonu, naj ameriška vlada vse potrebno ukrene za varstvo inozemoev. Nemška vlada je svojemu poslaniku v WaSingtonu dala potrebna navodila. Med tem je odposlala, ameriška vlada križarico ,„Kacoma“, oklopno križarico .„Was-hington“ in bojno ladjo „Georgia“ v Vera Cruz.
Napetost med Japonci in Kitajci.
„Rotterdalmsche Courant“ poroča iz Londona, da je Kitajska odklonila vse japonske zahteve, ki se tičejo Kiaučava, Iz Pekinga se poroča, da je došlo v provinco Santung 8000 japonskih vojakov. — „Daily Telegraph“ pa poroča iz Pekinga.: Kitajska je 'dala Japonski novo, 99 let trajajočo koncesijo za železnico Mukden—Santung. Danes se posvetujejo, če se bode tujcem sploh dovoljevalo naseljevati se po celi Mandžuriji in pridobivati posestva.
Spor se zopet poostril.
„Ruskoje Slowo“ poroča iz 'Mukdena: Radi napetosti, ki vlada med kitajskim prebivalstvom in Japonci, je kitajski guverner Changhsiluan preložil’ za sedaj svoje potovanje v podrejeno mu pokrajino v svrho nadziranja vojaštva. Vojaški komisarji pokrajin Kirin in Helungkiang so bili poklicani na važno posvetovanje y Mukden. Po mnenju japonskih vladnih krogov so te kitajske priprave v zvezi z nepremostljivo krizo, ki je nastopila v kitajsko-japonskih pogajanjih.
MPo-rusho bojišče.
Maribor, 11. marca.
Na severnem bojišču so nastali veliki sneženi zameti. Pritisnil je tudi mraz. Boji pa se vkljub temu z vso srditostjo nadaljujejo z malimi izjemami na celi črti. Naši ruske napade krepko odbijajo in korakoma pridobivajo ozemlje.
Pred Stanislavom in v Bukovini še vlada večinoma mir. Po ruskih poročilih so Rusi mesto Stanislav, ki so ga pred kratkim izpraznili, spet zasedli.
V osrednjih K a r p a t i h polagoma napredujemo. Ob izviru reke San smo pridobili nekaj novih
postojank. Ob D u k 1 i se Se vedno vrši huda borba,, ki pa se še ni odločila.
V	Zahodnji Galiciji, to.je pri Gorlicah in Gribovu, napredujemo proti izhodu.
Ob Pilići na Rii s k o - P olj s k e m je v teA.u večja bitka.
Pred Varšavo nič novega. — Severno od V i s 1 e in ob meji Izhodne Prusije so dosegu Nemci znatne uspehe. Severozahodno od Novega Mi-asta so ujeli 1660 Rusov.
V Karpatih stojimo dobro.
V	gozdnatem delu Karpat so napadi avstrijskih čet vkljub temu, da je padlo na debelo snega, uspešni. Napade pospešuje naša težka artilerija. Vofače se pa nadaljujejo tukaj boji za nekatere višinske postojanke in za v vojaškem oziru važno ozemlje.
Zdi se, da je sovražnik vsled brezuspešnih nar padov v zadnjem tednu, pri čemur je imel velikanske izgube, precej oslabel. Z novimi napadi v večjem ol> segu utegne pričeti še le takrat, ko bo dobil nova o-jačenja.
V	zahodni Galiciji napreduje naše napadalno prodiranje vedno dalje proti izhodu. Osobito v ozemlju pri Gorlicah smo vnovič priborili ozemlja.
Oh Dukli.
Vojni poročevalec lista „Pesti Hirlap“ poroča iz Ungvarja: Pri Dukli so Rusi dne 6. marca posKUaili nočni napad na naše postojanke, a bili so s krvavimi glavami odbiti. Naše čete so nato v nedeljo odgovorile s protinaskokom in so zasedle več važnih postojank. Med napadom se je na ruski fronti nenadoma dvignil proti nebu velik ognjeni steber, ki znači, da morajo ruska 'krila pasti našim četaim v bok. Ta napad pa Rusi niso mogli izvesti, ker so bila tla tako blatna, da Rusi niso mogli naprej. Naši pa so bili na ruski napad tudi 'dobro pripravljeni. Ogenj ruske artilerije je bil bolj slab, dočim je naša artilerija Ruse tako silno obstreljevala, da so morali večino — menjavati svoje postojanke.
Rud izganjajo Žide.
Ponesrečena vojna zvijača.
Iz avstrijskega vojnega stana uradno poročajo:
Dne 9. marca popoldne je prišel pred neko u-trjeno postojanko naš li čet, severno od Nadworne, ruski odposlanec, ki je sporočil to-le:
Na povelje ruskega poveljnika bomo jutri dopoldne pripeljali kakih 1500 židovskih rodbin, ki so jih danes zbrali pri Kamioni in Tysmieniözanyh, preko naših črt do avstrijskih čet. Ker se pa židovske rodbine boje, da jih bodo Avstrijci obstreljevali, so poslali Rusi odposlanca, da to sporoči Avstrijcem. %
S tem nezasl šano nasilnim nastopom namerava sovražnik brez dvoma gnati t'soöe neprizadetih, ki se jim je vzelo streho in kruh, kot ščit pred seboj, da se morejo brez nevarnosti približati našim postojankam. Uresničenje tega ostudnega namena, ki ga je označiti kot sramoto tega stoletja, pri najglobejem sočustvovanju z ubogimi žrtvami barbarične samovoljnosti, iz vojaških vzrokov ni, mogoče trpeti. Prostor pred sovražnimi postojankam: se mora namreč, ker sovražnik ni ponudil premirja za čas,, ko bodo prihajale židovske rodbine, in ker tako premirje zaradi pr tegnitve sovražnih ojačenej, z naše strani ni sprejemljiv, pri vsakem približanju s sovražne strani, brezpogojno v-zeti pod ogenj. Zato bodo naše čete poslale odposlanca s tem-le pismom ruskemu poveljniku:
Prekoračenje lastne črte s strani sovražnika, ni mogoče pod nobenim pogojem in za nikogar dovoliti, ter bodo naše čete streljale na ta prostor. Prosim, da to sporoč te židovskim rodbinam v Kamioni in Tysmi-eniczanyh, ter dostavljam, da pada velikanska odgovornost na nameravano nečloveško postopanje, gnati tisoče nedolžnih prebivalcev proti našim postojankam, samo na ruskega poveljnika, ki je izdal ta barbarični ukaz, ki je v zasmeh vsakemu vojnemu običaju, to pa tem bolj, ker ni nobenega jamstva, da te nedolžne žrtve ne služijo kot ščit za približanje ruskih čet. Skrbeli bomo za. to, da se to postopanje ožigosa pred ce-l,m svetom.
Velika bitka ob Pilići.
Berolin, 9. marca..
Francoskim listom se poroča iz Petrograda, da so se ob reki Pilići razvili hudi boji, ki imajo značaj veli '8 bitke. V Karpatih med rekama Ondava in San avstrijsko napadanje krepko napreduje.
liiMiUli lolle.
Maribor, 12. sušca.
'Zadnji veliki poskus Frapcozov, predreti nemško bojno črto v Champagni pri Reimsu in Saint Me-nehouldu v smeri proti mestu Vouziers, se je ponesrečil. Francozi niso dosegli zaželjenega uspeha. Sedaj se bodo torej za nekaj časa zopet vršili boji za strelske jarke in okope. Ni namreč zlahka pričakova-ti, da bi Francozi v očigled tem neuspehom kmalu zopet pričeli z novo ofenzivo, če tudi jo že zdaj obljubljajo.
Novo napadalno prodiranje Francozov v Champagni.
Berolin, 7. marca.
Berolinsbemu listu „Lokalan zeige r “ se poroča iz Rotterdama: Namen francoskih sunkov v Champagni (severno-francoska pokrajina ob obeh straneh srednjega toka reke Marne) je popolnoma jasen. Francozi prodirajo korak za korakom, da bi zavzeli postojanke ob gorskem grebenu planote, ki obvladujejo izvirke in gornji tok reke Aisne, da bi olajšali' pritisk Nemcev na mesto Reims ter da bi pris lili Nemce k splošnemu um'kanju. V zadnjih 14 dnevih si niso Francozi privoščili n'ti za trenutek miru. Hočejo prodreti nemško bojno črto.
Uspehi francoskega napadalnega prodiranja.
Za presojo silnih francoskih napadov v Champagni utegne biti umestno, kar piše o tem nepristranski švicarski list „Basler Anzeiger“:
Uspehe francoskih napadov pri1 Perthesu in Le Mesn.lu najbolj označujejo francoska uradna poročila sama, ki so tedne in tedne javljala, da so bili zavzeti „severno“ od Le Mesn la nemški strelski jarki, ter da so mogli končno pretečeni petek javljati, da so „prišli“ Francozi na severno stran Le Mesnila. Uspehi Francozov so torej bili zelo malenkostni, Vkljub temu si pa Francozi vnovič prizadevajo prodreti na tem mestu. Vzrok temu ,,e oč.viđen, V Champagni pri Per-tbesu, Souainu in Le Mesiylu lahko pridejo Francozi do nemških postojank, ne da bi, jim trebalo poprej prekoračiti kako š.roko dolino, kakor n. pr. dalje proti zahodu, Jqj,er nasprotnik lahko opazi, tudi najmanjše gibanje.. Vrhutega se pa nahaja tamkaj zadaj za nemško bojno črto važna železniška proga, katero bi mogli Francozi razdejati in porušiti, če bi le nekoliko prodirali, Da pa Francozi' sami teh svojih uspehov ne cenijo visoko, je razvidno iz nekoliko posmehövalne opazke vojaškega poročevalca pariškega lista,, Temps“, k' pravi, da ni mogel na zemljevidu nikjer nadi do-tičnega gorovja, Čegar obronke so baje zasedli Francozi.
Ni torej prav nobenega dvoma in se lahko 'tudi dokaže na zemljevidu, da postajalo francoska poročila približno že od časa bitke pri Soišsonsu vedno bolj „olepšana“, N-e more se pa reči, ali prikroja le dotični podpoveljnik svoja poročila v tem snvslu, da. more kolikor mogoče ugodno poročati, ,ali se p.a delajo u-godna poročila na ukaz vrhovnega poveljnika. Samoumevno je, da skuša vsaka stranka svoje uspehe ko-1 kor le mogoče visoko ceniti, uspehe nasprotnika pa do možnosti podcenjevati. Ce se pa poroča cele tedne o zavzetju strelskih jarkov na severni strani Le Me-snda in da se končno „pride“ na severno stran Le Mesnila, je to skrajno nerodno uprizorjeno.
Zimska bitka v Champagni končana.
Berolin, 10. marca.
Iz velikega vojnega stana se poroča: Z današnjim dnevom je zimska bitka v Champagni takorekoč končana, zakaj če bi se še tudi pojavili .boji, vendar bi ne prinesli nobene spremembe. Francozi so, kakor smo že poročali 17. februarja, pričeli bitko z namenom, razbremeniti Ruse, katerim je v Mazovskih jezerih laida predla, ter so hoteli predreti nemško bojno črto in dospeti do mesta Vouziers. , Znani izid bojev pri Mazovskih jezerih je pa pokazal, da niso dosegli v nobenem oziru svojega smotra. Pa tudi poskus sam, predreti nemško bojno črto, se sme smatrati za popolnoma izjalovljenega. Vkljub uradnim francoskim trditvam se ni Francozom nikjer posrečilo doseči kakega malenkostno pomenljivega uspeha,
V bojih, ki so se vršili noč in dan, so pošiljali! Francozi od 16. februarja naprej zaporedoma več ka-kor šest polnoštevilnih armadnih zborov ter velikansko število težkih topov lastnega in ameriškega izdelka na bojno črto in so obstreljevali nemško bojno črto, dolgo 8 kilometrov, katero sta branili dve slabi porenski diviziji, Oddali so včasih več kakor 100.000 strelov v 24 urah, Porenske čete, ko so dobile ojačen-ja, niso samo kljubovale francoskemu navalu, ki je bil v šestkratni premoči, ampak so tudi napravile o-petovane krepke protisunke.
Posl e< k ca krepkih nemških protiisunkov je bila» da je bilo kljub temu, da. se je š'lo le za strogo obrambne boje, ujetih 2450 neranjenih Francozov, med temi 35 častnikov. Seveda so bile tudi izgube Nemcev v borbi s tako hrabrim sovražnikom, kakor so Francozi, zelo težke in so še celo večje, kakor so bile izgube vseh nemških čet v bojih pri Mazovskih jezerih. Toda te izgube niso bile zastonj. Izgube Francozov so b le najmanj trikrat večje kakor nemške, kaiti lahko se jih ceni na več kakor 45.000 mož. Nemška bojna črta v Champagni stoji slej ko prej trdno. Napori Francozov niso mogli prav nič uplivati na potek bojev na izhodu.
Nemška in francoska armada v strelskih jarkih.
Nizozemski general !A. J. Prins, ki se nahaja kot vojni poročevalec lista „Vaterland“ na nemškem bojišču, navaja v omenjenem listu svoje mnenje o vz-
rokih, ki so bili merodajni, da se je ,vojska na zahodu končno spremenila v borbe za strelske jarke, ka-koršnih ne pozna svetov(na zgodovina. General je Še združil to svoje voj'aiško razmotrivanje s političnim, pri čemur je prišel do zaključka, da ravno borba za strelske jarke dokazuje, da je Rusija vsled svoje mobilizacije vsilila Nemčiji sedanjo vojsko, kakor se je izrazil o tem že načelnik nemškega generalnega štaba, general pl. Falkenhayn v svojem pogovoru z zastopnikom zveze ameriškega časopisja. General A. J. Prins piše:
Nemčija je bila mnenja, da vojska s Francijo ne bo trajala tako dolgo in tudi ni pričakovala, da bi mogla Rusija tako hitro takoj ob izbtruhu vojne postaviti na bojišče tako ogromno število čet. To je dokaz, da je bila ruska armada že tedne poprej skrbno pripravljena za vojsko. Nemčija je bila torej prisiljena, da je morala takrat, ko je umaknila svojo armado od reke Marne notri do reke Aisrie, odposlati velik del svojih čet, ki so bile namenjene za francosko bojišče, na bojno črto proti Rusom.
Ker so torej Nemci na francoskem bojišču izgubili svojo premoč, so se morali umakniti do rekte Ais-ne, kjer so zavzeli izborne obrambne postojanke, katere so si napravili z lopatami. Napravili so si tako izborno utrjene postojanke, da so takrat, kb je napravila francoska armada poskus upasti za hrbet nemški armadi, porinili svoje postojanke strelskih jarkov še celo dalje proti severu, dokler niso prišli pri Nieu-portu do morske obali.
Zaveznikom (Angleži, Belgijci in Francozi), katerim se ni posrečilo predmeti nemško bojno črto, tudi ni preostajalo, če so hoteli obdržati svoje postojanke, nič drugega, nego slediti vzgledom Nemcev in se zariti v strelske jarke. Težkoče in velikanske izgube, ki bi jih imel tisti, kateri bi hotel vreči in pognati svojega nasprotnika iz teh skrbno pripravljenih jarkov, so ustvarile stanje, ki že traja od srede meseca septembra lanskega leta, kajti nobeden nima toliko čet, da bi se mogel z velikansko premočjo navaliti na svojega nasprotnika na tej ali oni točki. Ker se morejo čete v strelskih jarkih redno nadomeščati s svežimi in je v obče tudi oskrbovanje z živili na obeh straneh povoljno, ni upati, da bi se v doglednem času spremenilo to čudno stanje.
Avstrijske vojne ladje pred Barom.
Dunaj, 10. marca.
Iz časnikarskega vojnega stana se poroča: Naše zadnje podvzetje vojne mornarice pred Barom dm? 1. in 2. marca se je v mnogih časopisih popolnoma napačno popisovalo. Temu nasprotno se podaje sledeče izvirno poročilo:
Dne 1. marca ob /43. uri zjutraj so udrli 3 naši torpedni čolni, katere so spremljali 3 torpedni rušilci, v pristanišče Bar in so izkrcali oddelek vojaštva, ki je zažgalo in uničilo zaloge v skladiščih na molu. Leseni novo zgrajeni molo, ki je bil namenjen za hitrejše izkrcanje francoskega dovoza, je bil popolnoma razstreljen in porušen.
Takozvano jahto (ladjo) „Rumja“, ki je služila že več let za prevažanje blaga, nekai mesecev sem pa za pomoč ladjam-jadrnicam, ki so utihotapljale prepovedano blago iz Albanije in kateri so avstrijske vojne ladje dosedaj vedno prizanašale, je spravil oddelek avstrijskih čet iz notranjega pristanišča in jo potopil pred vhodom v pristanišče, ker je vsled viharnega vremena ni bilo mogoče odpeljati.
Med tem časom so sovražne baterije vedno sil-neje obstreljevale naše ladje, toda zadele hišo nobene. Torpedni čolni so streljali na nje le iz strojnih pušk, vrhtega so iz neposredne bližine obstreljevali z granatami dve ladji raztovornici in ju potopili. Mesto se sploh ni obstreljevalo. Od torpednih rušilcev v pristanišču in pred pristaniščem se ni oddal niti en strel. Se celo na zaloge bencina, ki so se nahajale v skladišču ob morski obali, se ni streljalo vsled nevarnosti za dve nepoznani tuji jadrnici, ki sta se nahajali v bl žirii. To, kar so sedaj zbobnali, v svet Crnogorci, češ, da so Avstrijci obstreljevali mesto, porušili in zažgali veliko hiš, da je bilo pod razvalinami podsutih veliko oseb, osobito žensk in otrok, je zgolj hudob <a 'zmišl otina.
Nemške čete na srbskem bojišču.
Dunaj, 10. marca.
Cesar je podelil poveljniku naše balkanske armade pravico, da sme moštvu nemških čet, ki so mu podrejene, za junaške čine podeljevati srebrne hrab-rostne kolajne prvega in drugega razreda. Pravico, podeljevati zPte hrabrostne Kolajne, ima pa le samo vrhovno armadno poveljstvo.
Boj za Carigrad in Dardanele.
Topovi, ki grmijo pred dardanelskimi utrdbami, odjekujejo ne samo ob carigrajskem ozidju, temveč po celem Balkanu. Neprijetno so zabučali v uho zlasti še Rumuniji in Bolgariji, kojima ni vse eno, kdo vlada nad Carigradom in Dardanelami. Razmerje med Ru-munijo in Rusijo je postalo na mah hladnejše, kajti mnogo ljubša je Rumuniji slabotna Turčija nego mo-
gočna Rusija, ki bi stražila ob Carigradu prehod iz Črnega morja v Sredozemsko morje. Tudi Bolgarija je preverjena, da je Rus kot gospodar Carigrada jako objesten in za samostojnost Bolgarije nevaren sosed. Sicer pa Še ni neposredne nevarnosti, da padejo Dardanele in Carigrad. Obstreljevanje Dardanel bi namreč bilo le tedaj uspešno in bi angleško-franeos-ko vojno brodovje moglo le tedaj prodreti pred Carigrad, če bi podpirala močna armada na suhem obstreljevanje dardanelskih utrdb po vojnih ladjah. Coda Anglija in Francija nimata čet, ki bi jih zamogli pogrešati na drugih bojiščih in jih poslati proti Carigradu. Zato sta začeli snubiti Grčijo, da jima pomaga do cilja s tem, da pošlje na pomoč 16*0.000 mož. Obljubili sta Grčiji denarno odškodnino ter nekaj o-toške zemlje in ozemlja v Mali Aziji. To mamilo je bilo za Grčijo tako vabljivo, da se mu je udala grška vlada z Venizelosom na čelu. Kralj Konštantin pa se je ustavil ter odpustil vojni ob angleški strani naklonjenega Venizelosa. Bil je to odločen korak, za kojega je bilo treba dosti poguma. Grška kraljevska hiša še namreč ni docela ukoreninjena v Grčiji, ki je vseskozi demokratična. In Venizelos kot, najuspešnejši grški državnik, ki je pomnožil grško zemljo z novimi lepimi pokrajinami, je ljubljenec ljudstva. In vendar se kralj Konštantin ni udah Poveril je sestavo nove vlade Zaimisu, in ko je ta odklonil, Gun arišu, kateremu se je tudi posrečilo, sestaviti ncjv kabinet. Ker je Gunaris in novo grško* ministrstvo miroljubno ter Avstriji in Nemčiji prijazno, se je nova vla-da koj ob pričetku izjavila, da ostane nevtralna. Ker torej Anglija in Francija ne moreta več računati na grško pomoč, sta začeli sami prevažati čete proti Dardanelami. Poroča se, da je te dni odplulo 25 prevoznih parnikov z 42.000 mož iz Malte proti Dardanelam. Pred Dardanelami bodo torej angleški in francoski topovi grmeli naprej. Na diplomatiŠKem bojišču pa se bo tudi nadaljeval boj, ne sicer s topovi, temveč z obljubami in pretnjami.
Rusija hoče Dardanele.
Petrograjsko časopisje piše z ozirom na ruske zahteve glede Dardanel: Rusija je svoje namene in zahteve glede Dardanel jasno izrazila. Svojih zahtev ne more več umakniti.) Rusija je prepričana, da bo Anglija, čeravno ima njeno prebivalstvo glede Dardanel zastarele nazore, jasno pokazalo svojo barvo ter oddalo jasne in gotove izjave.
Do katere velikosti bo možno v bodoče graditi podmorske čolne, o tem se še sedaj ne more ničesar povedati. Trenotno so razširjene vesti o pravcatih podmorskih čolnih-velikanih, ki jih gradi angleška, admiraliteta. Nekatere teh vesti utegnejo biti resnične, druge so pa zopet izmišljotina. Iz Rusija prillar ja,jo vesti, ki pravijo, da gradi Rusija podmorsko ladjo, če g ar dolžina bo znašala 400 čevljev, tonaža 540(1 ton in premer 34 čevljev. Na površini morja bo plul ta podmorski čoln-velikan z brzino 26 vozalov, gonilna moč strojev bo znašala 18.000 konjskih sil, pod vodo bo pa plul z brzino 14 vozalojv v eni uri. Iz lastno moči, ne da bi mu trebalo izpopolniti svojih zalog premoga, bo mogel pluti na površini morja 18.500 morskih milj, vrhu tega še pa pod morjem 275 milj daleč, Ta velikan bo oborožen s topovi kalibra 12 cm za bitko na morju, nadalje s 36 torpednimi cevmi. U-porabilo se ga bo lahko ne samo za napadanje, ampak tudi za polaganje min. Čeprav utegne biti ta vest izmišljena, je vendar ugotovljeno, da smatrajo mornariški strokovnjaki za možno graditi podmorske čolne v poljubni velikosti. Drugo vprašanje je, ali se bo sploh izkazalo za potrebno, graditi tako velikanske podmorske čolne. Na to vprašanje bodo pia? odgovorile izkušnje v sedanji podmorski borbi med Anglijo in Nemčijo. Ce se bo izkazalo, da so najboljše bojno orožje na morju, bo nastopila za nje nova doba in spravilo se jih bo že v nekaterih letih na vrhunec popolnosti. Toda tudi v tem slučaju ne bodo mogli popolnoma izpodriniti velikih bojnih ladij, nasprotno, gradili bodo še večje dreadnoughte.
Mnoga dejstva dajo pa že sedaj povoda dovolj,., o tem premišljevati, je-li so podmorski čolni v sedanji sestavi tisto orožje, ki bi moglo popolnoma spremeniti ves dosedanji način bojevanja na morju. Sami so že izvršili marsikatere junaške, naravnost čudovite čine, toda o njihovem skupnem nastopu z vojnim bro-dovjem se pa o njih dosedaj še ni slišalo nič posebnega. Toda nekaj je, kar pred vsem odlikuje naše avstrijske čolne v posebni meri, to je požrtvovalna; drznost in junaštvo, ki preveva posadko vsakega naših podmorskih čolnov od' poveljnika notri do naj-mlajšega pomorščaka in kurjača._________________
Amerika hoče varovati svojo zastavo.
Severoameriški državni urad je zdal uradno obvestilo amerikanskim listom, po katerem Severna A-merika vstraja pri svojem protestu zoper zlorabo a~ merifcanske trgovinske zastave po vojskujočih se državah. Svojo tozadevno zahtevo (po kateri prepovedujejo, da bi ladje vojskujočih se držav razobešale ame-rikansko zastavo) Združene države v polnem obsegu vzdržujejo. Vlada pripravlja nove odredbe, da se a-merikanski zastavi pri morski plovbi zasigura popolno varstvo.
2rtve Angležev pri obstreljevanju Dardanel.
London, 10. marca.
Angleška admiraliteta jajvlja, da so znašale izgube Angležev pri obstreljevanju Dardanel dne 4. marca 25 mrtvih, 28 ranjenih in tri pogrešanih pomorščakov.
Ratko Dimitriew — poveljnik ruske armade proti Carigradu.
Sofija, 10. marca.
Ratko Dimitriew, ki je vsled neuspešnega obleganja Przemysla, katero je stalo Ruse velikanskih žrtev, padel za nekaj časa v nemilost, bo baje poveljeval ruski armadi, ki bo korakala proti Carigradu.
Bodočnost podmorskega čolna.
Podmorski čolni so v vseh mornaricah celega sveta tajinstveno orožje. Njih razvoj in izboljšanje še prikrivajo kar najskrbneje vse mornariške uprave tujim očem. Se celo njih število ni natančno znano. V mornariških seznamih najdemo sicer natančno navedeno velikost in brzino vsake vojne ladje, število in velikost topov, število posadke itd., toda nobenega le-teh podatkov ne najdemo pri podmorskih čolnih, vse se skrbno prikriva. Dovoljeno niti ni, naznaniti javnosti brzino podmorskega čolna, njegovo opremo in sploh ničesar, kar bi se nanašalo na to tajinstveno in strahovito orožje, o kojem molči Statistika kot grob. Glede strahovitosti učinka torpednih strelov podmorskih čolnov v sedanji pomorski borbi med Anglijo in Nemčijo prvači trenotno Nemčija s svojimi podmorskimi čolni.
Podmorski čoln je Iaidja, ki ima zaznamovati vi kratkih letih neprimerno velikanske spremembe. Pr-| votno je znašala njena tonaža komaj 250 ton, pod vo-j do je mogia ostati le kratko časa in njen delokrog jej bil tako majhen, da je bila rabna le samo za obrež~| na podvzetja, Bila je torej spočetka rabna le samo za| obrambo obrežja in pristanišč. Sedaj pa gradijo velesile podmorske čolne z 1200 tonami. Ti podmorski čol-S ni lahko plujejo, če je treba, po cele ure pod vodo.f V stanu so brez težav prepluti ves Atlantski ocean Skupno z velikimi bojnimi ladjami se udeležujejo kr vseh večjih vojnih podvzetij na odprtem morju, i kar je Še veliko važnejše, lahko posegajo v boj s mi brez vsake pomoči velikih vojnih ladij. Dejans’ so torej nehali biti le zgolj kot pomožno orožje, ka dandanes so popolnoma samo stoini. Združene drža Severne Amerike gradim trenotno vel ke podmors’ čolne s 1000 tonami, podmorski Čolni s 500, 750 in 1000 tonami je nekaj čisto navadnega v vsaki voj’ mornarici.
Zadružna zveza v Ljubljani.
Občni zbor Zadružne Zveze se je vršil v sredo, dne 10. marca v Ljubljani. Vodil ga je načelnik dr. K r e k. Udeležba je bila velika. Štajersko je zastopal predsednik štajerskega pododbora prof. dr. Hohn je c; bilo je tudi precejšne število zastopnikov posameznih zadrug. Občnega zbora se je v imenu kranjskega deželnega odbora udeležil kanonik dr. Lampe; popoldne pa je od Zadružne Zveze prirejenim času primernim predavanjem prisostvoval deželni glavar dr. Šušteršič. Občni zbor je ugotovil dejstvo, da je naše zadružništvo najbolj kritičen čas, to je začetek vojne, dobro prestalo ter tako iznova pokazalo, koliko premore strogo izvedena disciplina in kolikega, pomena je zadružništvo za vse našo narodno gospodarstvo. Koncem leta 1913, tako smo izvedeli iz poročila načelstva, ki ga je podal načelstveni ravnatelj, Ivan T r a v e n , je bilo v Zvezi včlanjenih 682 zadrug. Ker so Še dalmatinske zadruge ločile in ustanovile svoj zadružni savez v Dalmaciji, je odpadlo 83 zadrug v Dalmaciji; 7 jih je odpadlo na Kranjskem; po ena na Štajerskem, Kranjskem in Goriškem; 3 so bile izključene., 6 pa jih je likvidiralo. Nanovo je pristopilo 7 zadrug, tako da je koncem L 1914 znašam število Zvezinih članic 591: 332 na Kranjskem, 119 na Štajerskem, 44 na Koroškem, 6 na Goriškem, 6 v Trstu, 80 v Istri, 4 v Dalmaciji. V minulem letu je Zveza izvršila 237 revizij : naKranjskem 130, na Štajerskem 77, na Koroškem 18, v Istri 12. Kar se do-štaja računskega zaključka, jie stanje deležev koncem ,1. 1914 znašalo 40,245 v znesku 408.310 K; celokupni promet v 1. 1914 znaša 79,544.415'10 K. V odbor so izvoljeni: v načelstvo predsednik poslanec dr, Krek, 1„ podpredsednik ravnatelj Bogumil Remic, 2. podpredsednik c. kr. stotnik v pokoju Matija Kump, načelst-, veni ravnatelj Ivan Traven in trije prisedniki: dr. Josip Hohntfee (Maribor), Anton Belec (St. Vid nad Ljubljano), Janko Jovan, ravnatelj Gospodarske zveze v Ljubljani; v odbor: kanonik Josip Šiška (Ljubljana), poslanec Fr. Demšar, poslanec Franc Jaklič, poslanec dr. Anton Korošec (Maribor), župnik Ivan jBešter (Senožeče), učtelj Josip Mahulja (Omišalj, ■Krk, Istra), župnik Ivan Grašič (Beram, Istra), urednik Franc Smodeji (Celovec).
Raznoterosti.
Pogreb milostivega gospoda prošta Jožefa Fiele
retekli pondeljek je b'1 jasen dokaz velikih zaslug 'o vsestranske priljubljenosti, ki si jo je pridobil z osemnajstletnim neumornim delovanjem v mestu in de-
kaniji. Redigi, svetil maši zadušnici in pogrebu na mestilo pokopališče so prisostvovali vodja okrajnega glavarstva baron NetoLzka z komisarji, vodja vojaške postate z oficirji, podžupan Steudte z odborniki, sodnik Doležal, gimnazijski ravnatelj z profesorji in dijaki, družba katoliških gospa, ljudske šole mestne in okoliške, veteransko društvo z zastavo. Iz proštije v prošt.jsko cerkev konduoiral in za rajnega maševal je m l. gospod Franc Hrastlelj, arhidijakon v Konjicah, pridlgoval in pogreb iz cerkve na pokopališče je vodil Franc Moravec, kanonik in stolni župnik v Mariboru. 46 duhovnih sobratov je sprevoddo preblagega zlatomašnika k zadnjemu zasluženemu počitku. Verniki iz mesta in okolice so izkazali svojemu dušnemu pastirju zadnjo čast v zelo obilnem številu in z zgledno pobožnostjo. Vse mesto je nadelo obleko luge in žalosti, črne zastave so plapolale raz mestno hišo. prošt jski dvorec in cerkveni stolp, svetilke po ulicah so se zavile v črni pajčolan in tužno so v njih žarele medle lučice. Duši1 preblagi sveti na priprošnjo sv. Jožefa večna luč.
*	Šolski svetnik g. Luka Lavtar, profesor c. k. uč teljišča v Mariboru, je umrl v svojem 69. letu dne
9.	t. m. in je bil 11. t. m. ob obilni udeležbi vseh slojev slovesno pokopan. Rojen je bil v Železnikih na Kranjskem. Neumorno in plodonosno je deloval v šoli od 1. 1872 naprej in sicer skozi celili 40 let v Mariboru. Naj vm:ru počiva in večno plačilo zavživa krščanski mož stare korenine, vrli. oče, vzor-značaj, mili tovariš, navdušen vzgojitelj !
Ferdinand Burg umrl. V Monakovem je dne 11. marca umrl v starosti 47 let bivši avstrijski nadvojvoda Ferdinand Karl, brat blagopokojnoga prestolonaslednika Franca Ferdinanda.. Ferdinand Karl se je 1 1911 poročil s hčerko dunajskega profesorja in dvornega svetnika Czuberja. Radi' te poroke se je moral odpovedati nadvojvodski časti. Pridjal si je ime Ferdinand Burg. Pokopan bo Ferdinand Burg v Ober-Mais-u na Tirolskem.
*	Duhovniške vesti. Za upravitelja ptujske dekanije je imenovan kn. šk. duhovni svetovalec in župnik pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. vlč. g. Jos, Sinko. — C. g. Jos. Vrečko, kaplan na Remšniku, je imenovan za vojnega kurata v rezervi.
Novi vojni kurat. V vojno službo je bil dne 11. marca vpoklican telegrafično minoritski kaplan v Ptuju č. g. P. Ljudevit Rantaša, in sicer v Sarajevo.
Iz finančne službe. Za davčne upravitelje v 9. činovnem razredu sta imenovana začasni davčni u-pravitelj Emil Pleskovič in davčni ofioija! Otmar Meglič.
Iz poštne službe. Poštar Vladimir Fabiani pri Sv. Lenartu v Slov. gor. je imenovan za nadpoštarja prvega plačilnega razreda za Weiz; poštna adjjunkti-nja Marija Pristavec v Gratkornu je imenovana za poštarico pri Sv. Petru pod Sv. Gorami.
Imenovanje. Učitelj v Cirkovcah Ernest Lasha-cher je imenovan za rezervnega kadeta pri 26. domobranskem pešpolku.
Dr. Alojzij Juvan, bivši odv. koncipienf pri dr. Leskovarju, sedaj poročnik pri 2. bos. pešpolku, je došel v Maribor na pardnevni dopust, Dr, Juvan se je udelež i zadnje vojske zoper Srbe.
*	Štabni narednik Avgust Dolinšek iz Hrastnika, ki služi pri 87. pešpolku in je bil že odlikovan s srebrno hrabro sino kolajno, p‘še svojim starišem: Popišem Vam tu nakratko svoj zadnji boj. Dne 28. januarja zjutraj ob %6. uri je začel sovražnik prodirati na celi črti proti nam. Proti mojemu voju ste prišli dve sovražni stctniji, streljali smo po njih kot po zajcih. Vzel sem tudi jaz enemu rekrutu puško in streljal do zadnjega. Ko je prišel sovražnik v bližino 20 korakov do nas, dal sem povelje svojemu vo]u: „Nazaj na hrib!“, kjer smo se zopet ustavTi. Poslal seni takoj enega korporala k majorju za pomoč, katera je takoj pr šla. Naskočili smo potem skupno sovražnika, udalo se nam je takoj nad 200 Rjusov, Mrtvih je pa ležalo, da sam ne vem koliko. Naskočili smo _ga še drugič ter Jih zopet mnogo ujeli. Ob 1411, uri dopoldan zažvižga nad nami granata, ki pa ni napravila prav nobene škode. Takoj nato sem bil ranjen, zadela me je sovražna krogla. Prijel sem se takoj za levo roko, katera mi ie bila mrtva, misl i sem, da sem jo zgubil. Sel sem takoj eno uro do zdravnika, ki, me je takoj obvezal. Zadet sem bil ravno nad srce, krogla je šla zadaj pri plečah ven.
*	Najstarejši avstrijski častnik na bojišču. V
Budimpešt se je mudil te dni major Alojzij Eger de Ruma, naistarejši častnik avstrijske armade, star 74 let. Kot upokojeni častnik je pros 1 koj ob izbruhu vo:ne, da se ga pošlje na bo:i’šče. Na boršču se bojuje z navdušenost h mladega častnika. Vsled svojega junaštva na severnem bojišču je bT odbkovan z redom železne krone z vojnim okraskom. Že v letih 1859 in 1866 je b'1 odlikovan s srebrno kolajno za hrabrost in bil imenovan za poročnika. Junaški častnik je bil tudi odlikovan z sig-nim laudis in s Franc-Jože.ovun redom. Oecar mu je tudi podelil plemstvo.
*	Poštni promet z Galicijo. Odslej naprej je dovolj e o pošiljati poštne zaboje tudi v sledeče gališ-ke krate in mesta: Javorz-io, Sčakovo, Bialo, Keti, Myslentee, Nowytarg in Zakopale.
\/Ljubitelje krščanske umetnosti opozarjamo, da obiščejo ta teden delavnico g. kiparja D a’ a Sojč v Mariboru (Reisergasse 26). Ravpiokar je izgotovil lepo izrezljan križevpot in krasen oltarni nastavek.
Cast. gg. katehetom se uljud o "aznaba, da ima tisknr a sv. Cirila v zalogi nad 85 raznih vrst SPom;nsk'h podob za prvoobhaia^ee. Kdor žel1, se mu ©eia zbirka vzorcev pošlje brezplačno na ogled. Vzor-
ci pa se naj blagovolijo vrniti vsaj v 4 dneh, da se lahko pošljejo naprej, P r i p o m n, i1 m o p a , d a b o-do imele letos vse podobe tenie 'besedilo: Spomin na prvo skupno siv. obhajilo, katero je prejel
J.	J. v cerkvi ............ dne ....191... Dru-
gih^ raznovrstnih besed.l, kakor si jih mnogokrat žele čč. gg. kateheti, nam letos ni mogoče napravljati, ker nam vsled mobilizacije primanjkuje v tiskarni stavcev. Zato naj čč. gg. letos blagohotno potrpijo, v normalnih razmerah pa bomo zopet upoštevali vse zelte-	Tiskarna sv. Cirila,
Krasne vojne razglednice, Ki predstavljajo narodne slike in prizore iz vojske, so ravnokar zopet izšle v III. skupini. Vseh teh novih razglednic je 24 različnih vrst in je druga lepša od druge. Posamezne razglednice stanejo 10 v; kdor naroči 100 posameznih razglednic skupaj, jih pa dobi za 6 K. Slovenci ! Ako rabite razglednice, kupite si zdaj te pristne, domače, res slovenske razglednice! Slovenski trgovci! Sezite po njih, da bodo te razglednice ljudstvu na razpolago! Te razglednice se kupijo in naročijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
*	„Ilustrirani Glasnik“ štev. 28 prinaša sliKi
padlih slovtensko-štajerskih junakov:	Franca Kova-
čec od Sv. Antona v Slov. gor. in Antona Špes od Novecerkve pri Celju. Naslikana je tudi strašna nesreča v Brežicah dne 15. februarja. „Ilustrirani Glasnik“ izhaja vsak teden enkrat in stane na leto 8 K. Naroča se v Katoliški Tiskarni v Ljubljani.
Svinčniki se podraže. Tonarne svinčnikov so sklenile zvišati ceno svinčnikov, ker morajo material za svinčnike dobivati iz prekmorskih dežel.
Hitrost krogle. O hitrosti krogle se je že veliko razpravljalo in stvar preiskujejo tudi še sedaj. In posebno se bavijo s tem vprašanjem v Ameriki, odkoder prihajajo sledeči podatki, dobljeni pri merjenju hitrosti krogle. Krogla iz majhnega kalibra ima večjo začetno hitrost, kot streli velikega kalibra. Majhne krogle vsled trenja v zraku zaradi svojega majhnega obsega hitro izgubljajo svojo hitrost in vidimo pojav, da je končna hitrost velikih granat veliko večja nego 'končna hitrost majhnih. Tako je tudi pojasnjeno, da dosezajo velike krogle razdaljo v krajšem času nego majhne krogle. Pri amerikanskih poizkusih so uporabljali dva Armstrongova topova kalibra 7.6 cm in 30.5 cm. Mali top je nesel 7650 m daleč, veliki 10.440
m.	Krogla 7.6 cm-topa je imela začetna hitrost 1000 m v sekundi, dočim pa je bila končna hitrost 232.8 m v sekundi. Krogla je potrebovala 24,1 sekunde, da je preletela pot 7650 m. Krogla 30.5 cm-topa je imela začetno hitrost 750 m v sekunidi in je preletela 10.440 m že v 21.5 sekunde Mala krogla je izgubila 75% svoje začetne hitrosti, velika pa samo 50%. Zanimivo je torej, da velika granata vkljub svoji manjši začetni hitrosti dosega večjo razdaljo a7! krajšem času nego mala krogla.
*	Dunaj. Dobili smo: Slovenski ranjenei v dunajskih bolnišnicah se naj srčneje zahvaljujejo za pošiljanje „Slov, Gospodarja“ in „Straže“, ki nam ga Cirilova tiskarna brezplačno pošilja, Alojzij Prestor, Maks Zalar, Anton Spentov, Franc Možič, Alojz Mi-lic-Formazarič, Janez Jugovič, Andrej Jano, Franc Mulej* V imenu ranjencev Jernej Fišer, Dunaj XVIIT. Vincencgasse 3.
*	Maribor. V sredo dne 10. maroa je umrla v Kamnici pri Mariboru č, šolska sestra M. Klementina Čuvan, Rojena je bila 1. 1883 v Mariboru. Naj v miru počiva!
Maribor, v Melju se je v nekaterih hišah pojavila Škrlatica.
Maribor. Živinski sejem v sredo dne 10. marca je bil dobro obiskan. Za vole se je plačevalo 120 do 146 K za 100 kg žive teže.
*	Maribor. Pek Frano Schober je pekel premajhno pecivo za vojaške bolnišnice. Kruh, ki bi moral tehtati 76 dekagramov, je tehtal pri Schoberju samo 5,6 do 67 dkg, kolači za 6 v, ki bi morali tehtad 10, so imeli samo 614 dkg. Schober je bil radi tega pred mariborskim okrožnim sodiščem obsojen na en teden strogega zapora in 50 K globe.
*	Sv. Lenart v Slov. gor, V soboto, dne 20. fe-
bruarja, smo položili k večnemu počitku trudnega popotnika, 891etnega starčka, g. 'Martina Janžekoviča, očeta tukajšnjega velezaslužnega, narodnega župnika, preč. g. Josipa Janžekovič. Rodil se je leta 1826 na Polenšaku, Leta 1849 je že bil kot mlad kirasir v vojski zoper uporne Ogre.. Udeležil se je potem pod Radeckyjem bitk proti Italijanom. Srečo je imel. Krogle so se ga izogibale, sovražne sablje je krepko odbijal, tako da se je zdrav vrnil domov, seveda s s svetinjami okrašenimi prsi. Rad se je spominjal svojih vojaških let in pripovedoval, kaj je vse doživel v raznih vojskah. S prav. posebnim navdušenjem je govoril o očetu Radeckyju in če je o njem pripovedoval, ni pozabil z umljivim ponosom pripomniti, d’a, je smel nekoč velikemu generalu, ko je zajezdil konja, držati stremena. Iz svojih doživljajev na Ogrskem je posebno omenil, kako je po neki vroči bitki njegov stotnik, stoječ v sredi med kupi mrličev in mlakami človeške krvi, v pričo nekega od krogel hudo razcefranega križa snel svojo kapo in s solzami v očeh zaklical:	„Bog, ti veš, da jaz nisem kriv te grozote!“
Velike je r^jni trpel, veliko žalosti imel v svojem življenju, kajti od otrok mu jih je vebko pomrlo že bolj odraščenih, nazadnje Še blaga žena. Vendar vkljub vsemu temu in vkljub svoh’m 89. letom je bil do zadnjega čd in mladeniško svež in Čvrst. Pogreb ie imel vebčasten. Osem gg. duhovnikov ga je snremlialo na zadnji poti, potem domače in sv. anovsko veteransko
društvo z zastavami in godbo kot svojega uda trška slovenska inteligenca in veliko ljudstva od blizu in daleč. V zadnji pozdrav sta se mu pojdonili veteranski zastavi in so počili trije streli. N. v m. p. !
*	Sv. Lenart v Slov. gor. Kmetijska podružnica pri Sv. Lenartu naznanja, da bo naročila za svoje in sosednjih kmetijskih podružnic ude sledeče stvari: L Kuhinjsko sol v grudah. 'Cena iste je 24 vin. 1 kg. 2. Sladkor v Štokih in drobni. Cena sladkorja je 88 vin. 1 kg. Drobni sladkor je 4 vin. dražji. 3. Apno Cena apna še ni določena. 4. Razna semena: detelj-no, ronino, laneno ita. Naročitve se sprejemajo do dne 16. marca,. Udje sosednlih kmetijskih podružnic se naj oglasijo pri svojih načelstvih, kjer dobijo tudi
• natančnejša pojasnila. Naročitve pa se sprejemajo le proti takojšnjemu plačilu. Vse druge podrobnosti se izvedo v pisarni naše kmetijske podružnice. Kmetovalci šentlenartskega okraja, pristopajte k našim kmečkim organizacijam!
*	Ljutomer. Vse za dom in za cesarja, za cesarja blago kri! Sovražna krogla nam je pobrala zelo priljubljenega kmečkega fanta, Franca Stampar iz Salinec pri Ljutomeru. Bil je staršev edini sin. Bil je tudi izvežban v godbi, Rad je ubogal stari še ter je bil zelo delaven. Fant je bil poštenega življenja in u-Ijuden do vsaoega človeka. iSovražna krogla ga je s-pravila v mirno spanje, v drugo domovino, v kateri je dobil venec junaške hrabrosti. Upamo, da mu bo Bog milostljiv, ker padel je kot žrtev borbe za domovino. Dragi France, naj ti bo lahka zemljica tuja, na kateri si se boril!
Cven pri Ljutomeru. Dne 23. svečana se je preselil v boljšo večnost, previden s sv. zakramenti, obče spoštovani posestnik g. Jožef Slavič, oče Č. g. J. Slaviča, kaplana v Vojniku, Star je bil 61 let. Bolehal je na želodcu že dolgih 15 let. Djvakrat si je hodil iskat zdravja v Gradec, In vsakokrat nekoliko o-kreval. Pred kratkim pa se mu je stanje kar naenkrat izvanredno poslabšajo. Po dvadnevnih velikih mukah je podlegel. Blagi rajni je bil zvest krščanski, mož in dolgoletni občinski odbornik, natančen in zelo skrben gospodar, ki se ni ustrašil nobenega truda ter je tudi drugim rad pomagal s svojimi modrimi nasveti. Rajni je bil dolgih 23 let naročnik „Slovenskega Gospodarja.“ Veliko zaslug si je pridobil rajni kot cerkveni ključar, kajero častno službo je opravljal vkljub svoji bolehnosti z vso natančnostjo in zvestobo skozi 16 let. Ker je bojni grom poklical še edinega otroka, ki mu je pomagal pri gospodarstvu,, se je s tem večjo vnemo poprijel sam gospodarstva in koval nove načrte. Ali nemila smrt mu je utrgala nit življenja v sredini njegovega plodnosnega 'delovanja, ter ga preselila v boljšo, srečnejšo domovino. Pogreb je bil zelo veličasten. Spavfay mirno, dragi Joško! Na svidenje nad zvezdami!
*	Sv. Križ pri Ljutomeru. Trije junaki. Od naših vojakov so dosedaj bili trije odlikovani. Na sev* bojišču je bil odlikovan desetnik 26. črnovojniškega pešpolka Jožef Novak iz* Iljaševec. Prejel je srebrno kolajno I. razreda, Dotičnik je hudo ranjen in je sedaj v bolnišnici na Slezijskem. Druga dva junaka sta Frano Karba in Ivan HanžeKovič iz Ključarovec.. S svojo hrabrostjo sta si zaslužila odlikovanja na južnem bojišču., Franc Karba je dobil srebrno kolajno IL razreda. Ivan Hanžekovič, narednik 87. pešpolka, pa je dobil zlato kolajno I. razreda in sicer dne 22. februarja. Ivan Hanžekovič’, ki je pred vlojsko bil leto dni v Skadru v Albaniji, opisuje v pismu do svojih starišev svoje odlikovanje tako-le: Dan 22. februarja je bil njajsrečnejši in najčastnejši dan mojega življenja. Dobil sem namreč zlato kolajno I. vrste, ki je vredna do 160 K in vleče vsak mesec do smrti 30 K! Slavnost odlikovanja se je vršila tako-le: Bataljon se je postavil v štirikot. Od' štirih mož, ki so bili odlikovani, ležita dva v bolnišnici. Mi dva s tovarišem, ki je imel tudi odlikovan biti. sva stala v sredi Štiri-kota vojakov. Sedaj prijaSha naš bataljonski poveljnik v spremstvu vseh častnikov. Poveljnik je imel najpo-prej nagovor celemu bataljonu, potem še nama. Ko je bil gotov, je stopil s konja, njegov pribočnik mu je prinesel Škatljico s kolajnama. Gospod poveljnik prinese kolajno naprej meni, potem še moiemu tovarišu, ter je podal vsakemu roko, isto so potem tudi storili vsi častniki. Godba je zaigrala cesarsko pesem. Ko je godba nehala, smo zagromeli gromoviti trikratni „hura!“ Drugi dan sem bil poklican k bataljonskemu raportu in tam sem dobil za mojo hrabrost še 100 K! Teh 100 K pa je hvaležni sin poslal svojim ljubim starišem, kar je za njega še posebno lepo in častno. Vsi križevski župljani se veselimo odlikovanja naših hrabrih vojakov, ter jim k zasluženemu odlikovanju iz srca Častitamo!
*	Šardinje pri Ormožu. Redke so menda obči-
ne, ki bi k avstrijski armadi poslale toliko vojakov, kot naša, kjer so že samo tri hiše poslale 16 vojakov. Brumnovih služi šest bratov: Karl, Anton. Ivan, Jakob, Aleksander (padel avgusta) in VaJeAin : Kosije-vih šest bratov:	Matija, Vincenc in Lovrenc (korna
kovača), Alote, Franc (pogrešan) in Ivan; Gašpari-čevi štirji bratje: Ivan, Filip, Ignac (ujeti in Matija (padel septembra). Kakor od mnogih, tudi od Ignaca Gasparič ni bilo od 18. avgusta prav nikakega poročila ter so bila vsa poizvedovanja zastonj, dokler se ni sam oglasil s pismom iz Rostova na Ruskem. Sele tretie njegovo pismo je našlo pravo pot v .domovino, ki ga je pisal d^e 15. decembra in je doseglo svoj cilj dne 2. maroa, torei je romalo dva mesca in dva dni. Odkar je bil pogrešan, je pa. preteklo šest mes-
cev in 12 dni. Zato pa ne obupajte, ako komu usoda ni mila, dobiti hitro kakega poročila,' cfd svojih drar gih!
*	Slov. Gradec. C. kr. okrajno glavarstvo je izdalo na podlagi § 54 ofbrit. reda dkž. zak. št. 199 odredbo, ki določa sledeče: L Vse žganjarije se morajo ob delavnikih zapreti ob 6. uri zvečer, ob nedeljah in praznikih pa sploh ostati zaprte. 2. V gostilnah, katere ima,o pravico točiti žga..o, opojne pijače, se po 6. uri zvečer ne sme žganje oddajati, ob nedeljah in praznikih je oddaja žganja sploh prepovedana.
*	Celje. Živinsiki sejem, ki bi se naj vršil dne
13.	marca, je uradno prepovedan.
*	Celje. V tukajšnji deželni bolnišnici je po kratki in mučni bolezni umrl dne 4. marca zvest služabnik Jakob Cah Rajni je bil rojen pri Sv. Rupertu v Slov. gor. Tam je bil dolgoletni vrli sotrudnik in pos^eševatelj Izobraževalnega društva ter član Mar. družbe. Bog mu je podal posebno milost, da je grozne muke svoje bolezni prenašal tako udano, da so se vsi čudili. Cč. sestre in uslužbenci bolnišnice se poskrbeli, da je bil njegov mrtvaški oder ves v cvetju. In ko se je v soboto, dne 6. t. m., pomikal sprevod proti pokopališču, so ljudje z začudenjem povpraševali, kdo je neki umrl, da ima tako krasni sprevod. In. bridko čutimo njegovo izgubo. „Pridi, modri in zvjesti hlapec, ker si bil v malem zvest, te bom čez veliko postavil.“ Blag mu bodi spomin!
*	Za avstrijski Rudeči križ so vplačali do dne 3. marca t. 1.: J. Strnad 2 K; Tepeh 1 K; Mohor j ani Sv. Križ nad Mariborom 7 K; prireditev izobraževalnega društva 20 K; na sedmini T. Kocbek v Gočovi 3 K; župnija Studenice 35 K; Jožefa Vohl, Spodnje Hoče, po g. kaplanu Polak 2 K; Bratkovič P., župnik v Negovi, nabral na gostiji Vogrin-Srd 8 K; Mohor-jani, Sv. Jurij ob južni železnici 30 K; župnija Sv. Jurij ob južni železnici za ranjene vojake in njih družine 5.60 K; na sedmini matere g. L. Čirič 4.36 K. Skupaj 117.96 K- Hvala! Prof. dr. Anton Jerovšek.
Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju
so v času od dne 12. februarja do dne 3. marca 1915 darovali: po 100 K: Matija Kolar, inf. stolni dekan v Ljubljani in Posojilnica v Mariboru; po 20 K: dr. Gregorij Pečjak, gimnazijski katehet v Ljubljani (del ust.) in Posojilnica v Radgoni; po 10 K: .4nton Rajh, ravnatelj v Gradcu, dr. P. Turner v Mariboru, eksc. dr. Mihael Napotnik, knezoškoi itd. v Mariboru; po 0 K: dr. Radoslav Pipuš, od.et ik v Ma iboru; po 5 K: Josip Siter, sodni svetnik in predstojnik v Brežicah, J. Hutter, učitelj vero-nauka v Celovcu, dr. Pran Žižek, polkovni zdravnik v pokoju v Gradcu; 4 K: Stefan Rojnik, računski revident v Gradcu; po 3 K: dr. Ferdo Lašič, odvetnik v Ormožu, Pran Tiller, sodnik v Gornjemgradu, dr. Silvin Krašovec, okrajni sodnik v Novem Mestu, in Pr. Ks. Petek, trgovec na Ljubnem; po 2 K:	Jožef
Kržišnik, gimnazijski profesor v Št. Vidu nad Ljubljano, Rud. Pevec v Mozirju, Jurij M. Trunk, m. župnik v Beljaku. Vsega skupaj 525 K. — Društveni odbor se v imenu podpiranih visoko-šolcev vsem plemenitim darovalcem najtoplejše zahvaljuje. Za odbor prvi blagajnik: dr. Stanko Lapajne, odvètnik na Dunaju, I., Bräunerstrasse 16.
*	Časopis za zgodovino in narodopisje. Ker je vojna pobrala skoraj vse tiskarsko osob.e, je izdaja „Časopisa“ za leto 1915 zelo otežkočeno, dasi je uredništvo storilo od svoje strani vsa potrebno. Udje „Zgodovinskega društva“ naj torej v teh težavnih razmerah potrpijo in naj ostanejo društvu zvesti.
*	Z gorio vinskemu društvu v Mariboru so darovale za leto 1915 prispevke posojilnice v Mariboru (20 K), v Gornji Radgoni (20 K), v Framu (10 K). Naj bi se tudi drugi denarni zavodi v teh kritičnih časih spomnili tega za nas važnega znanstvenega društva. Po ojunica v Pt ju e uarovsla 50 K.
*	„Novi majnik.“ Tako se imenujejo nove šmarnice za leto 1915. Spisal jih je preč. g. Pankracij Gregorc, župnik pri Sv. Venčeslu na Štajerskem. Knjiga obsega 32 krasnih premišlje»-vanj za mesec maj o Mariji, Kraljici src. Posebno lepa, zanimiva in čisto nova bodo za Marijine častilce premišljevanja o Mariji, Kraljici zmag, kjer g. pisatelj opisuje grozne boje pekla in antikrista zoper sv. Cerkev in Marijino kraljestvo pred koncem sveta ter končno zmago Marijino nad vsemi sovražniki. Po premišljevanjih še sledijo mašne, spovedne in obhajilne molitve ter raznovrstne molitve k materi božji in za popoldansko službo božjo. Te šmarnice so torej pravzaprav popoten molitvenik. Stanejo na v platno vezane z rudečo obrezo 1 K 60 v., po pošti 10 vinarjev več. Naročajo se vtiskarni sv. Cirila v Mariboru. Najmanj dela in stroškov je, ako se pošlje znesek 1 K 70 v po nakaznici naprej.
Nemški državni zbor.
Državni zbor se je 'dne 10. marca zbral, da se posvetuje o državnem proračunu. Udeležba je velika. Med poslanci jih je veliko v vojaških oblekah. Predsednik Kaempi otvori sejo in naglaša, da preveva» vse nemške državljane zavest, da se mora zmagati. Na vseh bojiščih so na višku razvoja vojni dogodki, Na zahodu drži naša hrabra armada s pravo nemško vztrajnostjo neomajljivo 400 km dolgo bojno črto. Na izhodu vodi ženijalna strategična misel vojne opera-oije. S skoraj nadčloveškimi napori je dosegla naša in avstro-ogrska armada uspehe, kia,koršnih od Seda-na ni bilo več videti. Hrabra osmanska armada zapira pot v Dardanele in pošilja svoje prednje straže do Sueškega prekopa, kjer grozi središču brdske svetovne moči.
Proračun utemeljuje nato novi državni tajnik državnega zaklada dr. Helflrejch, ki med dragim izvaja, da se vojni proračun zaključuje z nad 13 milijardami mark: štirikrat višja svota, kakor kedajkoli poprej. Poročevalec prosi zbornico, da naj poleg že dosoljenih vojnih ureditev dvakrat po 5 milijard dovoli še nadaljne vojne kredite 10 milijard. Kar se tiče vojnih stroškov, ne bodo dosegli stroški zvezne podonavske monarhije naših, ker avstro-ogrska armada ni tako močna kakor naša. Naš drugi zaveznik — Turčija — je znal vedno varčno se vojskovati. Hočemo mu pomagati. Naši sovražniki izdajo za vojsko še veliko več, kakor mi.-Govornik končno slavi armado, ki je dosegla, da skoraj noben sovražnik ne stoji na nemški zemlji.
Zadnja poroiila došla v petek. 12. marca.
Ruski napadi odbiti.
Dunaj, 11. marca.
Avstrijski generalni štab uradno razglaša:
Postojanke, katere so naše čete v zadnjih dneh zasedle najužnistraniodGorlic, so trdno v naši posesti. Sovražnikovi! poskus', da bi zasedel zopet nekatera izgubljena opirališča, so se popolnoma izjalovili.
Novi sneženi zameti v Karpatih bojevanje zelo omejujejo. Kljub tem neugodnim vremenskim razmeram se borba na nekaterih delih bojne črte nadaljuje. Tako je bil sovražnik v borbi, v kateri so naši zavzeli neko višino, vržen nazaj. Ujeli smo 2 čast Tka in 350 mož.
Posamezni nočni sovražnikovi napadi so bili s težkimi sovražnikovimi izgubami odbiti. Naši so severno od Nadvorne vrgli Ruse izpred naših postojank. Pri zasledovanju smo ujeli 270 Rusov, Splošno je na tej bojni črti in v Bukovini večinoma mir.
Severno od Varšave.
Berolin, 11. marca.
Iz nemškega glavnega stana se poroča:
Zahodno od mesteca Sereje (pri Suvalkiju ob Mazuriii) je nemška armada ujela 600 Rusov., uplenila 3 topove in 2 strojni puški. Ponovni ruski poizkus predreti nemško bojno črto pri Avgustovem se je ponesreči. V bojih severozahodno od Gstrolenke so bile nemške čete zmagovite, Rusi so izgubili 6 častnikov. 900 mož in 8 strojnih pušk. Nemški napadi severno in severnozahodno od Prasnysa so bili uspešni. V boju severozahodno od Novega Miasta so ujeli Nemci 1660 Rusov,
Anglija ojačuje svoje brodovje pred Dardanelami.
Basel, 11. marca.
Listu „Baseler Zeitung“ se poroča iz Aten, da je ojačila Anglija svoje brodovje pred Dardanelami z novo veliko bojno ladjo 'in sicer je poslala pred Dardanele naddreadiiought tipa „.Queen Elisabeth.“
42.000	mož za Dardanele.
„Pester Lloyd“ poroča iz Malte: V Sirakuze došli parnik „Tolemaide“ poroča, da je 25 prevoznih lad j z 42.000 možmi v spremstvu več francoskih in angleških križaric zapustilo Malto Li odplulo v smeri preti Dardanelam.
Dosedaj so od brodovja, ki operira pred Dardanelami, izločili 6 ladij, ker so postale za boj nesposobne,
Grčija nevtralna.
Atene, 10. marca.
Nova grška vlada je izdala sledečo uradno izjavo :
Po svojih zmagovitih vojnah Grčija neobhodno potrebuje dolge mirovne dobe, da dela za prospeh dežele. Organizacija javne uprave ter kopne in pomorske brambne sile, kakor tudi razvoj ljudskega blagostanja bi bili Grčijo zavarovali proti vsakemu napadu na njena s tolikimi žrtvami pridobljena dobra in ji ob enem dovolili, da bi izvedla državnim koristim ugoden program in sprejela politiko, ki odgovarja nar rodnim izročilom. Pri tem položaju stvari je bila nevtralnost od začetka evropske krize zapoved za Grčijo. Toda imela je pa tudi in še vedno ima absolutno dolžnost, da izpolnjuje svoje dolžnosti, ita jih je prevzela s svojimi zvezami in zadosti svojim lastnim koristim, ne da bi pa tvegala in postavila na kocko integriteto svojega ozemlja. Vlada se zaveda svoje dolžnosti, da tako služi interesom dežele, in je prepričana, da bo patri jotizem ljudstva tem interesom zagotovil popolno varstvo.
.,U12‘ se potopil.
Berolin, 11. marca.
Angleška admiraliteta javlja: Angleški toroed-ni rušilec „Ariel“ je potopil nemški podmorski čoln „U 12.“ Od posadke, broječe 28 mož, so baje rešili 10 pomorščakov.
Pomorska bitka v Severnem morju?
Rotterdam, 10. marca.
V nizozemsko pomorsko mesto Heeremeen se sliši že od včeraj (dne 9. marca) iz severa sem hudo gromenje topov. Bržčas se bije pomorska bitka.
Anglija proti miru.
Londonski „Telegraph“ poroča glede na new-yorško poročilo o Wilsonovem mirovnem posredovanju: Na neobvezno vprašanje amerikanskega poslanika se je izjavila britska vlada, da sedlamji trenutek ni ugoden za mirovna pogajanja. ,
Ranjeni, padli in ujeti.
Pešpolk fiter. 47:
Ujeto moštvo:
Anders Jožef, v ruskem ujetništvu v uasstu Vforoneš ;
Cah Anton, rezervist, v ruskem ujetništvu Bijsk, vladno o--krožje Tomsk, Rusija; Cian Jožef, rezervist, v ruskem ujetništvu istotam ;
Deutschmann Jožef, rezervist, ranjen in ujet;
Fulizio Karol, nadomestni rezervist, ujel v mestu Bijsk v Rusiji ;
Golob Alojzij, rezervist, v ruskem ujetništvu Sardobsk, o~ krožje Saratov, Rusija;
Hermann Ferdinand, korporal, ujet; Herzog Rudolf, pešec, v ruskem ujetništvu v Voronešu; Haas Franc, korporal, v ruskem ujetništvu Wiatka;
Lechner Ljudovik, rezervist, v ruskem ujetništvu t Wiat-ki; Lukas Jožef, pešec, v ruskem ujetništvu v Tambowu ▼ Rusiji;	.
Machius Marijano, rezervist, v ruskem ujetništvu ▼ Bijsk, vladno .okrožje Tomsk; Maffioli Franc, rezervist, v ruskem u-jetništvu istotam; Medarič Jožef, rezervist, v ruskem ujetništvu istotam ;
Polanec Anton, Častniški sluga, v ruskem ujetništvu, Sèr-dobsk, vladno okrožje Saratov;
Schrei Jožefi frajtar, v ruskem ujetništvu v Ašabadu;
Tofful Alojzij, rezervist, v ruskem ujetništvu v Wdatki;: Topan Anton, rezervist, v ruskem ujetništvu v Serdobsku, vladno okrožje Saratow; Tozo Hugon, rezervist, ujet v Bijsku, o-krožje Tomsk, Rusija;
UršiC Virgin, pešec, v ruskem ujetništvu v Bijsku, okrožja Tomsk;
Wanek Vaclav, pešec, v ruskem ujetništvu v Bijsku, vladno okrožje Tomsk; Wreg Janez, pešec, v ruskem ujetništvu v mestu Pokrow, vladno okrožje Wladmir ;
Zenz Rudolf, frajtar, ujet v Wiatki, Rusija; Zimador Fr., rezervist, ujet v Bijsku, Rusija.
Pešpolk štev. 87;
Ujeto moštvo:
Ban Rudolf, rezervist, Bogučar, Rusija; Bezjak Simon, rezervist, BoguCar, Rusija; Brodnjak Martin, frajtar, ranjen, Ja-lutorowsk, Rusija;
Deželak Miiiael, rezervist, ranjen, Tjumen, Rusija; Di uec Vinko, Cetovodja, (okolica Celje), ranjen, v bolnišnici štev. 10 v Moskvi, Rusija; Dolinar Matija, rezervist, (okolica Ptuj), ranjen, WolsC, Rusija; Dovnik Mihael, pešec, (Trbovlje), Simbirsk, Rusija; Drofenik Jožef, pešec, (Sv.. Florijan pri Rogatcu), v 'bolnišnici štev. 28, Wladimir, Rusija; Dular Jožef I, korporal, (Brežice), BoguCar, Rusija; Dvorak Bogoljub, enoletni prostovoljec, Simbirsk, Rusija;
Fuhrman Franc, pešec, (Konjice), Simbirsk, Rusija;
Glaser Brunon, enoletni prostovoljec-korporal, Simbirski v Rusiji ;
Hriberšek Janez, rezervist, (Mozirje), bolnišnica štev. 29, Wladimir, Rusija;
Imenšek Blaž, frajtar, (okolica Ptuj), ranjen, bolnišnica št. 57, Tambow, Rusija; Imenšek Valentin, rezervist, (Sv. Peter na Medvedovem selu), BoguCar, Rusija;
JelnšiC Karol, rezervist, Častniški sluga, Samarkand, Rn. sija; Jurak Jožef, rezervist, Melenki, Rust a;
Koprivnik Karol, rezervist, (Konjice':, Rusija; Kysela» V.,, pešec, (Ptuj), ranjen, bcjlnišnica, Rezan, Rusija;
Lačen Štefan, Častniški sluga, t (okolica Ptuj), BoguCar v; Rusiji; Lah Lovro, frajtar, (Konjice), BoguCar. Rusija; Lapornik Karol, tambur, (Marija-Gradec), Voroneš, Rusija; Lapuh. Martin, pešec, BoguCar, Rusija;
Malaroda Just, pešec, Taškent, Rusija; Mešiček Leopold,, pešec, (Ponikva), Wolsk, Rusija; Miklavec Jernej, pešec, (Slov. Gradec), ranjen, bolnišnica štev. 29, Wladimir, Rusija;
Ocvirk Mihael, rezervist, (Brežice), BoguCar, Rusija;
Pavlovič Maks, pešec, (Brežice), ranjen, bolnišnica št. 32, Nižnii-Novgorod, Rusija; Pečnik Mirko, rezervist, ranjen, bolnišnica štev. 62, WoroneS, Rusija; Perger Peter, pešec, (okolica Celje), Ašabad, Rusija; Prašnik Janez, rezervist, (Slov.-Gradec), Nowo-Nikolajewsk, Rusija;
Veselko Matija, rezervist, (okolica Ptuj), bolnišnica št. 28, Wladimir, Rusija; Vobner Jožef, rezervist, (Konjice), Wolsk, v Rusiji; Vrhovnik Jakob, pešec, (Šoštanj), BoguCar, Rusija; Vuk Janez, rezervist, (Ljutomer), ranjen, bolnišnica štev. 32, Nižnlj-Nowgorod, Rusija.
Domobranski pešpolk fiter. 26:
Mrtvo moštvo:
AntoloviC Franc, pešec, Brežice;
Cvahte Ignacij, korporal, Konjice;
Kukovič Franc, pešec, Celje;
Leben Janez, pešec, Sv. Krištof, Laško; Lorber Frajio, pešec, Selnica ob Muri;
Medved Miha, pešec, Brežice; ’
Novak Jakob, pešec, Celje;
Paulič Jožef, pešec, Celje; Presker Martin, pešec, Brežice;.
Rus Janez, korporal, Ptuj;
Sakošek Jožef, pešec;
Trstenjak Franc, pešec, Ptuj;
Veber Janez, pešec, Velika Pirešica; Verstovšek Jože, pešec, Brežice; Vivod Franc, Cetovodja, Konjice; Veingerl Anton,. Cetovodja;
Žolnir Jurij, pešec.
R a n j e n o m o š t v o :
Aužner Jakob, pešec; Andelj Stanislav, pešec;
Breznik Janez, pešec; Banovšek Leopold, Cetovodja;
Capek Jožef, pešec; Cizej Alojzij, korporal;
Fekonja Konrad, pešec; Faidiger Avgust, pešec;
Haas Anton, pešec; Hodžar Janez, korporal; Hutterer Da* ni j el, pešec;
Jamšek Franc, pešec; Jevnik Jožef, pešec;
Kaluža Ljudovik, pešec; Kantužer Florijan, pešec; Ker.* žan Martin, pešec; Kuder Peter, korporal; Kančki Jožef, pešec;
Lešnik Izidor, pešec;
Matko Blaž, pešec; Medvedec Janez, pešec; Mesarič Stefan, pešec ;	........ .	-
NadluCnlk Jakob, korporal; Nesman Jožef, pešec;
Odlazek Franc, pešec; Osterman Franc, pešec; OzimiS Franc, Cetovodja;
Polnar Janez, frajtar; Pušnik Franc, korporal; Pustem slemšek Martin, pešec;
Romih Vid, pešec; Ratej Franc, pešec; : Rauter J., pešec; Šeško Janez, korporal, Skerbinšek Janez, pešec; Šuba Andrej, pešec; Senica Jakob, pešec; Skoberne Jožef, frajtar; Steinbach Franc,: frajtar ; Šušteršič Leopold, pešec;
:	Terglav Alojzij II, pešec;
Va'diC Mihael, frajtar; Vengust Avgust, pešec;
Zorko Franc, frajtar.	„■	; c.' ■
Ustnica uredništva.
T r h o v 1 j e: Nam ni nič znano o M. H. Do sedaj ga še v uradnih izkazih nismo zasledili — Rogatec: Cc probčimo» smo konfiscirani. Izvlače k pa bi bil brez pomena. Uplivajte na drug način. Pišite raje kaj d raze ga.


Oj30?H3a: C-J kdo hoče prodajati naše liste, aa| na mani tisk rni sv. Cirila, M tri bor. Koroška cesti 5. — Prodajal i dobijo dalekosežni popust.
VsliJia zaloga nr, dragocenosti, srebrnine in optičnih reši po usahi csnL
Tudi na obroke. - llustr. cenik zastonj. - Gramofoni 20—200 K
Niklasta remont.-ura K 3'50 Pristna srebrna ura K 7'— Original omega ura K 24'— Kuhinjska ura	K	10'—
Budilka niklasta K 8- — Poročni prstani	K	2*—
Srebrne verižice K 2'— Večletno jamstvo.
Nasi. Dipinger
m. Feiirenbach
urar in očalar ißHiBÖH, Sospesila ai. ZS
Kupujem ziatnino in srebro.
mmmmmmm
STRAŽA
se prodaja v naslednjih prodajalnah in tobakarnah:
M Narihorts:
Prodajalna tiskarne sv. Cirila, Koroška ulica št. 5.
Papirna prodajalna g Pristernik, Tegett-r olova ulica.
Trafika na Glav. trgu (zraven rotovža). » v Gosposki ul. (nasproti hotelu nadvojvoda Ivao).
Trafika v G ajski ulici.
»	» Tegetth' lovi ulici (g, Žifko,
blizu glavmga kolodvora).
Trafika na Tržaški cesti (nasproti mag-dalen.ki cerkvi).
V Slov. Bistrici :
Prodajalna g. Roze Piči.
Ptu!:
Papirna trgovina g. J. N. Peteršič.
Celie :
Papirna trgovina Goričar & Leskošek. Trafika v Narodnem Domu.
Sv. Jurij ob iuž. žel. :
Trgovina g. Janko Artmana.
Sv. Jakob v Slov. gor. :
Trgovma g. Frid. Zinauer.
Sv Trojica v Slov. gor. :
Trgovina g. Terezije Čauš.
Slov. Gradec :
Trgovina g. Bastiančič.
Sv. Vid pri Ptuju :
Most omar g. Anton Kmetec.
Ljutomer :
Trgovina g. Alojzija Vršič.
Brežice :
Trgovina g. Antona Umek.
Šoštanj
Trgovina g. Ane Topolnik.
Lule v Sav. dol. :
Posestnik g. Franc Dežman.
Vojnik :
Trgovma g. A. Brezovnik.
Celovec :
Trgovma g. J.Vajicerl, Veikovška cesta 5.
GuŠtani (Koroško):
Trg ivina g. Vinko B undula.
Vsriei :
Triov na gospoda Koroša.
Kazi« :
Trgovina gosonda D'iiškoviča.
Točna DostrežUa
Velika svota denarja
se zatßore nakljnéiti vsakomur, ki post ne naš naročnik. — Brezplačna po asnila p« šiija :
Srećkivn i zastopstvo 14, Ljubljana.
***- lire! Ure! ”*■«
V vtliki izbiri 3n po nizkih cenah.
pa"*° Bureš
urar, zlatomer in očalar,
za moške ženske in otroke, kakor tudi usnjate gamašne m galošne najboljše kakovosti prodaja doma in razpošilja po najnižjih cenah veletrgovina
StermeckivCeljušt.300
Pišite po cenik. =
Srebrne nre za fante od 7 K
Srebrne nre damske od rt £
Srebrne verižice od K i 40
Sreb veriž re damske £ 3kO
Zla e damske ure od 26 K
Za vsako uro se jamči!
Precizijske ure, Schafhausen, Zenith, Omega, Eterne
Očala : Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
Povodom smrti našega preljube«a soproga oz. očeta
Jožefa Slavič
«.•oerstnl* a it» cerbv«n«jra rUjučapja
izrekamo s tem najprisrčnejšo zahvalo v em, bi so lajšali po m niku zadnje trenutke in nas tolažili ob tej prebndki izgubi. Posebno pa se zahvaljujemo najglobokeje preč. g. d kanu Martinu Jurkovič za preganljive besede, ki so jih govorili dragemu rajnemu v slovo, drugim mngč. gg. duhov-n kom, sorodnikom, gasdeem, da-ovakem lepih vencev in vsem, k* so v tako obilnem številu spremili nepozabnega ratjcega k zadnjemu počitku. Bog povrni vsem stotero!
Cven pri Ljutomeru, 25. svečana 1915.
Žalujoča lana In otroci.
Znano je, jQ da se kupl%#
pri staroznani domači zanesljivi trgoviai ne samo po osat mp&lc tudi prav dobro»
Suknene felsgo (5tc5 za moške in dečke )
N «omodnO volne za ženske in dekleta,
N Jnov1 jše parlino blago za obleke in bluze,
Platno belo in pisano za srajce in spodnje hlače,
B ago z» postelje in rjuhe, brez šiva in matrace,
Sra| e Izgot v jene vseh velikosti za moške in ženske, Predpasnikov vedka izbir, za prati in iz črnega atlasa,
Zmiaj novosti robcev iz svile in za prati, kakor vseh vrs> blaga za domačo vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in pri niskih cenah tudi doma svoj naknp lahko dosežete po zelo ugodnih pre dnostih. zatorej pošljem na zahtevanje
ur zastonj ~mrn
vsakomur svojo bogato zbirko vzorcev *n& razpolago.
K. Worsche Maribor
Gosooski ul. D. (Herreng O
Tegetthofova cesta 39. Prvi orar od glav. kolodvora.
POZOR!
POZOR!
Ker je sedaj mnogo obitelj, katere pogrešajo moške, ka'eri so bili poklicani pod orožje, podpora pa zadostuje komaj za hrano, bo mnogim zelo težko ku iti orokom najpotrebnejšega perila in obleko za šolo. Da se omili v teh revnih časih splošno bedo, se je odločil trgovec
J. N. Šoštarič .*. Maribor,
Gosposka ulica 5, da bo za časa vo)ne prodajal vse blago veliko ceneje, kakor popreje Kdor torej želi kupili za majhen denar dobro blago, naj se nemudoma oglasi pri omenjenemu trgovcu Vzorci in ceniki se pošljejo sastonj.
Kupujem
seno, slamo, fižol, češplje in sploh vse poljske pndeike po najviši ih cenah
Ant. Birkmaier
Maribor, Meljska c®sta 2d (MeUingerstr.)
Absolutno zajamčeno —
Kmetiisko društvo v V pavi, Krf nj^-ka, oddaj* vsled pripo>o ila knezs škofijskega ordinariata v Ljubljani pri t'ia bel mišna in nami/.na vina po z ntrnih crnah post vijena na po^ao Ajdovščina. B lo na-mu o 1. 13 po 40—45 Kr., 1. 14 po 88—42 Kr. Kleti nadz ruje vipav-ki dekan. V zal gi je tudi p »sini tropinovec. Sp ejmejo se zanesjivi a^topniki za razi ro ajo \ina.
Kmetij sko društvo
Vipavi,
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, p o influenci
Kdo naj jemlje Sirolin ?
t Vsak, ki trpi na trajnem kašlju.	3i Vadušljivi,katerim Sirolin znatno
lažje le obvaroval se boiezni,nego jo zdraviti.	olehča naduho-	.
X Osebe s kroničnim katarom bronkijev,	H. Skrotuzm of roci,pri katerih učinkuje Sirol
fr. ki s Sirolinom ozdrave.	t ugodnim vspehom nasplosm pocufek
Se debi v o, vseh lekarnah è K.h-
Stolna ulica št. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Spodnfeštaf.Ifuđ&ka posojilnica v Maribora
r. Z.ZK.Z.
HTt*28«Hl1-raO trlOžTO 86 sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadno po 4’ t°l0, proti trimesečni odpovedi po 474°/«- Obresti se pripisujejo h kapitala 1S.F <SSI1IM8&	« I tj? *<£ 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se n j ib obrestovanje kaj prekinilo.
Za nalaganje po pošti so poštne hranilne položnice (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
TT8 _ K? ? 1 «n	28f 21 f Ip članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 5'/«7o» na vknjižbo sploh po 57i7oi na vknjižbo in poroštvo po
Sr	«3>%2 O.Ì1.J(£2. J574°/o in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih
prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kolke.
1 Y*»«r* đ-tmn -a-a ii*/O so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema
Ur<&UIi$5	in izplačuje denar.
«51HSÌÌ28 o»o	JliSalo *n Pro8nje prejemajo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
*	II	»m». Posojilnica Ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike. "IPJ
I
i
Liudska hranilnica in posojilnica v Celli registrov** a zadruga s mmmm» zaveze					1
	m m m m	Obrestuje hranilne vloge po Oai@ posojil® Uredne ure M.tl OJ na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo H 12 lo vrednostnih Ustm pod zelo ugodnimi pogoji. za s,ranke ,sak delavnik od 9’ d° 12' ure od dneva vloga do dneva vzdiga. Prosate za vknjižbo dela posojilnica brez- dopoldne. Rentni davek plača posojilnica santa. olačno, stranka plača le koleke. - Posojilnica daje tudi domače hranilnike, -		m m. m m ;	
f lastni hiši (Hotel ,Pri belem volu*) v Celi«, Graška cesta 9, S			). nadstr.		
Razširjajte naš list „Straža**!
v Mariboru
©{gSHBzsaUesa« s b®J&©SJS!mb8 •mji, » lMtoaint	eritia>m««a%	I». fc*5«tw»» mfevoiMri, «&te«Jeme» vam v ÄükäW»
»k* »«rak» «pmaoyeja del® kaliwri «»««SSt«, Ikad*®®, to&mšmm**,	fsa «ssra«'®
Za viž. Icpnilcke «rada spovedne in misijonske listin z črnim, rdečim tli meénss tiskom, 2* Jtrtaasf» is priMtitfctfc ssssüie: jeđilaika, vabi!» a» pleas, Ijađeite vsseKas tesateli® itd., aradne zavitke s natisom glave ter »sne oznanilne napise. Zt. slavne ebčia&ke, ioMu Sa Ffezao rede tetea&fec, !r«B*iife® napisa itd. la peeasaezEik» : visiti», easlevam, perotates, ilcags arade: uradne zavitke, oznanila, napise, razglase, plačilne predpise, prejem»» pote- paste i» Megčaa*® v aajkpši opravi. — Diplome sa častne ade društev in častim «èfeac v
dii» itd. Za abrtaike I* trgovce : pisma, zavitke, okrožnice, mènno, opomine, meejiee, oc-	inaBMk «kMUk’ ia s materassai okvirji po jako nizkih «m*h.
sike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim in dvngoharvnim tiskom. Za paffete»,	__	„	...
sadnage In dralhra: pravila, aapiacike, pristopalo# in sprejemnice, letna poročila, méssati» 9 0®®#	V §8, MfOČM S© SSWÉ8J© C6I10 M tOČHO.	00000
i«

.
Pozor kmetovalci 1
Preskrbite si pravočasno, posebno sedaj v vojskinem času, jamčena, zanesljiva in kaljiva semena, n pr.: domačo, nemško (Lucerna), kamnito deteljo, travo, peso rumeno in rudečo, sploh vsa poljska, kakor tudi vrtna in cvetličn. semena od znane in odlikovano tvrdke Mauthner, ki se dobivajo pri domači tvrdki
X. KÄ¥NIKÄR CELJE
Trgovina s špecerijskim blagem, z barvami in dežel-ninii prideiki ter zaloga vseh vrst mineralnih voda.
Solidna in točna postrežba. -^p}
Edina štaferska steklarska narodna trgovina
Na debeloI	Na drobno!
FRANC STRUPI ::: CELIE
Graška cesta
priporoča po nafnlžph cenali svojo bogato zalogo steklene In porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip In okvirjev za podobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah.
Nafsolidnefia in tečna postrežba.