UDK 886.3 Tavčar I. 7 Cvet je .081:808.63-3 
Stane Suhadolnik 
SAZU, Ljubljana 
FREKVENČNA ANALIZA BESEDIŠČA V TAVČARJEVI POVESTI 
C V E T J E V JESENI 
Frekvenčna analiza besedišča v Tavčarjevi povesti Cvetje v jeseni (1917) 
zajema lekseme, besede in besedne vrste. Analiza j e podprta s približnimi 
podatki o pogostnosti posameznih e lementov v splošnem knj ižnem jez iku in 
leposlovnem jeziku. Leksemi frekvenčne lestvice Cvet ja v jeseni so obdelani 
tudi glede na zvrstno oziroma stilno pripadnost. 
The frequency analysis of word-stock in Tavear's story Coetje D jeseni (1917) 
includes lexems, words and word-classes. 
The analysis is supported by approximate data concerning the frequency 
of individual e lements in common literary language and in the language of 
fiction. Lexems of the frequency scale of this story are also dealt with as 
regards their adherence to a genre or style. 
Tavčarjeva povest Cvetje v jeseni (v nadal jn jem besedilu Cvetje)1 
obsega približno 24 000 besed; te pa obstojijo iz 3750 slovarskili enot 
(leksemov).2 V absolutnem smislu je torej število leksemov Cvetja pre-
cej veliko. Vendar opazno ne presega povprečne izrabe besedišča. To 
pot r ju je jo podatki o podobnih delih: Jurčič ima v Sosedovem sinu 2560 
leksemov, celotno Prešernovo delo obstoji iz neka j m a n j kot 4000 le-
ksemov, ena številka časopisa Delo jih ima približno 7000.3 Če se opremo 
na dognanje P. Guirauda,4 po katerem predstavlja aktivni besedni za-
klad povprečnega uporabnika knjižnega jezika okrog 25 000 leksemov, 
ugotovimo, da je Tavčar uporabil za oblikovanje Cvet ja nekako šestino 
svojega aktivnega besednega zaklada. 
Tudi v relativnem smislu, t. j. v odnosu med številom leksemov in 
besedami, je Cvetje v mejah normale. Po izračunih statistikov se v ka-
kršnikoli jezikovni realizaciji vsak leksem uporabi približno 8-krat.5 
Za leposlovni stil povprečje ni znano, toda nobenega dvoma ni, da je 
zaradi posebnosti tega stila nižje. Na podlagi analiz, ki so bile nare-
1 Objavljena je bila v Ljubljanskem zvonu 1917. 
2 Popolni izpis Cvetja in na tej podlagi izdelani slovar oz. drugi seznami 
so deponirani v Inštitutu za slovenski jezik SAZU. — Pri frekvenčnih analizah 
so mi pomagali tov. Polona Kostanjevec, Jana Hafner in Robert Puhar, za kar 
se jim lepo zahvaljujem. 
3 Po podatkih v Inštitutu za slovenski jezik SAZU. 
4 P. Guiraud, Les caractères statistiques du vocabulaire, Paris 1954, 23. 
5 S. Suhadolnik in M. Janežič. Jezik in slovstvo VIII, 1962/3, št. 3, 76. 
jene v Jeziku in slovstvu leta 1962/63 za šest pisateljev,® bi bilo pov-
prečje slovenskega leposlovnega stila 4,5. Tavčar pa je uporabil vsak 
leksem povprečno 6,3-krat. Iz pr imerjave se da razbrati , da so leksemi 
Cvetja rabljeni približno tako, kot so bili rabljeni pri leposlovnih pi-
sateljih 19. stoletja (s povprečjem 6) in da Tavčar v povest ni vnesel 
toliko redkih leksemov, da bi se opazno zmanjšalo povprečje ponovitev 
enega leksema, kakor je to pri avtorj ih 20. stoletja (s povprečjem pod 4). 
Vendar se Tavčarjevo besedišče v Cvet ju le razlikuje tako od pov-
prečij besedišča splošnega knjižnega jezika kakor od povpreči j bese-
dišča leposlovnega stila, in sicer glede razporeditve leksemov na fre-
kvenčni lestvici. 
Značilnost linije leksemov splošnega knjižnega jezika je v tem, da 
imajo najvažnejši (vodilni) leksemi zelo visoko frekvenco, nato pa ta 
preko neka j sto osnovnih leksemov hitro pade; frekvenca vseli nadal j-
njih leksemov upada zelo počasi. Frekvenčna linija leksemov Cvet ja 
pa steče n a j p r e j vzporedno z linijo leksemov splošnega knjižnega je-
zika, kakor jo izkazuje npr. frekvenčni slovar Vander Веке, a nižje, 
kakor jo kažejo slovenska povprečja, nato pada da l j časa počasi in 
enakomerno. To različnost frekvenčnih krivul j ponazar ja preglednica, 
ki kaže, kolikokrat je leksem na določenem (npr. 20., 50., 100.) mestu 
na frekvenčni lestvici m a n j pogosten od prvega leksema. 
Frekvenčni slovar 1. : 20. mesto 
t. : 50. 
mesto 
1. : 100. 
mesto Vir 
Vander Веке 4 15 P. Guiraud, n. ni. 98 
Splošni knjižni jezik 7 15 29 Tnšt. za slov. j. 
Leposlovni stil 6 14 28 J iS 1962/3, 73 
Cvetje v jeseni 5 11 22 
To pomeni, da je Tavčar uporabil vodilne visokofrekvenčne lekseme 
manjkra t , osnovne in druge pogostne lekseme pa večkrat, kot kažejo 
povprečja rabe pr i istih in podobnih zvrsteh knjižnega jezika. S tem je 
bila dana možnost, da je po eni strani močneje angažiral večje število 
najnavadnejš ih leksemov, izrabil njihove redke pomene oz. odkril v njih 
nove pomenske odtenke, po drugi strani pa je lahko pritegnil v bese-
dilo tudi več nizkofrekvenčnih leksemov. Vzemimo za primer besedo 
mati, ki ima na frekvenčni lestvici leksemov Cvet ja 85. mesto, na 
lestvici leposlovnega stila pa 42. oz. 91. v splošnem knjižnem jeziku. 
Leksem mati je uporabljen v Cvetju 40-krat, in sicer v 13 pomenih oz. 
« N. m. 
pomenskih odtenkili. Ti segajo od izhodiščnega pomena, ki kaže na 
krvno razmerje med roditeljico in potomci, preko pomena 'ženska, ki 
ima otroka' oz. naziva za kmečko žensko sploh, do metaforične rabe 
v tipu narava je mali poezije in pomensko oslabele, a zelo ekspresivne 
zveze mati zemlja. Zlasti inočnu je sinekdohična posplošitev mati = 'go-
spodinja ' : v te j funkcij i lahko nadomešča leksem žena, z nazivom mati 
pa lahko kličejo Presečnikovo Barbo tudi vsi člani širše družine, tako 
nečak Janez kot hlapec Danijel, in končno vsi vaščani. Podobnih le-
ksemov je v Cvetju precej, npr. oče, gospodar, gospodinja, človek, žival, 
svoj ipd. Njihovi posebni pomeni so vezani povečini na narečno in žar-
gonsko rabo; zato j ih slovarji knjižnega jezika le redko izkazujejo. 
Sicer pa si lahko podrobneje ogledamo celotno frekvenčno lestvico 
besedišča Cvetja. Ze na prvi pogled preseneča njena arhitektoničnu 
zgradba. Ravno eno četrtino vseh leksemov predstavl ja jo vodilni in 
osnovni leksemi s frekvenco od najviš je do 4. Ti tvorijo vsebinsko in 
oblikovno jedro povesti. Drugo četrtino predstavl ja jo t. i. značilni le-
ksemi s frekvenco 3—2, ki dajejo povesti polnila, barvo in ton. Zadnji 
dve četrtini pa sestavljajo enofrekvenčni leksemi, ki služijo ali pomenski 
precizaciji ali dekoraciji. In še drugače: vseh pomensko oz. funkcijsko 
važnih leksemov je prav toliko kot dopolnilnih in dekorativnih. Prvi so 
namenjeni jezikovni komunikaciji , drugi pa bolj ali m a n j stilnim 
učinkom. 
St. Vander Splošni Leposlovni Cvetje Opomba 
Веке knjižni jez. jezik v jeseni 
1. pas in in se 774 dvig 
2. faire biti biti in 711 padec 
3. plus se se biti 635 padec 
4. dire v ne ne 571 
5. bien ne on v 526 
6. homme on v da 507 
7. y da da on 417 padec 
8. aller na pa jaz 396 dvig 
9. voir ta na na 391 
10. grand jaz z ta 352 
11. comme z ta z 313 
12. pouvoir pa jaz pa 278 
13. petit ki ves še 186 
14. vouloir bi bi bi 173 
15. si ves za svoj 161 dvig 
16. donner za po za 159 
17. savoir po še če 147 dvig 
18. venir svoj iti pri 147 
19. bon še imeti ki 144 padec oz. d 
20. prend re ti kaj p o 141 
5 — Slavist ična revija 
Najp re j moramo spoznati prvih sto leksemov frekvenčne lestvice, ki 
tvorijo ogrodje povesti, saj zasedajo zaradi svoje velike frekvence 51 °/o 
tekstne površine Cvetja. Po Guiraudovi statistiki7 bi morali zasedati 
celo 60 °/o, povprečje za slovenski leposlovni stil pa je 52% in 46 % za 
splošni knjižni jezik. Vzrok za to navidezno neskladje je najbrž v že 
pre j ugotovljeni značilnosti frekvenčne krivulje leksemov Cvetja . Sicer 
pa se teh sto Tavčarjevih visokofrekvenčnih leksemov bistveno ne loči 
od ustreznih leksemov v frekvenčnem slovarju slovenskega knjižnega 
jezika, kot dokazuje druga preglednica (str. 33). 
Večji premiki se kažejo pr i pomožnih leksemih. Razlike so pogojene 
deloma z zunanjimi, objektivnimi vzroki, to je s snovjo, ki jo povest 
obravnava, in s tehniko pripovedovanja, deloma pa z notranjimi, sub-
jektivnimi motivi, to je v našem primeru s Tavčarjevim leposlovnim 
stilom. Pod prvim aspektom se je dvignila raba leksemov hiša, leto, 
obraz, jaz, moj — in seveda mnoga imena, kot Danijel, Meta, Jelooo 
brdo, Liza. Zaradi istih vzrokov so se zmanjšale frekvence nekaterih 
drugih leksemov, npr. glava, oko, misliti, gledati, dober, star. V tesni 
zvezi s Tavčarjevim stilom pa so dvigi leksemov svoj, tisti, kateri, nekaj, 
ker, če, a, ter, bel, vprašati — in če sežemo na frekvenčni lestvici ne-
koliko pod sto — še leksemi ali, nego, zatorej, vedno ipd. Enako pogo-
jeni so tudi padci leksemov, npr . saj, ki, oče, reči. Iz povedanega se da 
sklepati, da se premikajo na frekvenčni lestvici zaradi zunanjih vzrokov 
zlasti polni leksemi, zaradi notranj ih pa pomožni leksemi. To pomeni, 
da moramo iskati jezikovno-stilne značilnosti analiziranega besedila 
zlasti v visokofrekvenčnih pomožnih leksemih in v polnih leksemih 
s srednjo in nižjo frekvenco. 
Oglejmo si dva, tri primere. Leksem se je zasedel prvo mesto na lest-
vici Cvet ja zaradi nenavadno močne pasivne oz. brezosebne povedkove 
rabe, ki dviga zgodbo ob dodatni pomoči samostalnikov človek, ljudje. 
etičnih dativov in prislovov danes, tiste dni, takrat v nekakšno posplo-
šenost in nečasovnost. Zaimka ta in tisti sta glavna elementa ekspresije 
v Cvetju. Vse, kar nosi pečat osebnega odnosa, predvsem odklonilnega, 
ima tak prilastek. Danijel npr. se takole izraža: »To ni življenje, to je 
hudič! Po tistih jamah tiste pse vlačiti, to je dvakrat hudič!«8 Zanimivo 
je tudi, da Tavčar v času, ko je bilo pod Cankar jevim vplivom priredje 
v leposlovnem stilu zelo modno, nikoli ni uporabil sicer precej razšir-
7 P. Guiraud, n. m. 10, 27. 
" I. Tavčar, Zbrano delo VI, Ljubljana 1956, 95. 
jenega prirednega veznika kajti, le enkrat zakaj, 14-krat saj in kar 
73-krat podredni veznik ker. 
Čim bolj se spuščamo po frekvenčni lestvici leksemov določenega 
avtorja oz. dela, tem večji so odmiki od tipičnega razporeda leksemov 
knjižnega jezika. To jc razumljivo, sa j je uporabniku jezika pri te j 
stopnji na izbiro velikansko besedno bogastvo. O Cvetju lahko rečemo, 
da ima med 900 najmočnejšimi leksemi, ki pokrivajo 8 3 % vseh besed, 
zelo malo takih, ki bi bile kakorkoli opazne, to je komaj 50. Mednje 
spadajo nekatere starejše oz. knjižne besede (umeti, zategadelj, doojba), 
modne besede dvajsetih let (krasota, žalibog, jako), pogovorne in nižje 
pogovorne besede (ravno, radi, podati se, dohtar), narečne besede (ve-
kaii, bruhniti, nožička, jade), pojmi iz opisovanega sveta (butarnik, 
štober, turnica), potem neka j manjšalnic in ekspresivnih izrazov t ipa 
hlapce ter nekateri avtorju ljubi, t. i. ključni leksemi, npr. čemu, pri-
hajati, množica, pogorje. Po t ipu lahko uvrstimo med ključne lekseme 
tudi le za zgodbo značilne besede kot kmet, slovenski. Ob tem ne smemo 
prezreti, da nekaterih leksemov, ki se pogosto rabijo v knjižnem jeziku 
oz. leposlovnem stilu in ki jih izkazujejo tudi frekvenčni slovarji med 
močnimi leksemi, v Cvetju ni ali so nenavadno redki. Taki leksemi so 
čeprav, čigar, koder, zaradi, zmeraj: lotiti se, terjati, starši, materin; ja, 
zastonj, bukve; ako, toda, tip kaj da ipd. Ker se ti visokofrekvenčni 
leksemi pogosto pojavl ja jo v tekstu in ker p r ipada jo tako različnim 
plastem oz. ker ni v njem leksemov, ki bi jih po analogiji pričakovali, 
daje Cvetje na prvi pogled vtis besedne neenotnosti. 
S posebno pozornostjo si je treba ogledati šibke in najšibkejše le-
kseme (s frekvenco 3—1), ki predstavl ja jo pr i Tavčar ju , kot smo rekli, 
kar dve tretj ini vseh leksemov. Zato je jasno, da jih še tako obsežna 
analiza ne bi mogla predstaviti posamično, ampak le skupinsko glede 
na plastno-stilno pripadnost . 
Največ je splošno knjižnih besed, ki jih je moral Tavčar uporabiti 
za pomensko precizacijo in normalno stavčno izgradnjo. V črki В npr. 
spadajo mednje bajta, barje, bled, besen, bežati, boleti, bolezen, bolnik, 
bos, božič, brada, braniti se, brati, bresti, brisati, brv, bukov, bula, burja, 
butara. Sledi močna skupina knjižnih ekspresivnih sredstev, s katerimi 
je Tavčar po eni strani zgodbo razgibal in ji dal večjo neposrednost, 
po drugi strani pa sproti podiral preveliko idiliko v nje j . Take so bahač, 
baharija, beračija, cepati, govoričiti ipd. Med njimi imajo najpomemb-
nejšo vlogo manjšalnice, ki jih je v Cvetju čez sto in ki se rabijo pred-
vsem kot element ironije. Tret ja skupina nizkofrekvenčnih leksemov 
je sestavljena iz narečnih izrazov in etnografskih pojmov. Z njimi je 
hotel avtor čim bolj plastično predstaviti domačo dolino, zlasti njen 
predmetni svet. Ker pa se je zavedal, da bi preveliko takšnih besed 
lahko zmanjšalo komunikativnost povesti, je pritegnil vanjo mnogo po-
govornih in nižjepogovornih sredstev oz. si je v duhu kmečke miselnosti 
sredi teka zgodbe pogosto jemal čas, da je te besede pojasnil in tudi sicer 
pokramlja l z bralcem. Na veliko je zajemal besedje iz sočasnega jezika. 
Zlasti opazno je število kul turnih besed in tujk, npr . agent, argument, 
avtomat, demokratičen, egoist, etiketa, instanca, karakterističen, kodeks, 
konkurenca, maršalov in celo paroksizem. Analiza kaže, da tudi v Cvetju 
ni mogel mimo ozko knjižnih in publicističnih izrazov, niti ni mogel, 
da bi si besed ne bil izmišljal. Taki leksemi so brzoskok, čezprimeren, 
čislo, gostobesediti, igračanje, istotako, izvanreden, legati, nebroj, oči-
vidno, prednebesa, sosedinja, vzlic, zabranjevati, zaokrožati ipd. Sem 
spada tudi devet deleži j na -vši. Verjetno je treba marsikatero teh besed 
pripisat i korektorjem Ljubljanskega zvona, vendar je jasna razmejitev 
zaradi pomanjkl j ivega gradiva nemogoča. Med nizkofrekvenčnimi le-
ksemi je okrog 250 zelo opaznih; med temi je kar 140 izrazov, ki jih ni 
v Pleteršnikovem slovarju.9 
To doka j heterogeno besedišče pa je dobro tekstno porazdeljeno. 
Večina bogatega in stilno neenotnega besedja je uporabl jena za vezno 
besedilo povesti in za pisateljev premi govor, realizirana v sočasnem 
knjižnem jeziku l jubljanskega izobraženca. Bolj skopo, a stilno čisto 
besedje je rabljeno v govorih petindvajset ih avtorjevih sobesednikov, 
med katerimi je večina kmečkega stanu. Posamezni odkloni v rabi 
opaznih besed so večinoma namenski: govoreči prevzame karakteristično 
besedo od sogovornika, da ustvari z njim neposrednejši stik. Priin. 
fletno10 v dialogu med Katinko in Janezom ali tisoč oz. tavžentu v dia-
logu med Danijelom in Janezom. 
Besedišče Cvet ja lahko analiziramo tudi glede na besedne vrste. Pri 
tem bomo uporabili tr i izhodišča: slovarsko, leksemsko in besedno. 
Za prvo izhodišče vzemimo podatke o dveh slovarjih knjižnega je-
zika. Pleteršnikovo gradivo12 obstoji iz 58°/o samostalnikov, 1 5 % pri-
devnikov, 2 2 % glagolov in 5 % drugih besednih vrst. Slovar slovenskega 
» Podatki M. Boršnik v Cvetju št. 22, Ljubljana 1950, 124—130 torej le 
delno ustrezajo. 
10 I. Tavčar, n. m. 51. 
11 I. Tavčar, n. m. 82, 83. 
12 Po podatkih A. Bajca. 
knjižnega jezika (A—D) ima 60% samostalnikov, 2 5 % pridevnikov, 
11 % glagolov in 4 % ostalega. Pr imerjava teh številk pove, da je v slo-
varj ih, to je v besedišču splošnega knjižnega jezika, zelo malo po-
možnih besed in pr imarnih prislovov. 
Drugačna so razmerja v slovarjih, ki pr ikazuje jo konkretno izrabo 
besedišča. Pomožni leksemi zasedejo tokrat tretj ino vseh besed. Naj-
očitneje se kažejo preporazdelitve funkc i j pri prvih sto visokofrekvenč-
nih leksemih. Tu zasedajo pomožni leksemi kar 40—50% vseli leksemov 
oz. okrog 6 0 % vseh besed. Ta razmerja so, kot kaže naslednja pregled-
nica, zelo trdna, zato se dajo na podlagi u jemanja oz. odmikanja od 
njih precej zanesljivo ugotavljati stilne značilnosti posameznih avtorjev. 
a 
•ës 
Splošni kn j i žn i 
j ez ik 
Leposlovni 
j ez ik C v e t j e v j e sen i 
1Л IH 
O > 
M leks. besed •/o leks . besed °/o leks . besed povpreč . raba leks. 
P
ol
ni
 
le
ks
em
i 
suni. 
pr id . 
pr is l . 
Blag-
14 
7 
17 
14 
7 370 
5 421 
19 852 
17 969 
5,5 
4 
14,7 
13,3 
14 
6 
14 
19 
1 445 
887 
3 325 
3 857 
6 
3,8 
14 
16,3 
15 
8 
21 
16 
803 
452 
2 042 
1 576 
6,6 
3,7 
16.7 
12.8 
53,7 
56,5 
97,2 
98,5 
52 50 612 37,5 53 9 514 40, t 60 4 875 39,8 81,2 
Po
m
ož
ni
 
le
ks
em
i 
zaiin. 
p red i . 
vez. 
štev. 
medni. 
22 
16 
9 
1 
35 574 
25 653 
22 490 
357 
26,4 
19,1 
16,7 
0,3 
19 
14 
12 
2 
5 797 
3 804 
4 469 
136 
24,5 
16 
18,8 
0,t> 
16 
13 
11 
3 017 
2 125 
2 233 
24,6 
17,4 
18,2 
188,6 
163,4 
203 
48 84 074 62,5 47 14 211 59,9 40 7 375 60,2 184,4 
S k u p u j 100 34 6S6 100 101) 23 725 100 100 12 250 100 122 
= 4(> °/o od vseli •= 52 •/• od vseli j = 51 •/» od vseli 
Če spremenimo gornje številke o pogostnosti posameznih besednih 
vrst v zaporedje, se pokaže tale hierarhija visokofrekvenčnih leksemov 
oz. besed: 
Sto na jpogos tne j š i h leksemov in n j ih u p o r a b a C v e t j e v j esen i 
Leksemi Besede Vsi 
leksemi 
Vse 
besede k n j i ž . leposl. iz Cve t ju kn j i ž . leposl. iz C v e t j a 
1 . zaiin. U ' l a g . pr is l . za i m. zaim. zaim. sam. sam. 
2, pr is l . / z a i i n . U ' l a g . p red i . vez. 
glag. 
vez. 
p red i . 
glag. glag. 
3. p red i . \ sam. / zu im. vez. pr id . pr is l . 
4. \ s a n i . J pr is l . sam. pr is l . p red i . pr is l . pr is l . zaim. 
5. / g l a g . 1 predi , 
vez. 
p red i . glag. pr is l . glag. zaim. vez. 
p red i . 6. vez. vez. sam. sum. sam. \ »redi . 
pr id . pr id . pr id . pr id . p r id . pr id . / s t e v . pr id . 
8. Štev. Ste v. štev. štev. Stev. Stev. \ vez. Stev. 
9. med m. med m. med m. inedm. medm. medm. / m e d m . medm. 
N a j b o l j o p a z n a r a z l i k a m e d i z r a b o b e s e d n i h vrs t v C v e t j u in m e d 
p o v p r e č j e m s p l o š n e g a k n j i ž n e g a j e z i k a oz. l e p o s l o v n e g a j e v t e m , da se 
je p r e m a k n i l p r i s l o v z d r u g e g a oz. t r e t j e g a m e s t a na p r v o m e s t o in da 
g l a g o l v C v e t j u n i m a t a k o p o m e m b n e g a m e s t a , k o t ga i z k a z u j e z a d e v n o 
p o p r e č j e l e p o s l o v n e g a j e z i k a . 
Š e j a s n e j e se o d k r i v a s p r e m e m b a f u n k c i j b e s e d n i h vrs t v š t e v i l u v s e h 
u p o r a b l j e n i h l e k s e m o v oz. b e s e d : 
Besedne 
Leksemov Bese d P re še r en 
vrs te 
število 0 « s E. — število 
število 
besed Opombu 
P
ol
ni
 
le
ks
em
i sain, pr id . 
pr is l . 
Slug. 
1 495 
625 
401 
1 092 
39,8 
16,6 
10,7 
29,1 
5,4 
3,2 
9,8 
4,2 
5 149 
1 982 
3 953 
4 650 
21,7 
8,4 
16,6 
19,5 
6 744 
2 281 
1 240 
5 678 
28,7 
9,7 
5,3 
24,1 
+ 2 700 
3 615 96,2 4,3 15 734 66.2 15 943 67,8 
P
om
ož
ni
 
le
ks
em
i 
za im. 
p red i . 
vez. 
štev. 
medm. 
38 
29 
25 
30 
22 
1 
0,8 
0,6 
0,8 
0,6 
86 
7,5 
102 
6,2 
3 
3 257 
2 191 
2 349 
185 
70 
13,7 
9,2 
9.9 
0,7 
0,3 
3 515 
1 083 
2 380 
510 
90 
14,9 
4.6 
10,1 
2,2 
0,4 
142 3.8 56,7 8 052 33,8 7 578 52,2 
S k u p a j 3 755 100 6,3 23 786 100 23 521 100 
Iz pr imerjave med pre jšnjo razvrstitvijo visokofrekvenčnih lekse-
mov in razvrstitvijo visokofrekvenčnih besed ter iz nada l jn je pr imerjave 
z zaporedjem besednih vrst pr i vseh leksemih oz. besedah Cvet ja se da 
razbrati tole: 
a) Celotna hierarhija besednih vrst v Cvet ju je veliko bližja sploš-
nemu knjižnemu jeziku kakor leposlovnemu. To se vidi zlasti v okre-
pitvi predloga in prislova ter v padcu glugola. 
b) Tavčar je v Cvet ju posebno močno izrabil pomožne lekseme, in 
sicer tako, da je z majhnim številom le-teh zajel kar največjo ploskev 
besedila. 
c) Popolno usklajenost s t ipiko knjižnega jezika sploh kažejo tri 
besedne vrste: zaimek na 1. mestu, samostalnik na 6. in pridevnik na 
7. mestu. 
Zanesljive razlage teh značilnosti Cvet ja niso mogoče, ker je na 
voljo premalo podatkov za primerjavo z drugimi stili oz. avtorj i (za 
delno pr imerjavo je naveden približen podatek o Prešernovih Poezi-
jah),13 vendar se vsiljujejo naslednji sklepi: 
13 Šteto leta 1942 v Gonarsu po Pirjevčevi miniaturni izdaji. 
Absolutna uveljavitev zaimka na 1. mestu v tekstni besedni distribu-
ciji ni značilna samo za Tavčar ja , ampak je splošen jezikovni pojav, ki 
je n a n j opozorila že M. Zarçbina.14 Posebnost Cvet ja predstavl ja jo drugi 
premiki, v prvi vrsti premik prislova in glagola in sorazmerno majhna 
izraba pridevnika. Kljub temu da gre del teh premikov na račun ne-
enakega uvrščanja deležnikov in izpridevniških prislovov v različnili 
virih, lahko govorimo o opaznih dejanskih premikih. 
Visoko frekvenco prislova pogojujeta dva elementa Tavčarjevega 
stila: pogosta raba pr imarnih prislovov, zlasti v premih govorih,15 in 
raba izpridevniških prislovov za posredno (avtorsko) oznako nastopajo-
čih oseb. Presečnikova Barba npr . takole zavrača svojega moža: »Čemu 
bi ne šla? S svojim človekom bo vendar še smela, če jo s sabo vzame. 
Kar šla bo!« le Med 19 besedami tega premega govora je kar 6 prislovov 
oz. 12 pomožnih besed. Besedovanje med Janezom in Meto se v afektu 
pogosto skrči v en sam, večkrat ponovljen prislov, kot nič ... nič ... 
nič ..., ne ... ne ... ne, jade ... jade. Za primer Tavčarjevih posrednih 
karakterizaci j pa n a j bodo spremni stavki premega govora z ene saine 
strani Cvet ja : je radovedno vprašala, je pametno spregovoril, ponosno 
sem odgovoril, je še vedno dvomil, odgovoril sem bahato, me je plašno 
pogledal, kar odkrito ti povem.17 Na uveljavitev samostalnika v Cvetju 
opozarja več stvari: n a j p r e j absolutni padec visokofrekvenčnih glago-
lov v korist samostalnika zlasti v primeri z leposlovnim povprečjem, 
potem številčni odnos med glagolom in samostalnikom v celotnem be-
sedišču, ki je 19,5 °/o : 22 °/o, nato dejstvo, da je Tavčar rad uporabljal 
samostalniško gradnjo povedka (npr. biti mnenja, biti v stanju, imeti 
občutek, dati prisego, delati pridigo, napravljati ropot, odstopiti kaj 
v postopanje), in končno to, da je v Cvetju precej samostalniško rab-
ljenih pridevnikov, ki so statistično zajeti pod pridevniki (npr. oba 
zakonska še živita, oženi se pri Pi-esečnikovih, nimam nič človeškega 
v sebi). 
Frekvenčna analiza Cvet ja torej pot r ju je , da spada Tavčar kot pri-
povednik v 19. stoletje. Izhajal je iz klasičnega oz. l judskega besedišča, 
ki mu je dodajal besede, značilne za čas in k r a j nastanka zgodbe. Od-
brane lekseme je močno izrabljal, predvsem narečno in žargonsko, ter 
dosegel s tem trdno lokalizacijo in močno barvitost. Hotel je biti kar se 
da naraven, pri tem pa vendarle vsa j v delni skladnosti z normo so-
14 M. Zarçbina, Jçzyk polski L, 1970, št. 1. 33—46; LIII, 1973, št. 1, 5—16. 
15 Prim. G. Herdan, Language as choice and chance, Groningen 1956, 120. 
l e I. Tavčar, n. m. 58. 
17 I. Tavčar, n .m. 86. 
časnega knjižnega jezika. Zato je prvotno besedilo povesti (Rokopis I, II ; 
Tipkopis), ki kaže podobo trenutnega navdiha in nepotvorjeno obliko 
Tavčarjevega jezika, v marsičem poknjižil . Izločil je zlasti germanizme 
in pogovorne oz. govorne elemente. Vendar besedila zaradi naglice18 in 
nezanesljivega čuta za jezik19 ni dosledno predelal. Zato kaže slovar 
Cvet ja določeno lieterogenost. Omil ju je pa jo dobro pretehtana notranja 
razporeditev besedja, ki se odkriva zlasti v odnosu med avtorskim be-
sedilom in besedilom sobesednikov. Povest učinkuje prav zaradi odlične 
izrabe besedišča v dialogih doka j skladno, neposredno in rahlo roman-
tično. V tem je tudi njena največja jezikovna in stilna vrednost. 
РЕЗЮМЕ 
В словарный состав повести «Осенние цветы» («Cvetje v jeseni», 1917) 
Тавчара входят 24000 слов или 3750 лексем. Каждая лексема употреблена в 
повести в среднем 6,3 раза. Линия частотной шкалы лексем повести «Осенние 
цветы» спускается сравнительно медленно. Повесть характеризуют: частое упо-
требление наречий, уменьшение числа глаголов в пользу существителных и 
употребление сравнительно небольшого числа прилагательных. 
Частотный анализ повести показывает, что Тавчар как прозаик принадлежит 
19-му веку. Источником его речи была классическая, точнее народная лексика, 
к которой он прибавлял слова, характерные для времени и места возникновения 
сюжета. Выбранные лексемы использовал Тавчар интенсивно, особенно на почве 
диалекта и жаргона, и таким образом он создал солидную локальную окраску. 
Тавчар очень трудился сохранить натуральность, наряду с этим он сохранил 
и частичное языковое соотвествие с нормой современного литературного языка. 
По этой причине изначальному тексту повести, в котором отразились непо-
средственное вдохновение и нетронутая форма языка Тавчара, писатель впо-
следствии частично придал черты литературного языка. Тавчар из первоначаль-
ного текста выбросил прежде всего германизмы и элементы разговорного, 
точнее диалектного языка. Но текста из-за спешки и не совсем прочного чутья 
языка Тавчар вполне не переработал. По этой причине лексика повести в какой-
то степени гетерогенна. Хорошо придуманная внутренняя организация лексики, 
выражается особенно в соотношении авторской речи и речи литературных ге-
роев; она в какой-то степени нейтрализует гетерогенность лексики. Повесть 
воздействует на читателя непосредственно как довольно гармоническое целое 
с романтическими нюансами именно через отлично использованную лексику. 
18 M. Boršnik v opombah k Tavčarjevemu Zbranemu delu VI, Ljubljana 
1956, 355. 
10 A. Breznik, Življenje besed, Maribor 1967, 211.