D R A V O G R did. RAVOGRAD, , 4 Koroška c. 2 2370 Dravograd* / Tel.: 02 87 21 0

u ^ ° 03 75 ^ T3 O O N -O H3 03 w cn n 2 É. g-s s -8-kp ."go. -g o > S s. s S -B TO N S ? s g c O» — 4-* irr' 5 OJ N oi y ■ -o c 3 >«/> ro c TJ > O > 2 'S 11? D CU S g c > .v iž? š CL . 17, fa ^ I fc ^ h- g: ^3 co t p čg-| f J.:| f S JS > 2 s š 4^11ž 2 s s § -1 s 2 73 ! O S :2, ^ 51 •■-: fc 2 c a; "O ^ n 4: c o £ c fn > N ^ O 2 ? a> n =\1. ž ? J2 I TO Itlll^ > 2 ^ | |.5 | o > ;g E ■R N £ ULJ Z < ^ o > oj ^ 1,1 9 o ^ £ -J o »- o ^ S O 7:5 § |Ss ^ ^ s H S«l s if TO 2 ._ !C O _Q » •S -O N ^ R ^5 5«« E > “^ TO > Q S 2 > 5 2-g s- Q. to > 13 ->52 U TJ ui > 3 Si S - ™ C ^ TO * iP 03 03 > 03 03 KI N PISI°I niiiii -TO 2 r5 I > ™ g TO' 2 - ^ c - > r5 5 2 ^ s 2 S 2 TO ._' 5 ° S Iti I 1111 Ul J5 ? > •3 |Ì5 TJ TO im 1 % E _ Cj lil 'S‘S g ° S1- to c; — (TD czr' T3 TO § g ^ O t; ■9 o S si A to 2 to S .TO o o > P x: § ^ o g .3, o ui 2 2 S o e-Etoo5-o '^1 OuOTO^ ~.>n ~ E ^ ^5 g-i l- 5 TO ' 2 2 TO -S o m ^ •Sl ^ TO TO ° Sil s M ? TO o" = 1E 7e11 2 2-e f TO I o 2 1 ^ TO ° II ^ ^ r e s > ^.TO 42^8 gl " IsS .£ o 8 O - ^ ^ to - '^ ai to 2 5 _§ i5 TO 1 J, 5 5 5 £ ?5 ll¥i is ° #o- 8 Ž. a Ž Q. o I ■- .TO 5 1 TO 2 č' 2 E l!S| S; s 11 g £o 2 a, i/o b TJ 0) o -o •> C? E N 6 o Si g è S TO O s _Q Si 1§ o ° s E E ^ o 2 2 tri E .§.| g . Ij-s ro TJ o P 1.1-5 S >io| ° .U ^ ?! #3 E Ul C TO 01 S g ^ 81 S TO-g iez OUAMSAPJp/ Prevent razširja ponudbo avtomobilskih delov Prevent Sarajevo d.o.o. je za eno konvertibilno marko kupil Fabriko auto dijelova iz Jelaha (FAD) in se z nakupom obvezal, da bo v naslednjih treh letih v tovarno investiral okoli sedem milijonov konvertibilnih mark. V FAD je trenutno 85 zaposlenih, ki letno sestavijo okoli 100.000 elementov avtomobilskih zavornih sistemov. Načrtovano je povečanje števila zaposlenih na 128 in povečanje proizvodnje na milijon delov letno. “Z nakupom Fabrike auto dijelova Skupina Prevent nadaljuje z zaokroževanjem proizvodnje delov za avtomobilsko industrijo. Res je, da največji del proizvodnje za avtomobilsko industrijo še vedno predstavljajo sedežne prevleke, toda Prevent prodaja avtomobilski industriji še veliko več. Laminiramo material za prevleke, ki so zašite s sukanci in z vgrajenimi profili lastne proizvodnje; naslon za roke je v celoti proizvod podjetij Skupine Prevent, proizvajamo tako vse vrste filtrov in drobne izdelke iz gume kot tudi plastične dele za opremo zunanjosti in notranjosti avtomobila. Nenazadnje kot solastniki Volkswagna Sarajevo avtomobile tudi sestavljamo”, je poudaril Jože Kozmus, generalni direktor Prevent d.d. in dodal, daje pomemben del poslovnega načrta FAD-a vstop v avtomobilske tovarne kot proizvajalec zavornih sistemov za prvo vgradnjo. Naročila za valuk Začetek poletja je v sicer turobno vzdušje v ravenski družbi STO prinesel vsaj en svetel žarek. Ministrstvo za obrambo je naročilo izdelavo 16 novih valukov za Slovensko vojsko. V osem bodo vgradili mitraljez 12 - 7 mm, v preostale pa avtomatski bombomet 40 mm. Večino valukov (12 vozil) morajo dobaviti v letu 2003, preostale pa do februarja 2004. Cena enega oklepnika se giblje okoli 180 milijonov SIT, posel pa zagotavlja delo okoli 50 zaposlenim. Strokovnjaki pravijo, da je valuk zelo dobro oklepno vozilo Radlje: VIADUKT PA KAR RASTE Skoraj tri milijarde tolarjev bo stala rast te prve Jaze Iz prakse vemo, da ceste na radeljskem območju nastajajo sila počasi. Še pomnite gradnjo na prelaz Radelj? Ampak ta viadukt vendarle počasi toda vztrajno raste. Z najmanj škode naravi bo premostil tisti zloglasni "grabn" in odpravil ubijajoče Radeljske klance. Za letos, lahko verjamemo, bodo končali 1.200 metrov dolgo fazo, sem štejejo tudi 165 metrov dolg viadukt. V višini 28 metrov se že pne med bregovoma in postaja lepa zanimivost gradbeništva. Na njem bosta tekla dva vozna pasova, vsak v širini nekaj nad tri in pol metra, in dva hodnika za pešce, vsak v le nekaj manj kot dva metrski širini. Čeprav se gradbeniki vsak dan trudijo, le težko verjamemo, da bodo dela končana pred pozno jesenjo, ko bodo morda tu čez le speljali težki tovornjaki in bodo na tej naši koroški magistrali le odpravili najbolj nevarno točko. Pogajanja so trajala skoraj dve desetletji. Bile so različne variante: od tiste ob Dravi, ki bi se izognila Radljam vendar požrla preveč zemljišča in gozdov, do najcenejše in najkrajše tu čez polje. Ta najcenejša pa je ob denacionalizaciji in drugih priložnostih postala strašno draga, saj po predvidevanjih cena raste na blizu pet milijardam tolarjev. k. vaiti Mežiška dolina: Aktivne počitnice v šoli-šali Center za socialno delo Ravne na Koroškem že sedmo leto zapored mladim iz Mežiške doline omogoča prijetno in zabavno preživljanje poletnih počitnic. S prvotnim namenom gradnje mostov prijateljstva in sodelovanja za otroke Mežiške doline so leta 1996 začeli s počitniškim programom, ki so ga poimenovali 11. šola-šala.Program z najrazličnejšimi aktivnostmi je do zdaj privabil že več kot 270 otrok. Družijo se v skupinah po različnih krajih ali na skupinskih srečanjih. V šoli, ki v okviru centra za socialno delo v poletnem času postane predvsem šala, mladi spoznavajo nove prijatelje, se udeležujejo pohodov, izletov in piknikov, večkrat se odpravijo na kopanje v bazen, zelo radi tekmujejo v športnih igrah, svojo ustvarjalnost pa izkazujejo v kreativnih delavnicah. Velikokrat preživijo dan s posebnimi gosti, nazadnje so otroke prijazno sprejeli koroški policisti in jim predstavili svoje delo. Na posameznih zbirnih mestih po krajih Mežiške doline se otroci, ki se pridružijo programu 11. šola-šala, srečujejo enkrat tedensko. Najbolj veseli so 11. šole-šale otroci, ki živijo v bolj oddaljenih krajih, tisti s podružničnih šol. Če bi bilo prostovoljcev in vzgojiteljic več, bi se srečevali več kot le enkrat tedensko, saj opažajo, da je otrokom, ki počitnice preživljajo doma, to premalo. Počitniški program, med katerim poudarjajo spoštljiv in dober odnos do drugih in tuje lastnine, se trudijo za vzdrževanje reda in pravil, za sprejemanje drugačnosti in nudenje pomoči med vrstniki, so tudi letos zaključili z velikim skupinskim srečanjem v Koprivni. Kot vsako leto bodo izdali tudi posebno glasilo. Maja Nabernik MISLINJČANI ZA SVOJ PRAZNIK Občani Mislinje so svoj praznik praznovali že šestič. Kot vsako leto doslej, so se zvrstile številne družabne in športne prireditve: odprtje otroškega igrišča v Mislinji, ob 20-letnici Aktiva invalidov v Mislinji so se srečali invalidi pobratenih društev, v Knjižnici Ksaverja Meška v Mislinji pa so odprli razstavo iz zbirk profesorja Jožeta Potočnika “Ljudje in kraji nekoč in danes v občini Mislinja.” Svoj vsakoletni prispevek k praznovanju praznika so dodali lovci in gozdarji. Gozdni delavci so izvedli tekmovanje v gozdnih veščinah, med katerimi so letos prvič prikazali spuščanje hloda po plankonu. V času tekmovanja so za okroglo mizo sedli lovci Koroške lovske zveze ter spregovorili o delu in o problematiki lovstva na Koroškem, posebej pa so razpravljali o predlogu Pravilnika o zbiranju in oddajanju uplenjene divjadi. Ob svečani otvoritvi občinskega praznika so kot simbol praznovanja prižgali oglarsko kopo; to je letos že drugič prižgal Silvo Pritržnik, direktor Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec. Na svoj račun ob občinskem prazniku so prišli tudi upokojenci ob svojem rednem srečanju, Turistično društvo Mislinja pa je v sodelovanju z vaškimi skupnostmi izvedlo kmečke igre, na katerih je bilo videti marsikaj zanimivega. Zmagovalna ekipa so bili tekmovalci iz Razborce, saj so bili v vseh disciplinah najhitrejši. Kot vsako leto pa so na praznovanju sodelovali tudi domači gasilci. Občinski praznik so sklenili s svečano sejo občinskega sveta in podelili občinska priznanja. Te so prejeli Leopoldina Bezlaj, Jože Kotnik, Leopold Vocovnik, kmetovalca Zdenka in Franc Ošlak, Rihard Kozjak in Rudi Krebl. FJURAČ i PREDSTAVITVENA M BROŠURA GOSPODARSTVO OBRT TURIZEM KMETIJSTVO KULTURA ŠPORT ZABAVA DRUŠTVA cv s; CN[ s LU O i i za s tt ej i k za: HI3: izpušni sistemi vMOHROEL amortizerji INTER TEHNA , Janeče 1, Ravne ITCIZ/BZ-I 7-1 30 /pred staro kavarno na ivcoijit, rmiaZabavo z SLAPOVI dne30. 08.2002 ob 20. uri /bogati srečolov/ jedačo in pijačo priskrbljeno! * .. * " ? k' !: ■silS EisiiSiH! Programm Freltag. 30. August 2002 14.30 HI. Meue mit Schautlelletpfarrer Josel Franzi und Sladtpforrer Dethant Mag. Ivan Olip ouf der Autodromflòdw Prediti 16.00 Radio Karmen Kinder lag; ermofligte Fohtpreise im Vergniigungspork bis 20 Uhr 19.30 .Die Buben" - live im Breznik-Zelt 20.00 Jon in der Stòcklhùtte mit dem Stelon Thaler Quortett 20.30 CD-Prdsentotion ,DJ Goldfinger meels Mike Brubek im FilouZeh Spored V oetefe. 30. avgusta 2002 14.30 Sv mošo no Prechtlovem ovtodromu: sv. mošo boslo dorovolo župnik rozstovljovcev Josef Fronzl in mestni župnik dekan mag. Ivan Olip ____ 16.00 Radio Koroška: Otroški dan QUU| vožnje v luno parku po znižanih cenah do 20. ure 19.30 .Die Buben* v živo v Breznikovem šotoru 20.00 Jan v Stocklovi kod s kvartetom Stefan Thaler 20.30 Predstavitev zgoščenke .DJ Goldfinger meets Mike Brubek' v šotoru Filou Samstag. 31. August 2002 10.00 Int. Seniorentreffen im Edinosl-Zelt 12.00 GROSSER FESTZUG mit .G sthirr und G scherr* 13.00 Historhcher Freyungsakt und Marktverkundigung durch den Marktreferenten Vzbgm. Stefan Vrsotscnnig 13.30 Eròffnung des Wiesenmarktes und Bieranstich im Festzeh der Jauntaler Trochtenkopelle durch IH. Dr. Jòrg Haider und Bgm. LAbg. Mag. Raimund Grilc 14.30 Erdffnung der Sonderaussteiiung .Natur Wild Jagd" 15.00 Eròffnung der .5. Alpe Adria Ausstellung' 17.00 .Podjunski muzikantje'im Edinost-Zelt ____ 18.00 Slowenisches Wunschkonzert aus dem Edinost-Zelt 18.30 lions Club Gewinnspiei, 1. Schlussverlosung im Breznik Zeh 19.30 .Die Buben' live im Breznik Zeh 20.00 .Die Molhaler'live im Festzeh det Jauntaler Trochtenkopelle 21.00 .HIRTERBIER' GROSSFEUERWERK 23.00 Wohl des .Mister Wiesenmarkt'im Breznik-Zeh V soboto. 31. avgusta 10.00 Mednarodno srečanje upokojencev v šotoru .Edinost' 12.00 VEIIKA SLAVNOSTNA POVORKA 13.00 Zgodovinski .Freyungsakt' in naznanilo o odprtju trga, ki ju opravi tržni referent podžupan Stefan Visotsdmig 13.30 Odprtje Pliberškega iormarka: Deželni glavar Dr. Jòrg Haider ter pliberški župan in deželni poslanec mag. Raimund Grilc v slavnostnem šotoru podjunske .Trodilenkopelle' nastavita prvi sod piva 14.30 Odprtje posebne razstave .Norovo-divjod lov' 15.00 Odprtje ,5. razstave Alpe-Jadran' 17.00 .Podjunski muzikantje'v šotoru .Edinost" ____ 18.00 Slovenska oddaja voščil iz šotora .Edinost' (SliU 18.30 Srečoiov .Lionsovego kluba", I. zaključno žrebanje v Breznikovem šotoru 19.30 .Die Buben'v živo v Breznikovem šotoru 20.00 ansambel .Die Mòlltaler" v živo v slavnostnem šotoru podjunske .Trochtenkapelle' 21.00 VEUKI OGNJEMET .HIRTER BIER' 23.00 Volitve lepotcev (mister voStve) v Breznikovem šotoru Sonntag. I. September 2002 11.00 Inlernationoles Jogertreffen im Sonderausstehungszeh 12.00 Internationales Blasmusikfest im Festzeh der Jauntaler Trochtenkopelle 16.00 Junior Playback Show im Breznik Zeh 18.30 Lions (lub Gewinnspiei, 2. Schlussverlosung im Breznik-Zeh 19.30 ,Die Buben'live hn Breznik Zeh 20.00 .Die Molhaler'live im Festzeh der Jauntaler Trochtenkopelle 23.00 Wohl der .Miss Wiesenmarkt'im Breznik Zeh V nedeljo, l. septembra 11.00 Mednorodno srečanje lovcev v šotoru s posebno razstavo 12.00 Mednarodni praznik pihalne godbe v slavnostnem šotoru podjunske .Trochtenkopelle' 16.00 Junior-Playback Show v Breznikovem šotoru 18.30 Srečoiov .Lionsovego kluba', 2. zaključno žrebanje v Breznikovem šotoru 19.30 .Die Buben' v živo v Breznikovem šotoru 20.00 ansambel .Die Molhaler' v živo v slavnostnem šotoru podjunske .Trachtenkopele' 23.00 Volitve .miss pliberškega jormarko' v Breznikovem šotoru Montag. 2. September 2002 17.00 .Podutiški muzikantje' im Edmost Zeh 18.30 lions Club Gewinnsniei, 3 Schlussverlosung im .Brezmk Zeh', aanach die groBe .Beute gemma niama hom' Party 19.30 .Die Buben'Kve im Breznik Zeh 20.00 .Die Molhaler'live im Festzeh der Jauntaler Trochtenkopelle V poncdelich. 2. septembra 17.00 .Podjunski muzikantje' v šotoru .Edmost" 18.30 Srečoiov .Lionsovega kluba", 3 zaključno žrebanje v Breznikovem šotoru, nato velika .danes ne gremo domov'-fešta. 19.30 .Die Buben' v živo v Breznikovem šotoru 20.00 ansambel .Die Molhaler'v živo v slavnostnem šotoru podjunske .Trachtenkapele' MESTNA OBČINA SLOVENJ GRADEC Spoštovane občanke in občani! Ob občinskem prazniku Mestne občine Slovenj Gradec čestitam in se zahvaljujem vsem posameznikom, kolektivom in še posebej našim primestnim vaškim skupnostim za vse, kar ste storili, daje bilo naše življenje lepše in strpnejše in ker se trudite, da bi nam uspelo uresničiti še vse neuresničene cilje. Vabim vas, da se udeležite kulturnih, športnih in drugih prireditev ter predstavitev, ki bodo potekale v občini v našem prazničnem tednu v septembru. Janez Komljanec župan MESTO GLASNIK MIRU PEACE MESSENGER CITY “MODNI PERFORMANS p™“~ STANKE BLATNIK Z GOSTI” SLOVENJEGRAŠKO POLETJE 2002 ...nocoj, ko bo lepota še lepša in ko se bo odela v tančico tistega, čemur pravimo blišč, glamur, kakorkoli že hočete in ko se bo zgodilo tisto, zaradi česar ženska duša pogosto zahlipa v polni meri občudovanja ali ob naprstniku zavisti, moške oči pa iskrivo in, tokrat opravičeno in upravičeno počivajo na... izbranih oblačilih in z njimi dodani vrednosti lepote, ki je na ogled. Včasih tudi na posojo in skoraj vedno na prodaj. Seveda govorim o oblačilih, ki prihajajo iz modnega ateljeja naše modne oblikovalke, gospodične Stanke Blatnik. Nocojšnji večer, ki ga je pripravila skupaj z gosti in prijatelji, bo izvrsten defile ustvarjalnosti, idej, glasbe in predvsem užitka... S temi izbranimi in čutnimi besedami je Dušan Stojanovič izrekel uvodni pozdrav in povabil k ogledu modne revije v atriju srednjeveške graščine Rotenturn. V okviru tradicionalnega, že šestega “Slovenjegraškega poletja”, seje sredi julija zgodila revija z nastopajočimi gostjami, ki so za ta večer postale profesionalne manekenke. To so bile osmošolke, maturantke, svatinje in neveste v svojih, po meri oblikovanih unikatnih večernih kreacijah, izdelanih za valeto, maturantski ples ali poroko. Izhod deklet na pisti je, z glasbo, ustvarjeno posebej za to prireditev, v živo spremljala zasedba Ex Animo. Osrednji modni reviji je sledil performans eksperimentalnih kolekcij oblačil v koreografiji Lenče Nikolove, ob avtorski glasbi zasedbe Jazoo Supersonics, prav tako v živo. Sopranistki Alja Primožič in Bojana Jordan sta ob izjemno doživeti interpretaciji skladbe “Tell Him", ki jo v originalu izvaja Celine Dion v duetu z Barbaro Streissand, spremljali izhod kreacij za miss Slovenije 1997 in 2001. Pevka Vera Trafella se je predstavila s skladbama “Punca ne žaluj” ter “Ne, ne ljubi te”, s katero je nastopila na glasbenem izboru “Slovenska popevka 2002". Pričeske je nastopajočim oblikovala Petra Maček za Frizerstvo IN, za make up sta poskrbeli Valerija Šertel in Tanja Kukovec. To je bil resnično večer koroških ustvarjalk in ustvarjalcev, vključno z glasbeniki, plesalkami, nastopajočimi manekenkami in tistimi, ki so ta večer prebile led. V oblekah za miss sta nastopili Vida Gostenčnik in Sabina Topler; slednji držimo pesti na izboru za Miss Slovenije, kamor se je uvrstila kot finalistka. Velika zahvala gre tudi pokroviteljem, ki so poleg organizatorjev - Kulturnega doma in Mestne občine Slovenj Gradec - pripomogli k realizaciji prireditve: Frizerstvo IN - Prevalje, Mercator center Slovenj Gradec, Obutev Mojca - Ravne na Koroškem, Vrtnarski center Aura, Tgovina z metrskim blagom Vila, Fantom Bar in Studio Foto Tabor iz Slovenj Gradca. SKLEPNA MODNA REVIJA ŠTUDENTK Posnetki Primož Podjavoršek 1. Maturantke v vlogi manekenk 2. Večerni kreaciji Stanke Blatnik 3. Vera Trafella v garderobi za Slovensko popevko OBLIKOVANJA OBLAČIL “STANJA” “Oblačenje ima danes drugačen smisel. Oblikovalski interes je usmerjen v sedanjost, ki nasprotuje ozko estetskemu pomenu tradicije v modi. Mora biti nekaj, kar je povezano z življenjem, socialnimi, političnimi, psihološkimi in kulturnimi vplivi. Na oblačenje kot na eno od oblik človekove dejavnosti gledamo iz širših vidikov. Ustvarjalnost je odzivanje na stanja v družbi. Zanima nas sedanjost, vendar z razkošno izkušnjo preteklosti in kot taka je še bolj izpostavljena kritiki in nerazumevanju. V predstavi avtorskih del najdemo množico novih pomenov in smislov, ki bi lahko usmerjali pogled tudi v prihodnost.” Tako nas je na na sklepno predstavitev študijskih del povabila mentorica oblikovanja oblačil, prof. Metka Vrhunc. Na letošnji, kostumografsko obarvani študijski predstavitvi z izhodiščno tematiko “stanja”, so konec junija v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma svoja dela predstavile kar tri koroške avtorice: Ana Hribernik iz Slovenj Gradca ter Vanja Fajmut in Sabina Nabernik z Raven na Koroškem. Dvaindvajset oblikovalk je predstavilo po eno od svojih vizij, materializirano v različna stanja občutkov, ki so prav zaradi tolikih in tako raznolikih vsebin poudarile svoj namen. Vsakoletno študijsko revijo le še s težavo imenujemo modna revija; pa ne toliko za to, ker ne bi ustrezala pomenu besede, temveč ker ga v svoji bogati izraznosti in kvaliteti oblikovanja daleč presega. Gre za čisti eksperiment v oblikovanju, za podajanje vsebine skozi telesnost, formo in gibanje, ki absolutno presega pojem mode, trenutne in predvsem z mediji pogojene aktualnosti. «-eir POD NEDRJI NAJEVSKE LIPE Bilo je veselo in lepo. Na Ludranski vrh nad Črno na Koroškem so prišli ljudje od blizu in daleč, da bi se spet srečali pod mogočno, osemsto let staro materjo vseh lip na Slovenskem in da bi stisnili roko državnikom, ki so prišli med nje. Dolgoletna obljuba, da se bodo končno le srečali tudi z dr. Janežem Drnovškom, se je končno uresničila in stisk roke domačinov in drugih s predsednikom vlade je bil nadvse prisrčen in zanimiv. Pod močnim julijskem soncem smo iskali hladno senco, ki pa ni prizanesla ministrici za gospodarstvu Teji Petrin in ministru za pravosodje Ivu Bizjaku, ki sta skupaj zvijala volno v klobčič; niča manj se nista potila ministra Vlado Dimovski in Janez V l*! rti sni iti k Drnnvšrlt fnvič finti Xti/a'slai li/m Kopač, ko sta morala vso silo porabiti v vrtanje luknje v borov hlod - za izdelavo vodovodne cevi. Srečanje pri Najevski lipi seveda ni minilo brez štehvanja. Po prvih poskusih je pet koroških mladcev na konjih v galopu sod razbilo, po štehvanjskem običaju pa so koroška dekleta letos za zmagovalca izbrala Primoža Pratnekarja in skupaj s štehvanjskim mojstrom so člani foklorne skupine KUD Gozdar zaplesali rej pod lipo... Prilegla sr je skodelica sveže nabranih črnic Zaljubljen v letala Zakeršnik se je pred poletom podrobno seznanil s postopkom prisilnega skoka iz letala Nobena skrivnost več ni, da je znan koroški poslovnež Janez Zakeršnik zaljubljen v letala in v letenje. Poleg rednega usposabljanja za samostojno pilotiranje se je tako lepega poletnega dne povzpel tudi v vojaški oldtajmer (40 let), Galeb G-2, z reg. oznako YU-YAE, ki je sredi julija pristalo v Turiški vasi. Aerodomu Slovenj Gradec gaje predstavil Aeroklub Galeb iz Beograda in je eno od osmih letal, ki jih je odkupil državljan Velike Britanije. G-2 je bil uspešnica med reaktivnimi šolskimi letali v bivši skupni državi, še danes pa je to eno najbolj znanih tovrstnih letal. Zakeršnik je bil med srečneži, ki so lahko z reaktivcem poleteli pod koroško nebo. Pri tem je seveda dobil tudi vsa tehnična in uporabna navodila, od katerih pa je (po lastnih izjavah) z največjo vnemo preučil predvsem postopek reševanja oziroma skoka iz letala v primeru, da bi dobri stari Galeb začel pokašljavati ali se v višavah kako drugače čudno obnašati. Galeb G-2, ponos letalstva bivše JLA DOMOVINI Draga, ljuba domovina, daj nam dela, kruha, vina... Vlada kar zapravlja in potuje, letala, tanke si kupuje. Meni pa niti zaslužka ne plačuje... HITRI Naši politiki nas tako hitro peljejo v svetlo prihodnost, da jih niti policija ne more ujeti. NA KOLENA Kdor svoje lastno podjetje postavi na trdne noge, je moral prej v družbenem podjetju spraviti delavce na kolena. (fh) Nagradna igra: POIŠČITE SE V P Naša nagradna igra bo tudi tokrat nagradila punčko, ki smo jo obkrožili. Če se bo oglasila s Prepihom v spremstvu mamice ali očka v Zlatarstvu in urarstvu Stanka Planinška v slovenjegraški Katici, ji bo stric Stanko podaril za nagrado zlate uhane. Ob piku v uho bo sicer malo zabolele, a za lepoto pa se mora včasih tudi potrpeti. Stanko Planinšec pa še posebej vabi v svojo trgovino učence, dijake, pa tudi študente, da si pravočasno nabavijo ure budilke, ki jih bodo vsako jutro budile, da ne bodo zamudili pouka in predavanj. Pohitite, budilke so zelo lepe in zanimivih oblik! PRAVICE Socializem je mrtev, naj živi socializem! Pa saj to vendar ni res in ne more biti res, ko pa še vendar ni dolgo, kar smo ga pokopali z vsem dolžnim veseljem in brez vsake dolžne pietete. Še sploh ne zdaj, v času turbofolka in turbokapitalizma, ko vendar vse uradne statistike kažejo, da nam v povprečju gre bolje in boljše. Statistiki pa lahko verjamete, dragi moji! Morda komu res bolj trda prede, kot bi bilo treba, drugemu gre slabše kot prej ali pa celo komu gre iz dneva v dan slabše, a tega nikakor ne gre posploševati. Statistični kazalci kažejo, da to ni res in tudi preprosto ne more biti res. In statistiki gre verjeti, kajti če za kakšno znanost lahko trdimo, da je revnim carica in bogatim dekla, za statistiko lahko. Pustimo zdaj ta brezplodna govoričenja in se obrnimo k praktičnim vidikom življenja v novih pogojih. Morda bi lahko za začetek katero rekli o delu? S tem se marsikdaj pravo življenje začne in konča, iz njega izvirajo in k njemu se vračajo sanje sodobnega prodajalca svojih pridnih rok in nekoliko manj modrih glav. Z delom ni težav, res ne. Kdor hoče delati, lahko dela, kdor hoče dobiti delo, ga lahko dobi. Druga stvar je plačilo. S tem so res nekatere težave, kajti dela, za opravljanje katerega bi delavoljnež želel dobiti plačilo, je manj in manj. Še več težav je s poštenim plačilom, ki se je očitno preselilo v sanje, za te pa vsak saj malo razgledan človek ve, da so večne. S samim delom pa ni težav. V skrajnem primeru je na sončni upravi na razpolago vedno več delovnih mest in še razlik v plačah ni, saj je plačilo urejeno po enotni plačilni tarifi. Šestdeset minut ali 36oo sekund na uro, da se ljudje ne bi špetirali. Komur pa ni do tovrstne zaposlitve, se pa zlahka zaposli v prodaji, kajti kupna moč je ravno prava, da se da še vedno ugodno prodajati zijala. Poskušajmo si ogledati še nekatere druge temeljne pravice, brez katerih sodobne družbe ni in je ne more biti. Prva je vsekakor volilna pravica. Voliti in biti izvoljen. Predvsem seveda voliti! Pravzaprav, če hočem biti konkreten in precizen: za ene voliti, za druge biti izvoljen. Tako, kot je prav in kot mora biti, kajti pravice je treba deliti enako kot obveznosti. Grozna napaka bi bila, če ne bi imeli tisti, ki so prikrajšani za obveznosti, po drugi strani več pravic. Kot imajo izvoljeni pravico do plačila in drugi pravico, da plačujejo. Pošteno! Ne pa, kot prej v izkoriščevalskem socializmu. Howgh, govoril sem! Dajgmah Natrosil iih ie • • Nastopaštvo ima dolg jezik. • Rosno mlad ribič je prvi moker. • Zadnje poti nihče ne prehodi sam. • Povsod pločevina in beton ter bonton kot železobeton. • Pred šefom vsaka rit kaže človeški obraz. Kandid - ati Kljub počitnicam v Slovenj Gradcu kar naprej razmišljajo, razpravljajo in preudarjajo, kdo bi bil najbolj primeren kandidat za župana Mestne občine Slovenj Gradec. Neuradno omenjajo več imen, ki pa se spreminjajo kot aprilsko vreme. Pojavljajo pa se tudi posamezni znanci, ki se sami glasno in jasno ponujajo za kandidate. Na primer Oskar Rotovnik - Oki. Mož, ki je včasih bolj opazovalec, je vendarle na tekočem z dogodki v mestu; rad je med ljudmi in ob tem trdi, da zase ne bi porabil veliko občinskega denarja, saj se v center mesta vozi s kolesom. Če drugače ne, bi lepšo prihodnost in blaginjo za someščane kar "namalal”, saj je v prostem času slikar. Predsednik društva upokojencev Slovenj Gradec Janez Gologranc se sicer ni izjasnil o kandidaturi. Poznavalci pa pravijo, da je dober sosed -kaj dober, najboljši sosed; da je dober organizator (kar je dokazal ob srečanju upokojencev Slovenije); ob sebi zna zbrati marljive in zanesljive sodelavce; zna pa se tudi poveseliti in prisesti k navadnim ljudem ter koga potrepljati po ramenih in vprašati, kako mu gre. Ni pa zanemarljiva misel, da bi nov župan Slovenj Gradca postal sedanji direktor uprave mestne občine Slovenj Gradec Ivan Plevnik, ki je že sedaj alfa in omega občinske uprave in ima vse njene niti v svojih rokah, vse njene pomembne papirje pa v svoji aktovki. Možje gmotno preskrbljen in ne bi veliko zahteval zase. Dovolj bi mu bil nov poslovni kovček za občinske dokumente, sicer pa bi se še naprej razdajal za narodov blagor. Poleg tega pa bi si Slovenjgradčani želeli za župana, ki nanje ne bo gledal zviška. Plevnik že ni tak, saj njegova višina ni primerna za takšne akrobacije. Počitnice pa še trajajo, zato so telefonske ankete o tem, kdo bi bil najboljši župan Slovenj Gradca, začasno prekinjene. Ob nekem takšnem telefonskem poizvedovanju o kandidatih je pogovor med anketarjem in občanom potekal takole. • Kaj menite o kandidatu A? “Nič. Ne poznam ga." • Pa o kandidatu B? “Tudi njega ne poznam.” • O kandidatu C? "Noja, ta je vsaj kulturen.” (H. P.) Ivanka Komprej, neutrudna Prevalj-čanka, aktivistka društva prijateljev mladine, kulturnega, planinskega društva in še česa, tudi redna sodelavka našega časopisa, si je za letošnje počitnice omislila obisk Nizozemske, kamor sta z možem odšla občudovat znamenito holandsko cvetje. Na poti pa jo je bolj od cvetja navdušilo več drugih zanimivosti in bližnjih srečanj, med drugim tale simpatičen možakar, za katerega se je izkazalo, da se (začuda) ponaša z daljšim jezikom od naše Ivanke. Ženska ni mogla verjeti, dokler se ni lastnoročno prepričala, da je tudi kaj takega čisto mogoče. BALMICO Slovenj GradecfPohorska 21 tel.:(02)8829 -100 Ravne na Kor, Prežihova 3 tel.:031-305 -1 15 STANOVANJSKO PODJETJE d.o.o. RAVNE NA KOROŠKEM Cenjenim poslovnim partnerjem, lastnikom in najemnikom stanovanj v našem upravljanju nudimo storitve v poslovnih prostorih v samskem domu Ob Suhi 19, 2390 Ravne na Koroškem. Pokličete nas lahko na telefonsko številko: 02 82 16 500 Vemo, da smo konkurenčni na celem območju našega upravljanja. a TEST BMW X5 4,6 iS Večkrat si postavim vprašanje, kaj bi sploh imel v svoji garaži, če bi imel res dovolj denarja. Včasih bi si želel kaj izrazito športnega, a spet pomislim, kako se bom potem vozil v hribe ali na morje s sabo vzel kolo? Prišel je dan, ko sem se imel možnost popeljati z zanimivo rešitvijo tega problema. To je bil BMW X 5 v najmočnejši izvedbi - s 4,6 litrskim V 8 motorjem in 347 KM. Da o navoru 480 Nm pri 3700 vrtljajih sploh ne govorim. V kombinaciji s pet-stopenjskim avtomatskim menjalnikom nikoli ni vprašanja, če v redu pospešuje. Kaj pospešuje? Trga! V 8 se skozi dve orjaški izpušni cevi, ki zadek prebijeta kar skozi odbijač, oglaša gromko kot godrnjajoči lev, ki ga sliši cela džungla. To je predvsem tisto, zakaj imamo radi BMW-je: 6, 8 in 12 valjni motorji! Ni dvoma, motor je odličen, v prostem teku skoraj neslišen, skozi učinkovito izolirano notranjost med vožnjo prijetno zadušen, ko pa se zahoče hitre vožnje, pa adrenalinsko grmeč. Vedno brez vibracij! Zmogljivosti so za tovrstna vozila zgledne - od lege na cesti, odlične vodljivosti, pospeška do 100 km/h v 6,5 sekunde in končne hitrosti 240 km/h. Prestavljanje avtomatike je hitro in lepo zvezno, da vsebina avta ne pokimava kot razgreti rokerji. Podvozje kompaktno požira luknje kljub orjaškim 20 palčnim platiščem s pnevmatikami 275/40 R 20 in 315/35 R 20! Ob ostrih robovih človek pač ne more pričakovati čudeža. Takšna kolesa pa so tudi smrtni greh za avtomobil, ki naj bi bil terenec, čeprav BMW X5 že po osnovi gradnje ne spada med tipična vozila, namenjena mučenju po brezpotjih, saj ima samonosno karoserijo. Vožnja po asfaltu je po zaslugi zelo dobrih pnevmatik in po zaslugi stalnega štirikolesnega pogona, ki mu pomagata ASC+T in DSC 2, dolgo nevtralna in lepo čutna. Hitrosti se hitro višajo, občutek pa po zaslugi bohotnih dimenzij (466 cm dolžine, 192 cm širine in 171 cm NOVICE višine) in velike teže (2,1 tone) vara. Za slabo se to lahko izkaže na spolzki cesti (prevelika hitrost, masa in široke pnevmatike), kot jih poznamo v primorskih krajih, kjer je asfalt ob dežju podoben ledu. Pa sva z X5 malo zaplesala lambado z ritko sem ter tja in se brez posebnih težav v sekundi ali dveh ujela, še vedno na najinem pasu in v pravi smeri. Hvala elektroniki in lepemu, ter prijetnemu športnemu volanu, katerega vrtenje in postavitev bi bili vredni kakšnega oblikovno bistveno športnejšega avta. Oblika! Ta meni osebno med konkurenco nima pravega nasprotnika, zunanja skladnost je malo vprašljiva le pri zadnjem odbijaču. Pri tem, najmočnejšem modelu so odbijači in pragovi še izrazitejši in bolj športno navdahnjeni. Nad pragovi pa bodo še najbolj navdušeni v čistilnicah, kamor boste redno nosili umazane hlače. Znotraj si bi takšne ergonomije in lepo speljanih linij lahko zaželela marsikatera limuzina. Tipični BMW v dobrem pomenu besede. Zunanjo živo modro barvo je v notranjosti nadaljevala črnina v kombinaciji s svetlimi vstavki aluminija in svetlo podlago merilnikov. Vsi materiali so ustrezno cenovnemu razredu - kvalitetni in lepo obdelani. Na sredinski konzoli se je bil vgrajen velik prikazovalnik, ob Na Koroškem radiu vsako soboto ob 11.00 s ponovitvijo v torek ob 17.00 izraziti zunanji svetlobi malo slabše viden, na katerem sem ob kratki pavzi prebrskal televizijske kanale. Športni sedeži so bili odeti v kombinacijo usnja in blaga, lepo oprijemljivi in dovolj udobni. Odlagališč je v notranjosti v skladu z zahtevami sodobne krame dovolj. Če sem že na začetku načel temo uporabnosti - tudi prostora za povprečno grajene smrtnike ne bo zmanjkalo. V prtljažnem prostoru ga nanese za lepo obdelanih 465 litrov, ki jih je mogoče povečati na 1550 litrov. Ne rekordno, a zadošča za moje kolo in še kakšen kovček. Zanimiv je način odpiranja - spodnji del zadnjih vrat se odpre navzdol, steklo z okvirjem pa navzgor. Sama po sebi polica, ki nastane ob podrtju spodnjega dela, za natovarjanje ni siaba, kakor dolgo se ne rabite stegniti preko celega prtljažnika - takrat vam povprečno dolge roke ne bodo dovolj. X 5 4,6 iS je torej avtomobil, ki združuje vse v enem. Od športnika, terenca (raje recimo športno večnamenskega vozila), limuzine... Torej ima praktično vse, kar si želim! Problem je, da jaz nimam tega, kar si želijo njegovi prodajalci - vsaj 23,4 milijona SIT, potem pa še kup denarja za zavarovanje in najmanj 17 litrov goriva na vsakih 100 km! Piše: Aleksander Praper Mercedes je prenovil S razred in prestižnega coupeja CL. Poleg zunanjosti in notranjosti so izboljšali varnost in sisteme za uravnavanje stabilnosti vozila, nov pa je tudi V 12 bi-turbo motor s 500 KM in 800 Nm navora, ki ju požene do 100 km/h v manj kot 5 sekundah in doseže elektronsko omejeno hitrost 250 km/h . Volvo je predstavil S 60 R in V 70 R, ki sta trenutno najšportnejša Volva. Poganja ju 2,5 litrski petvaljnik s 300 KM in 400 Nm navora, ki preko 6 stopenjskega menjalnika prenaša moč na vsa štiri kolesa. To zadošča za 250 km/h in pospešek do 100 km/h v 5,8 sekunde. Število R modelov bo omejeno! Obeta se novi Mazdin Demio. S Fiesto naj bi si delila dobršen del mehanike. Motorja bosta 1,3 in 1,5 litrska mazdina štirivaljnika z oznako MZR. Naprodaj bo s petstopenjskim ročnim ali štiristopenjskim avtomatskim menjalnikom. Prihaja novi Audi A8. Najprej bosta na voljo dva V8-motorja s 4,2 I in 3,7 I gibne prostornine ter 335 KM oziroma 280 KM. Novost v A8 je 6-stopenjski avtomatski menjalnik s funkcijo tiptronic. Edinstven je tudi serijski sistem brezstopenjsko nastavljivega zračnega vzmetenja aluminijastega podvozja. Luksuzno zasnovana notranjost je opremljena z najudobnejšo multimedijo in obilico varnostnih dodatkov. Novi Renault Megane si bo delil platformo z Nissanom. Najprej sta predstavljeni različici s tremi in petimi vrati, do leta 2004 pa bo sledilo še pet karoserijskih izvedb. Na začetku bodo na voljo trije bencinski in dva dizelska motorja z močmi med 80 in 136 KM. Za varnost bo seveda dobro poskrbljeno, tudi z zračno blazino v sedal-ni površini prednjih sedežev. Poleg te so novost tudi: naprava proti podkrmarjenju vozila oziroma bežanju prednjega dela iz ovinka, tretja generacija zategoval-nikov varnostnih pasov in samodejno nastavljive luči glede na hitrost. Da boste lahko prevzeli kartico od Megana. ki je nadomestila ključe, boste morali počakati še vsaj do oktobra. BMW-ja Z3 bo zamenjal Z4, ki nadaljuje nove BMW-jeve oblikovne smernice, z mešanico oblin in ostrih robov. Notranjost nima zasukanega kokpita, pač pa spominja na arhitekturno rešitev nove sedmice. Nova je tudi platnena streha, ki se zlaga podobno kot pri Porschejevem Boxterju. Na začetku bosta na voljo dva šestvaljna motorja, in sicer 2,5 in 3 litrski, ki zmoreta 192 oziroma 231 KM, ter 235 ali 250 km/h končne hitrosti. ■P Novi Ferrarijev ponos se imenuje Enzo. Je najbolj zmogljiv cestni avtomobil te znamke doslej. Dvosedi športni kupe s sredinsko nameščenim 6 litrskim V 12 motorjem, ki zmore 660 KM in ravno toliko navora. To zadošča za preko 350 km/h končne hitrosti in pospešek do 200 km/h v 9,5 sekunde. Menjalnik, kot tudi ostala tehnologija, še najbolj spominjajo na formulo 1. Izdelali jih bodo le 349! Nissana 300 ZX bo v kratkem nasledil 350 Z, ki izvira iz prototipa Nissan Z. Oblikovno je novi nosilec črke Z ohranil tradicijo oblike, ki je dovolj prepoznavno Nissanova. Pod dolgim motornim pokrovom 350 Z se skriva šestvaljnik V oblike in 3,5 litra gibne prostornine, ki prenaša 287 konjskih moči s pomočjo šest-stopen-jskega menjalnika na zadnja kolesa. In takšna kombinacija naj bi tudi na cesti poskrbela za izgledu ustrezne zmogljivosti. Jaguar XK bo v teh dneh dobil rahlo prenovljeno podobo. 4 litrske V 8 motorje so zamenjali 4,2 litrski, ki v izvedbi XK8 zmorejo 300 KM, s kompresorjem v XKR pa 400 KM. Nov je tudi 6 stopenjski avtomatski menjalnik. Bogato so dopolnili seznam serijsko vgrajenih elektronskih pomagal, kakor tudi varnostnih dodatkov. AKTUALNO! Zbiramo prijave za vpis v program EKONOMSKI TEHNIK in v OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE. Prijave sprejemamo na sedežu Ljudske univerze Ravne na Koroškem, Prežihova 24, telefon: 02/ 82 15 073 E-mail: lu-ravne@siol.net, http://www.lu-ravne.si 'NAŠA FARA’ SKUPINE FRAJKINCLARI! Za dobro razpoloženje so v začetku poletja z izidom novega albuma poskrbeli štajerski navihanci FRAJKINCLARI, ki so pri založbi Dallas Records izdali dolgo pričakovani album Naša fara. Štirje Štajerci, dva meščana in dva vaščana, kot so se predstavljali brata Waldhuetter pa Srečko Zorko in Ivan Finžgar, zbrani pod imenom Frajkinclari, se že na naslovnici albuma predstavljajo v svoji prepoznavni šaljivi vlogi: preoblečeni v župnika, siromaka, župana in oštirja predstavljajo 13 novih pesmi. Med skladbami na novem albumu Naša fara so tudi: zmagovalna skladba festivala v Števerjanu leta 2000 (2), skladba nagrajena z nagrado občinstva in strokovne komisije festivala na Vurbergu 1997 (4), skladba iz festivala Naj polka, naj valček 1997 (5), skladba iz Ptujskega festivala 1998 (7), najboljša skladba avtorjev in izvajalcev v celoti na festivalu Narečnih popevk v Mariboru 2001 (9), skladba iz Flit festivala pop glasbe 2001 v Cankarjevem domu (11) in venček treh slovenskih domoljubnih pesmi izpred prve svetovne vojne (13). Ko so se prvič pojavili na sceni, so jih gledali z začudenjem. Še večje je bilo presenečenje, ko so kot po tekočem traku pobirali nagrade na vseh mogočih festivalih in se je pokazalo, da bo prav njihov album večkratno platinast! In kdo ne bi poznal znanega refrena žzizke majal’ pesmi Srčna napaka, po kateri so Frajkinclari v hipu postali prepoznavni po vsej Sloveniji! Besedila z veliko domišljije, zavita v folk glasbo in začinjena s pravo mero humorja -tako, kot znajo le Frajkinclari. Svoje življenjske resnice so spet predstavili na svoj, hudomušen način. Prvi single Kaj si moreš dragi človek se že vrti na radijskih postajah, na ogled pa je tudi že videospot. Za smeh poskrbljeno, pravijo šaljivi Štajerci. Šmarski folkloristi v Makedoniji Otroška folklorna skupina osnovne šole Šmartno pri Slovenj Gradcu je zastopala Republiko Slovenijo na 6. med- ^ narodnem festivalu otroških ^ folklornih skupin v Makedoniji. Prvič se je srečanja najboljših )