Murska Sobota, 2. februarja 1989 • Leto XLI • Št. 4 • Cena 2200 din Prevladati morata politična modrost in razum ZVEZE IN STRANKE NA SLOVENSKEM -PREZGODAJ KIKIRIKAJOČI PETELINI? Na javni tribuni o političnem pluralizmu minuli petek v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti so predstavniki slovenskih zve/ (in strank). RK SZDL in CK ZKS pred najmanj dvesto zbranimi tri ure pojasnjevali. kdo so novi »prebivalci« in nove »igralske skupine« na političnem prizorišču dežele na sončni strani Alp. Poglejte na 4. stran! »Fašenek, fašenk, fajšček ...« ali kakor že kje pravijo pustu, bo letos dokaj zgodaj preganja! zimo, ki se ni niti še prav začela. To soboto, pa v nedeljo in potem seveda še v torek, ko je zares dan pusta, bodo tudi v Pomurju številne prireditve. Nekaterim niti ne bo treba zamenjati mask, pa bodo prave pustne šeme. Najbolj so pusta seveda veseli otroci in tako bomo spet lahko videli tudi pri nas indijance, kavboje, črnce... Nekaj posebnega pa pripravljajo Petanjčani, ki bodo v soboto organizirali »fa-šensko« povorko, Ljutomerčani bodo v nedeljo pripravili zdaj že tradicionalno prireditev Fašenk v Lotmerki, na Moti pa nameravajo v četrtek, ko je mali pust, prikazati pokop »fašenka«. (Jože Graj) Foto: Nataša J uh nov 0 POLITIČNEM PLURALIZMU Občinski komite ZKS v Ljutomeru je, razširjen s člani komisij tega organa in nekaterimi gosti (Bela Banti in Vlado Janžič), začel široko razpravo o političnem pluralizmu. Izhodišče za razpravo je bilo stališče slovenskega CK ZK, uvodno besedo pa je imel še član CK ZKS, Vlado Janžič. Razprava članov OK ZKS Ljutomer je pokazala, daje politična večvrstnost pravtako širok pojem, kot izhaja iz samega imena. V njem se skrivajo pasti, ki lahko prinesejo Zvezi komunistov ali zmago ali poraz. Dejstvo je, da si mora Z K, kljub hotenjem za sestop z oblasti, kot vsaka druga družbenopolitična organizacija, že zaradi svojega zgodovinskega položaja in vloge, ki jo ima, prizadevati za oblast in se z drugimi bojevati za prvenstvo. Če ji bo to uspelo, pa je odvisno od programa in uresničevanja le-tega. Program pa mora biti po meri ljudi. Imamo več vrst pluralizma, ki dandanes kažejo na pestrost življenja pri nas: politični, ekonomski, človeški, mišljenjski... tomer, Ker pa omenjena razprava šele načenja to tematiko v občini Lju-se lahko pojavi velik pro- Iskra NAGRAJUJE NAROČNIKE VESTNIKA! Iskra izdeluje najrazličnejše vrtalnike, kotne brusilnike, stroje za obdelavo lesa in kovin. Prepričani smo, da bi vam prišel prav vrtalnik, ki ga vidite na risbi. Čimprej postanite naročnik VESTNIKA in morda bo žreb izbral prav vas. Nagrajenca bomo izžrebali čez tri tedne. Iskra Ob koncu tedna se bo nadaljevalo suho vreme z meglo po nižinah. Padavin še ne bo. blem — razdvojenost med člani ZK. Zato bi morali iskati v izhodiščih o političnem pluralizmu skupne točke, ne pa samo razlike. S tem pa ima OK ZKS že dobre izkušnje. Če vzamemo za zgled samo programske razlike med mlado ljutomersko alternativo in ZK. Komunisti so povzeli nekatere programske točke, predvsem tiste, ki so skupnega in širšega pomena in ki pomenijo določen napredek v povezovanju NEVARNA ZIMSKA SUŠA Dolgotrajno pomanjkanje padavin je zelo nevarno predvsem v raznih hribovskih vaseh v Slovenskih goricah. Ponekod, kjer še nimajo vaškega vodovoda, so morali Če drži, da je politika nekrvava vojna, kot je ob priložnosti podu-hovičil pokojni kitajski državni in partijski voditelj Mao Zedong, potem ta oznaka gotovo drži za zadnja dogajanja pri nas. »Česar jaz ne morem, tudi ti ne smeš. Vse bom storil za to, da te bom onemogočil v hotenjih, ki se ne skladajo z mojimi pogledi na to drža- Prav to pa je eden od okvirjev in možnih načinov za soočanje in sodelovanje med različno mislečimi v današnjem času. Sicer pa mora vse drugo doreči javna razprava. D. L. voziti vodo v cisternah že minuli teden. F Krajevni skupnosti Videm ob Ščavnici je bilo že leta najbolj kritično v Sovjaku, Ženiku in Vidmu, vendar so lani zgradili dodatna vodna zajetja. Še vedno pa se ubadajo s pomanjkanjem vode v Dragotincih, Stanetincih, Selišču ter na Rožičkem Vrhu, zato jo morajo uporabljati le v majhnih količinah. V Kutincih so morali za potrebe živine že prejšnji teden prečrpati v zbiralnike večje količine vode. V KS Kapela zaenkrat glede oskrbe z vodo še ni kritično, saj so lani dobila vodovod tudi zadnja gospodinjstva v nekaterih zaselkih Okoslavec. Huje je za posamezne kmetovalce iz Lešan in Naso ve v KS Apače—Stogovci. saj imajo probleme pri oskrbi z vodo skoraj vse leto. Te visoko ležeče kmetije še nimajo vodovoda, kar nekaj vodnjakov pa so izkopali zaman. Zadnji mesec pa morajo apaški gasilci voziti vodo tudi gospodinjstvom v Grabah in na Pogledu. Radgonski gasilci so že navajeni prevažanja vode s cisternami za potrebe gospodinjstev ter napajanje živine. Lani so tako zvozili čez milijon stotisoč litrov vode, zadnji mesec in pol pa morajo dnevno prepeljati tudi od deset do petnajst tisoč litrov vode. Kritično je predvsem v nekaterih zaselkih Črešnjevec, Zbigovec. na Negovskem. Plitvičkem in Orehovskem Vrhu ter Policah. vo in njen socializem.« To pa je bistvo filozofije, ki jo gojijo posamezniki na jugu države pri ustvarjanju protislovenskega ozračja. Ker je Slovenija postala nekakšna metafora za prenovo, posodobitev in demokratizacijo jugoslovanske družbe in ker je jasno, da unitarističnim in konzervativnim pozici- LJUBLJANSKA BANKA, POMURSKA BANKA TA OZDRAVITEV GOSPO- DARSTVA Čeprav bodo rezultati zaključnih računov za leto 1988 znani šele ob koncu tega meseca, pa je že zdaj jasno, da pomursko združeno delo tudi v lanskem letu ni moglo brez izgub. Tako so z rdečimi številkami končali poslovno leto v Avtoradgoni, lendavski Tovarni logistične opreme in soboški Platani, povsod pa med vzroki za izgube omenjajo neustrezne proizvodne programe, ki jih tržišče slabo sprejema, posledica tega je povečanje zalog oziroma zmanjševanje proizvodnje. Izgube v Avtoradgoni znašajo tako 7,4 milijarde, v Tovarni logistične opreme 3,5 milijarde in v Platani 420 milijonov dinarjev. « V vseh omenjenih organizacijah združenega dela že pripravljajo sanacijske programe, v reševanje težav izgubarjev pa se vključuje tudi Pomurska banka. Na zadnji seji izvršilnega odbora banke v začetku tedna so predlagali, da na račun odpisa obresti izgubarjem namenijo iz ostanka skupnega dohodka banke 3,7 milijarde dinarjev, kar predstavlja dobrih 70 odstotkov teh sredstev banke, poleg tega pa jim odobrijo še 5,2 milijarde dinarjev sanacijskih posojil. V odpisanih obrestih omenjenim gospodarskim organizacijam so tudi obresti, ki jih je Pomurska banka odpisala Bolnišnici, ki se je prav tako znašla v težavah. Predlog izvršilnega odbora mora potrditi še zbor banke, vendar so v Pomurski banki mnenja, da je takšna odločitev pravilna, saj sanacijski programi, ki jih pripravljajo v omenjenih delovnih organizacijah, nakazujejo rešitve nastalih težav, s tem pa tudi njihovo ozdravitev. L. Kovač jam tak program ne ustreza, skušajo polemiko kar naprej speljevati na čustveno spodrsljive terene mednacionalnih odnosov. Ni več svetih krav, še zlasti, če so iz tujega hleva. Vse je dovoljeno. Jugoslavija je postala svobodno lovišče na funkcionarske glave. Dokončno je zrušena avtoriteta oblasti in odstopi so pogosti kot dež. Vodstva padajo kot zrele hruške. Kar je bilo še nedaleč nazaj malodane nemogoče, je danes vsakodnevni dogodek. Pravijo, da je bilo doslej v Vojvodini zamenjanih okoli sedem tisoč ljudi, v Črni gori 400, v Bosni in Hercegovini so Agrokomerc, Neum in nekatere druge afere dodobra »prečistile« kadre, v Srbiji pa so morali oditi vsi tisti, ki so se zoperstavili usmeritvam zgodovinske 8. seje, oziroma so se drznili podvomiti o njih. Epidemija odstopov ni obšla tudi zveznega vrha: predsedstvo CK ZKJ se je zmanjšalo za sedem članov, tačas j>a nimamo niti vlade. Razen v Črni gori, kjer so še odstopi in kjer se proces diferenciacije še ni končal, so namesto odstavljenih prišli novi ljudje in povsod je ljudstvo te spremembe sprejelo z aplavzom. Kajti z novimi, ki so »naši«, nam bo vsem bolje. Pa čeprav ostaja še naprej največja krvaveča rana Kosovo, ki je žarišče mnogih nesporazumov. Dejstvo je, da so mnogi upravičeno padli, saj je bil že skrajni čas, toda pravo vprašanje je: kaj zdaj? Kaj po mitingih in odstopih? Kaj se bo tako bistvenega spremenilo v Jugoslaviji, tudi če spremenimo vsa vodstva od spodaj navzgor? Ali so vsi, ki so morali oditi ali so jih napodili s položajev, to zares zaslužili? Nesporno je, da je bil v tem primeru še enkrat izkoriščen, zelo spretno, to je treba priznati, narod. Izkoriščeno je bilo splošno nezadovoljstvo, zaigrali so na tanke žice nacionalnega. Kam to vodi, je znano, in ljudi je tega upravičeno strah. Zato je treba ostro obsoditi vse surove in nelegitimne napade, ki so v svoji biti nadaljevanje pritiska poraže ..............................-.. POMURJE ŽERJAVICA NA GRADBIŠČIH SE TLI Gradbene delovne organizacije v Pomurju, pri katerih je zaposlenih okrog 2.500 delavcev, bodo, kot vse kaže, minulo poslovno leto končale brez izgub. Kljub težkim gospodarskim razmeram pri nas, ko ni dovolj akumulacije za nove naložbe, so namreč imeli pomurski gradbinci še kar precej dela. Vendar pa ne moremo govoriti tudi o njihovem dokaj uspešnem poslovanju, saj jih je (bo) večina zvozila predvsem na račun nizkih osebnih dohodkov zaposlenih. Od 10 do 15 odstotkov zaostajajo za povprečjem v regiji, kar pa pomeni še večje zaostajanje za republiškim povprečjem. Torej ni čudno, če so delavci na nekaterih gradbiščih na lastno pest prekinili z delom in zahtevali primernejše plačilo za svoje delo. Njihovo nezadovoljstvo so sicer začasno uspeli zmanjšati, vendar problemi še zdaleč niso rešeni. Večkrat nastane huda kri, ko se na nekem gradbišču znajdejo delavci iz različnih podjetij, pa med drugim ugotovijo, da imajo tudi zelo različne terenske dodatke, čeprav delajo v enakih ali podobnih razmerah. Gre tudi za različne sindikalne pravice. In kakšno vlogo naj opravlja sindikalna organizacija? Praksa kaže, da je sedaj marsikje le podaljšek poslovodnih organov. Premalo pa se sindikati v gradbeništvu med seboj povezujejo in borijo za skupne pravice delavcev. Lahko se zgodi, da bodo to vlogo prevzeli kakšni drugi sindikati, če ta praksa ne bo presežena. Teh nekaj ugotovitev smo izluščili s pogovora predsednikov osnovnih sindikalnih organizacij in konferenc Zveze sindikatov v gradbeništvu Pomurja s predstavniki republiškega odbora sindikata delavcev gradbeništva, ki ga je pretekli četrtek v Lendavi pripravil Medobčinski sindikalni svet. Med drugim so se dogovorili, da bodo ustanovili medobčinski odbor sindikata gradbenih delavcev, ki bo obravnaval aktualna vprašanja v njihovi panogi, poskušal vplivati, da bodo gradbinci dosegli enakopravnejši položaj, da bo med njimi več sodelovanja. Kljub konkurenci je namreč potrebno zagotoviti enotno ceno dela na posameznega delavca, pa seveda enake sindikalne pravice. Nezaposlenost narašča Na spisku nezaposlenih v Pomurju je bilo ob koncu minulega leta že okrog 3.300 iskalcev zaposlitve, kar je skoraj za tisoč več kot leto prej. Največ nezaposlenih je žal med mladimi, in to okrog 1880 ali kar 60 odstotkov (mlajši od 26 let). Pred leti so vodile med nezaposlenimi ženske, zdaj so prišli v vodstvo moški (2.000 proti 1.300). Vzroke lahko iščemo v dokaj spodbudnem razvoju tekstilne industrije v minulih letih, kjer so se zaposlovale predvsem ženske, na drugi strani pa v krizi kovinskopredelovalne, lesne in gradbene industrije, ki zaposluje predvsem moško delovno silo. Na službo med drugim čaka tudi 5 visoka izobraženih kadrov (po en pravnik, veterinar, elektro inženir, profesor vzgojnih predmetov in profesor družb, predm.). Med tistimi, ki čakajo na opravljanje pripravništva, pa je sicer največ ekonomskih in zdravstvenih tehnikov, obdelovalcev kovin, naravoslovnih tehnikov, vzgojiteljev, elektroenergetikov itn. . . J. G. nih sil na prvi konferenci ZKJ in njihovega apela za sklic izrednega partijskega kongresa. O vsem, kar se zdaj razliva po jugoslovanskem političnem odru, je nujno tehtno premisliti, kajti skokoma se bliža trenutek, ko ne bo mogoče več odlašati z določitvijo minimalnega soglasja o novi identiteti Jugoslavije. Če se je na 17. seji CK ZKJ še bilo mogoče izogniti neizbežnemu spopadu dveh gledanj na projekt drugačnega socializma, in ko je v zraku obvisel otipljiv kompromis, češ da je v ZK dovolj enotnosti za izvedbo treh reform, zdaj ni več časa za sprenevedanje. To pomeni, da se zdajšnjih prelomnih razmer v SFRJ ne da razlagati in obravnavati brez politične modrosti in razuma. Zato je bila 20. seja CK ZKJ v pravem pomenu besede bitka za Jugoslavijo, kakršna lahko edino obstaja — avnojska, titovska, federativna, samoupravna, demokratična in neuvrščena. V' prvi vrsti gre za to, da preprečimo nadaljnja nevarna podvajanja na narodni podlagi, prelomna in zgodovinska odgovornost pa je v tem, da se plenum ZKJ ni izrodil v osebne ali druge nenačelne obračune, ki Jugoslaviji in ZKJ gotovo ne morejo biti v prid. Skratka — vsi smo trdno verjeli, da bo končno prišlo do dolgo pričakovane streznitve in da bo ta seja preprosto morala zagotoviti politični prostor za uresničevanje družbenih reform. Še posebno pa za oblikovanje in uresničevanje programa nove vlade za brzdanje inflacije in novo kakovost v gospodarskem razvoju. Če se to ne bi zgodilo, bi težko celo razmišljali o posledicah za prihodnost Jugoslavije. MILAN JERŠE Jože Graj aktualno doma in po svetu Svet se spreminja in z njim se spreminjamo tudi mi — tako so trdili že stari Rimljani, ki so si tudi v politiki privoščili marsikaj, na kar je svet po razpadu rimskega imperija pozabil. Naš tednik že dolga leta na tem mestu poskuša v sliki prikazati bolj ali manj dramatične dogodke datuma izida. Za nekakšen predvečer svoje štiridesetletnice pa smo izbrali tale posnetek, ki ni iz kakšnega svetovljanskega nočnega lokala. Ilona Staller, imenovana Cicciolina, poslanka radikalne stranke v italijanskem parlamentu (po rodu Madžar-ka), se je na nedavni tiskovni konferenci pojavila s porno zvezdo Moano Pozzi (levo) in obe sta prišli na dan s svojimi »argumenti«, in ta današnji sivi politični vsakdan zastrupljajo politiki moškega spola z referati, analizami in nekakšnimi prerokovanji o lepši prihodnosti! Res si ne zaslužimo boljših časov, ampak — mi gremo naprej... Prejšnjo soboto so vsi jugoslovanski tv centri prenašali sejo predsedstva zvezne konference SZDL Jugoslavije, na kateri je kandidat za novega predsednika zveznega izvršnega sveta, Ante Markovič, pojasnjeval svoje poglede na jugoslovansko gospodarsko in politično sceno. Na gledalce tv je naredil vtis umirjenega in razmišljajočega človeka, ki vidi našo prihodnost nekoliko drugače, kot smo bili to vajeni doslej. Med drugim je napovedal nekatere spremembe v organiziranosti izvršnega sveta ter pojasnil svoje poglede na Jugoslavijo kot enotno družbenoekonomsko strukturo. HRVAŠKI KNJIŽEVNIKI 0 OGROŽENOSTI SRBOV »V docela eksistencialnem, družbenopolitičnem in splošno civilizacijskem smislu smo skrajno zaskrbljeni za usodo avnojske Jugoslavije,« je rečeno v sporočilu s seje razširjenega aktiva Društva književnikov Hrvaške, članov ZK Hrvaške in predsedstva tega društva. »Velikodržavni srbski nacionalizem zdaj že popolnoma odkrito kaže svoje prekrojevalne namene, vsakemu posamezniku, okolju in narodu pa tisto običajno in hkrati odločilno vprašanje, kaj bo z nami, visi kot vsakdanji in vsak dan težji kamen okoli vratu. V plimi najrazličnejših primitivizmov, reklamiranja preteklosti zaradi ciljev dnevnega delovanja, mobiliziranja (sicer upravičeno nezadovoljnega) ljudstva, da bi odpravili legalne inštitucije, ter groženj, poimenskega žigosanja, zatiranja in neutemeljenega sumničenja kot napačno razumljene politične kulture se čutimo odgovorne, da kot državljani, pisatelji in komunisti v še preostali predal skupne jugoslovanske pameti vložimo svoj ugovor.« »Protestiramo proti rušenju ustavne ureditve države ter vseh njenih legalnih, tako državnih kot partijskih inštitucij,« je rečeno v sporočilu, ki se potem nadaljuje: »Teza o >genocidnem značaju hrvaškega ljudstva< in »ogroženosti Srbov na Hrvaškem< imamo za priložnostno in norčavo aktualizacijo velikosrbskega scenarija v etapi njegovega aktivizma tudi na ozemlju SR Hrvaške. Kot državljani, pisatelji in komunisti zavračamo nenehno uporabljane teze in teme ter se melanholično, prestrašeno in zaskrbljeno smehljamo vztrajnemu ponavljanju neke znane in mračne ideologije, ki z avnojsko Jugoslavijo, s titovsko-kardeljevskim modelom jugoslovanskega sožitja ter jugoslovansko sintezo enakopravnih narodov in narodnosti nima prav nič skupnega.« (TANJUG) Oddih za odplačilo Jugoslavija je v svojem lanskem dogovoru z upniki — z zahodnimi komercialnimi bankami in vladami zahodnih držav — odložila plačilo glavnic polovice svojih dolgov. Zdaj, ko teče raz-'prava o spremembah našega zakona o posojilnih odnosih s tujino, pa so o tem objavili nekaj več podatkov. IŽe dobro desetletje Avstrija ne pomni takšnega notranje- političnega pretresa, kot ga ji je pripravil poslovnež Udo B ProkschČZačelo seje leta 1977, ko naj bi poskušal s potopitvi- jo ladje Lucona opehariti zavarovalnico za 200 milijonov šilin- Igov. Kot kaže, vpleten v zadevo, je pred štirinajstimi dnevi od- R stopil notranji minister Karl Blecha, pretekli teden pa je odsto- I pil tudi Leopold Gratz, predsednik avstrijskega parlamenta, R nekdanji zunanji minister in pred tem dunajski župan, ^kratka, I človek, ki je v avstrijski socialistični stranki zadnjih deset let odigral pomembno politično vlogo. Za Uda Prokscha trdijo, H da se skriva na Filipinih. Omenjeni poslovnež je imel na Du- B naju ekskluzivno kavarno in nekakšen klub 45 v katerem so se R zbirali vidni mlajši socialdemokratski povzpetniki, med njimi Itudi Blecha in Gratz. Prefrigani Proksch je znal ta poznanstva obrniti sebi v korist. Ladja Lucona, za katero so trdili, da vozi I atomske odpadke, v resnici pa naj bi bila natovorjena s starim | železom, je šla v azijskih vodah na dno morja, notranji mini- ster in predsednik parlamenta pa sta po vsem tem pristala »na H B suhem«. Že nekaj let se v tisku pojavljajo posamična vprašanja o tem, kako tudi v Črni gori trošijo denar jugoslovanskega solidarnostnega sklada, namenjenega za obnovo območij, ki jih je leta 1979 prizadel potres. Odgovori na takšna vprašanja so bili, da ta denar uporabljajo namensko. Kaže, da bo jugoslovanska javnost dobila po jesenskih in nedavnih črnogorskih dogodkih nekoliko drugačen odgovor. To velja.še posebej za uporabo solidarnostnih sredstev, ki so bila dodeljena takoj po potresu in so jih delili v obliki posojil. Da pa bo izredno težko ugotoviti, kdo in na kakšen način je dobil poso- IZREDNI KONGRES BO Kot poroča Tanjug, po razlagi statutarne komisije Zveze komu-’ nistov Jugoslavije nedavna zahteva vojvodinskih komunistov po iz- rednem kongresu pomeni, da bo treba kongres tudi sklicati, saj so za to izpolnjeni statutarni pogoji. Če namreč ena ali več republiških, pokrajinskih ali komite ZK v JLA zahtevajo izredni kongres, ga mo-i ra CK ZKJ sklicati v treh mesecih po tenu ko je bila postavljena zahteva. Izredna konferenca ZK Vojvodine, je že pooblastila pokrajinski komite, da pripravi dnevni red in osnutke dokumentov za iz-» redni kongres. CK ZKJ pa lahko dnevni red dopolni in razširi. Ne ve pa se še. kdaj in kje bo izredni kongres ZKJ. Po teh naj bi dolgove spet začeli odplačevati po letu 1995. Vračanje smo v nekaterih primerih raztegnili na deset, v drugih pa tudi na 18 let. To naj bi nam po našem načrtu za normalizacijo devizne zadolženosti omogočilo, da do leta 1995 ne bi prišlo do neto odliva kapitala iz države in da letna stopnja zadolženosti ne bi presegla 25. odstotkov, kar v svetu velja za še sprejemljivo raven zunanje zadolženosti. Tudi zaradi različne dospelosti posameznih obveznosti so verjetno deleži skupnih dolgov republik in pokrajin, ki sojih vključili v zadnji reprogram, precej različni. Tako je bilo reprogramiranih skoraj 65 odstotkov hrvaških deviznih dolgov in skoraj 60 odstotkov vojvodinskih. Pri drugih pa se delež reprogramiranih dolgov v njihovi skupni zadolženosti giblje med 40 in 50 odstotki. Brez upoštevanja teh reprogramiranj so bili skupni devizni dolgovi posameznih republik in pokrajin po podatkih NBJ zadnji dan lanskega leta naslednji: BiH 2,34, Črna gora 0,86, Hrvaška 3,65, Makedonija 1,06, Slovenija 1,89, Ožja Srbija 4,26, Kosovo 1,00, Vojvodina 0,95 in Federacija 4,70 milijarde dolarjev — skupaj Jugoslavija 20,70 milijarde dolarjev. (po Delu) Nepravilnosti za še en potres jilo, priča primer iz Ulcinja. Tu je namreč lani izbruhnil požar v baraki, v kateri so hranili dokumentacijo in tako so zgoreli vsi dokazi o dodeljevanju posojil. Še danes niso ugotovili vzrokov požara. O sumljivi porabi,solidarnostnih sredstev pa zadnje čase govorijo tudi v Budvi, kot piše Delo. Tam so najprej razlastili pritličja hiš v starem delu Budve, jih obnovili (z družbenimi sredstvi), potem pa so jih znova prodali zasebnikom. Zlasti sumljive so prodaje novozgrajenih stanovanj, katerih lastniki so postali številni republiški in zvezni funkcionarji. Omenjeno vprašanje so znova sprožili tudi v Kotorju, o nenamenski porabi sredstev pa obvestili celo UNESCO, ki je takoj po potresu to mesto vpisal v seznam svetovne kulturne dediščine. (ANTI)TEZE C) § o 50 S i a, Pred izbiro dr. Anteja Markoviča za kandidata za predsednika Zisa smo zvedeli, da kandidati ne bodo preložili svojih konceptov do končne izbire enega izmed njih v predsedstvu SFRJ, češ da bi bilo to izgubljanje dragocenega časa, pa najbrž v strahu pred zavlačevanjem procedure, ki nam je v podobnih primerih že veliko škodovalo. Teza o nujnosti vnaprejšnjega predstavljanja vizije razvoja v vseh primerih prevzemanja pomembnih funkcij v državi in drugod je stara vsaj toliko, kot gospodarska reforma, vendar nikdar ni bila dovolj dosledno uresničena, kolikor je bila sploh uresničevana v praksi kadrovanja, zato smo lahko zdaj vsaj rahlo razočarani zaradi zastonjskega pričakovanja. Zato pa je toliko bolj pomembna usoda programa delovanja Zisa, kakršnega lahko ponudi izbrani kandidat dr. Ante Markovič: kaj bo mož storil, če bodo njegove teze naletele na premočne antiteze?! Smo namreč v času, ko novi predsednik Zisa ne prihaja po direktivi in najbrž ne bo več imel opravičila, da dela po naročilu predsedstva SFRJ in CK ZKJ. temveč v (vsaj) bolj naravnem odnosu glede na skupščino SFRJ. Ali bo odklonil mandat vnaprej onemogočanega Zisa, ali pa se bo nemara patriotsko žrtvoval? V vsem skupaj, kar se dandanes dogaja pri nas. je namreč vprašanje sinteze: imamo neskončno mnogo teh in antitez, nimamo pa sinteze, vsaj obvezujoče ne. Zatorej je namesto pojma -sinteza prisoten pojem: zamenjava tez. in sicer z najbolj brutalnimi posledicami — zahtevanjem zamenjave vsakogar, ki kakšno tezo javno izgovori, nemara tudi kot antitezo. Najlepša ilustracija so nam ta trenutek zahteve, naj predsedstvo CK ZKJ odstavi predsednika tega predsedstva dr. Stipeta Šuvarja, in sicer zaradi njegove ocene (teze, mnenja), da je Makedonija ta trenutek z vseh strani obkrožena z nacionalizmi (tudi srbskim) — in drugega — da nima smisla, da dovoljujemo razmere, v katerih nam ulica odstavlja legalno izbrana (kompletna) vodstva, ki se vrti kot lajna na vseh zborovanjih v Srbiji, zdaj tudi v Črni Gori, ne nazadnje na konferenci ZK Vojvodine, kjer so znova obstreljevali poleg Šuvarja tudi Smoleta. Stanovnika in druge, ki da so členi (neprincipialne) koalicije, a s takšno strastjo, kot da gre za lov na kapitalce. možne velike lovske trofeje. Ne glede na ozadje, ki ga dovolj ne poznam, sem se zamislil nad tem konfrontacijskim delovanjem, ki nas začenja razdeljevati po av-stro-ogrsko-turških mejah, in sicer zaradi tega, ker sem sočasno ujel televizijsko poročilo, v katerem je napadani Šuvar med drugim izjavil, da je nesreča (menda ne samo našega) socializma v prepričanju, da se socializem uresničuje z revolucijo, ne pa revolucija s socializmom. Za mene je namreč to teza, ki jo moramo skrbno razčleniti zaradi sinteze, ki nam bo dala vizijo sodobnejšega socializma, a ono drugo je samo opis posledic neustreznega uresničevanja programa ZKJ, ustave in drugih pisanih in nepisanih »pravil igre« oziroma (ne(samost oj nega delovanja komunistov. Teze, da Mekedonija ni obkrožena z nacionalizmi, vključno s srbskim in albanskim v Jugoslaviji in skupaj z drugimi zunaj nje. ki se je pojavila kot antiteza Šuvarjevemu zaznavanju realnosti, nikakor ne kaže dokazati z obglavljanjem sogovornika v partijskem vrhu, temveč z dejstvi, ki to nespodbitno dokazujejo, čeprav tak pojav ni vzročen, temveč posledičen, in mu ne bi kazalo dati prvenstva pri iskanju primernejšega modela socializma. Ne vem, kako bo ravnalo predsedstvo CK ZKJ v primeru Šuvarja in nassploh, kakor tudi ne vem, kako bo pripravljan prezgodnji kongres ZKJ, vendar vem, da je sinteza uresničevanja socializma tokrat neizbežna za prihodnost — ne samo našega socializma. Do sinteze pa pač ni mogoče priti s klasičnimi političnimi sredstvi, pa po filozofski metodi: vse je dovoljeno, nič ni resnično, kar se nam je zadnje čase začelo dogajati, temveč z ideološko dognanostjo spoznavnega v sedanjem razvoju znanja o vsem, kar je. Takšni stebri nam lahko zagotovijo mnogo večjo nosilnost, kakršno zahteva zase sodobna zgradba družbe. Predvsem bi nam moralo biti jasno, da so časi perestrojke (preu-strojevanja) že daleč za nami in da samo s premeščanjem sem in tja ne moremo nikamor naprej. Namesto tega nam je že pomembno pojmovanje stanja, ki se ne dosega zgolj z orožjem, niti samo orodjem. globus BUDIMPEŠTA — Prejšnji pe-tek, malo pred peto uro zjutraj, so v zahodnem delu Madžarske registrirali potres moči 4,5 stopnje po Richterjevi lestvici. Središče potresa je bilo na meji med Železno in Žalsko županijo. Človeških žrtev ni bilo, nastala pa je precejšnja gmotna škoda. V Berbaltava-ru sta se porušila šola in vrtec, v Zalaberu in še v nekaterih drugih krajih so se podirali dimniki. Potres so čutili tudi v središču županije Zala, Zalaegerszegu, v Ajki, Veszpremu in v Siofoku, krajih v neposredni bližini Blatnega jezera. TEHERAN — Po 21. januarju, ko je začel veljati nov iranski zakon o boju proti tihotapcem z mamili, so usmrtili že 72 tihotapcev in prekupčevalcev z mamili. NEW YORK — Sklad Združenih narodov za prebivalstvo je pozval mednarodno skupnost, naj si prizadeva za upočasnitev rasti prebivalstva na svetu. Ce bo svet upošteval predloge omenjenega sklada, bo leta 2100 na našem planetu osem milijard ljudi, sicer pa kar celih 14 milijard. Trenutno živi na svetu 5,1 milijarde ljudi, še pred koncem naslednjega stoletja pa nas bo več kot šest milijard. BERN — Švica je lani izvozila 40,2 milijona ur in z njimi zaslužila 3,26 milijarde dolarjev. Največ švicarskih ur sta kupila Hongkong in ZDA. BRUSELJ — Približno 100 milijard dolarjev naj bi do leta 2010 porabili za posodobitev evropskih železnic. Vlaki naj bi vozili s hitrostjo 250 kilometrov na uro, kar pomeni, da bi se čas potovanj skrajšal za polovico. Novo omrežje naj bi povezovalo petnajst evropskih mest z več kot milijon prebivalci od Stockholma do Aten. STOCKHOLM — Švedska stranka sredine je proti vključitvi svoje države v Evropsko skupnost. Stranka meni, da bi morala Švedska bolj razvijati sodelovanje s članicami svobodnega evropskega trga in s Severno Ameriko. temveč polnim gospodarjenjem. VIKTOR ŠIREC LONDON — Britanski dnevnik Times je zapisal, da odstop predsednika jugoslovanske vlade Mikuliča ni slaba stvar. Redko se namreč zgodi — kot nadaljuje Times — da se politični voditelj v socialistični državi zaradi neuspeha odreče položaju. Če to spodbuja koncept odgovornosti voditeljev, potem je Jugoslavija na pravi poti. NEW YORK — Ameriška tiskovna agencija UPI je objavila podatek, ki pravi, da je bila lanskoletna stopnja inflacije v Jugoslaviji 250, letos pa naj bi bila 400 odstotkov. Strah Že v drugem letu prve svetovne vojne je nemška vojska leta 1915 na francoskem bojišču uporabila bojne strupe, potem pa so jih do konca vojne uporabljale skoraj vse vojskujoče se sile. Rezultat: 1,3 milijona mrtvih, sto tisoč pa jih je umrlo za posledicami. Drugi rezultat: leta 1925 je bil sprejet ženevski protokol, ki je prepovedal uporabo bojnih strupov. Vseeno so regularne vojske uvedle plinsko masko, kajti celo med ljudstvom je prevladovalo mnenje, da bo naslednja vojna »plinska vojna«. Iz najbližje preteklosti vemo, da ni bilo tako. Pa vendar: Američani so v Vietnamu (1961 — 70) uporabljali bojne strupe, in to mnogo hujše od tistih iz prve svetovne vojne, podobno Iračani v nedavno ustavljeni vojni med Irakom in Iranom. Strahovite so bile posledice kemičnih orožij pri civilnem prebivalstvu, predvsem pri Kurdih. V letih po drugi svetovni vojni so razvili nepojmljivo huda ke- kemičnega orožja mična orožja. Američani trdijo, da jih imajo 30 tisoč ton, za Sovjete pa trdijo, da jih imajo 50 tisoč ton. Razvoj kemije in tehnologije sta omogočila cenejšo proizvodnjo tega orožja in v razvitem svetu se je utrdilo mnenje, da je kemično orožje »atomska bomba manj razvitih«. Američani trdijo, da ima Libija v bližini Tripolija veliko tovarno teh orožij. Sestrelitev dveh libijskih migov, po izjavah v ZDA, naj ne bi imela nobene zveze s proizvodnjo kemičnega orožja v Libiji. Nekaj dni po tem incidentu se je v Parizu začela — sicer že prej sklicana — konferenca o kemičnih orožjih, ki naj bi dopolnila določila protokola iz leta 1925. UGOVORI PAPEŽU JANEZU PAVLU II. V verskem pogledu je ZR Nemčija bolj evangeličanska kot rimskokatoliška, vendar ima tudi slednja celo vrsto teologov, ki se ne morejo sprijazniti s tem, o čemer odločajo v Vatikanu. Znan je primer tiibinškega teologa, profesorja Hansa Kiinga, ki je že desetletja polemičo naravnan do vatikanske doktrine in kateremu je papež že vzel dovoljenje, da poučuje študente teologije. V Kolnu so se pred nedavnim zbrali »oporečniki«, ki so sprejeli tako imenovano kolnsko izja- vo, v kateri papežu očitajo, da med drugim samovoljno nastavlja škofe in pri tem ne upošteva mnenj vernikov. 163 profesorjev teologije iz ZR Nemčije, Švice, Avstrije in Nizozemske v izjavi tudi trdi, da papež svojo nezmotljivost širi s področja cerkvene dogmatike tako, da postaja vprašanje prepovedi kontracepcijske tablete prvorazredno vprašanje cerkvenega nauka. LOV NA ČAROVNICE Kakor je nedavna vojvodinska konferenca ZK izzvenela v hudih očitkih nA račun Slovencev, ki da naj bi bili krivi za sedanje negotove politične razmere v Jugoslaviji, tako je bilo v razpravi slišati tudi trditve, da si je Zveza komunistov zapravila ugled, ker si ne prizadeva, da bi v Jugoslaviji nacionalizirali in zasegli vso nezakonito pridobljeno premoženje. Tisto o »krivdi Slovencev« je znana zadeva iz sodobnega jugoslovanskega časopisnega in siceršnjega obmetavanja i. blatom, kar pa je posledica brezizhodnosti iz zapletenega položaja češ: našuntaj-mo ljudstvo proti ljudstvu, da bomo obdržali položaje. " In tisto o nacionalizaciji in odvzemanju nezakonito pridobljenega premoženja je odraz popolne nemoči, vplivati na izvajanje nekaterih osnovnih načel naše družbe. Poskušati to po desetletjih prevelike širokogrudnosti, neizvajanja sprejetih pravnih norm in tolikokrat poudarjane socialistične morale je celo več kot lov na čarovnice. Ugled se ne zapravi v enem samem dnevu ... 0 Kroveniji Če bi bilo tako, kot so pred dnevi pod pokroviteljstvom avstrijskega društva za zunanjo politiko in mednarodne odnose razpravljali na Dunaju, potem bi se lahko zgodilo, da bi zaradi izredno zapletenih političnih razmer v Jugoslaviji nastala nekakšna podonavska konfederacija, v kateri bi bili Hrvati in Slovenci pod imenom Krovenci (sestavljeno iz KRO-atien, Hrvaška, in VENI — Slo-VENI-en). Novo ime za takšno konfederativno tvorbo je »iznašel komentator londonskega tednika Economist Chris Cviic, sicer »jugoslovanske gore list«. Malce nenavadno, toda zaradi vse hitrejšega procesa demokratizacije v Sloveniji na primer hud udarec nemškonacionalnim krogom na avstrijskem Koroškem o tako imenovani »nevarnosti z juga.« STRAN 2 VESTNIK, 2. FEBRUAR 1989 od tedna SREČANJA BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA LENDAVA ’88 Pred 28 leti je nekaj občinskih sindikalnih svetov iz obmejnih občin severovzhodne Slovenije in Hrvaške navezalo tesnejše stike, kar se je pozneje oblikovalo v manifestacijo Srečanja bratstva in prijateljstva. V lanskem letu je bil sedež koordinacijskega odbora za sodelovanje sindikalno pobratenih občin v Lendavi. Tod je potekalo tudi največ aktivnosti. Te so potekale na kulturnem, športnem, družbenopolitičnem, pa tudi na gospodarskem področju. Poslej naj bi bilo zadnjega še več, saj so se v preteklem letu sestajali ne le sindikalni delavci, ampak tudi predsedniki nekaterih občinskih izvršnih svetov. Seveda pa so tudi organizacije združenega dela iz obmejnih občin, ki med seboj sodelujejo. Za lendavsko sindikalno organizacijo pa je sodelovanje med obmejnimi občinami pomembno še zato, ker vključuje kakih 1000 delavcev, ki so doma v čakov-ski in drugih sosednjih občinah, zaposleni pa so v lendavski. MURSKA SOBOTA — Na seji predsedstva občinskega komiteja Zveze komunistov v Murski Soboti so osrednjo pozornost namenili sedanjim političnim razmeram v Jugoslaviji in 20. seji CK ZKJ. Ugotovili so, da sedanje razmere zahtevajo odločno akcijo vseh socialističnih subjektivnih sil. Delovni ljudje in občani soboške občine so močno vznemirjeni zaradi odkritih in neargumentiranih napadov na vodstvo države in Zveze komunistov, katerih cilj je poglabljanje neenotnosti in povzročanje sporov na nacionalni podlagi. Soboški komunisti so v brzojavki, ki so jo poslali na CK ZKS, odločno podprli vodstvo slovenskih komunistov pri njegovem vztrajanju na opredelitvah in uresničevanju kongresnih sklepov. Pri tem so podprli tudi stališča zadnje seje CK ZKS o štirih možnih izhodih iz krize, ki jih je v sklepni besedi opredelil predsednik predsedstva CK ZKS, Milan Kučan. To so: program bitke za SFRJ, pospeševanje procesa demokratizacije in političnega pluralizma, pospešitev prenove Zveze komunistov in zagotavljanje legitimnosti sistema. GORNJA RADGONA — Do 30. marca naj bi v Krajevni skupnsoti Gornja Radgona opravili anketo, ki jo bodo uporabili pri analizi varstva okolja, in sicer o stanju vodnjakov, vodovodnega omrežja, kanalizacije, greznic, gnojišč in gnojničnih jam. Anketo je pripravil Komite za varstvo okolja in urejanje prostora pri SO Gornja Radgona, v to krajevno skupnost pa poleg Gornje Radgone spadajo tudi vasi Mele, Norički Vrh, Hercegovščak in Podgrad. Vseh gospodinjstev je okrog tisoč. MURSKA SOBOTA — Politika delitve osebnih dohodkov v letu 1989 je precej angažirala tudi sindikalne organizacije v vsej pokrajini. Ob tem le-te sprejemajo usmeritve predsedstva MS ZSS za Pomurje, po katerih je treba ob kriterijih za novo oblikovanje bruto osebnih dohodkov in akumulacije upoštevati določila družbenega dogovora. Le-to pa je nujno sproti usklajevati, zato terja sindikat od izvršnih svetov takojšnje podatke o gospodarstvu, kar je osnova za izračun možne rasti OD v družbenih dejavnostih: Ob znani problematiki v zdravstvu ter vzgoji in izobraževanju bodo spodbudili širšo razpravo v republiški skupščini. MURSKA SOBOTA — Na ponedeljkovem posvetu predsednikov KK SZDL iz soboške občine so precej pozornosti namenili izvedbi kandidacijskega postopka za izvolitev člana predsedstva SFRJ iz SRS. Temeljne kandidacijske konference morajo biti do 20. februarja, vsi predsedniki pa so prejeli tudi vse potrebno gradivo. Govorili so tudi o SZDL in političnem pluralizmu, izvedli javne razprave v KS, o sklepnem poročilu študije o preskrbi z vodo v občini, financiranju KS in kriterijih za delitev sredstev proračuna ter o drugih aktualnih nalogah SZDL v letu 1989. V tej zvezi so tudi predlogi za pripravo letošnjega programa dela. MURSKA SOBOTA — Na posvetu predsednikov osnovnih sindikalnih organizacij, konferenc v delovnih in sestavljeni organizaciji ter sindikalnih konferenc soboške občine so imeli v ospredju dve pomembni točki. Dogovorili so se namreč o aktivnostih glede sindikalne liste in njenem uresničevanju ter o temeljnih kandidacijskih konferencah v združenem delu, na katerih se bodo opredeljevali do možnih kandidatov za člana predsedstva SFRJ iz SRS. Poleg tega so se zmenili za nadaljevanje akcije zbiranja sredstev za solidarnostno pomoč armenskemu ljudstvu, o nujnosti posredovanja pravil OO ZSS in programu družbenopolitičnega usposabljanja. LJUBLJANA — Slovenski obrtniki ne bodo stavkali! Prekinitev dela so napovedovali (kot smo poročali v prejšnji številki), če bi obveljala obveznost vodenja poslovnih knjig po novem pravilniku, za katerega menijo, da ni življenjski, ampak pomeni dodatno administriranje, za kar pa obrtniki, ki so tudi sami delavci, nimajo časa. Republiški izvršni svet je naposled odločil, da se v letošnjem letu še ne bo treba ravnati po omenjenih predpisih, obetajo pa se tudi spremembe. Te bo predlagala posebna komisija, v kateri so tudi predstavniki Zveze obrtnih združenj Slovenije. Do konca leta torej — kač zadeva poslovne knjige v zasebnem sektorju drobnega gospodarstva — vse po starem. LENDAVA — Na priložnostni slovesnosti je predsednik skupščine občine Lendava, Rudi Leiner, izročil osmim občanom odlikovanja, s katerimi jih je odlikovalo predsedstvo SFRJ. Red dela s srebrnim vencem sta prejela Štefan Ftičar in Franc Gazdag. Prvi za večletno družbenopolitično aktivnost, drugi pa za razvoj gasilstva. Jože Kocon je prejel red republike z bronastim vencem za svoja prizadevanja pri požarni varnosti in za delo v družbenopolitičnih organizacijah. Stanislav Kustec je odlikovan z medaljo zaslug za narod, ker je veliko prispeval k razvoju teracerstva v DO Gidos. Iz te delovne organizacije pa sta tudi Štefan Beko in Štefan Nedelko, ki sta prejela medaljo dela, saj sta med najboljšimi delavci, poleg tega pa sta še delavna v krajevni samoupravi. Velika pričakovanja od nove sindikalne liste V Pomurju mora biti enoten dogovor za organiziran pristop pri aktivnostih za uresničevanje sindikalne liste, zato bodo v kratkem posveti s predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij v vseh štirih pomurskih občinah. Do 15. februarja pa naj bi od strokovnih služb v organizacijah združenega dela dobili analitično oceno izvajanja samoupravnih splošnih aktov, predvsem njihove usklajenosti z novo sindikalno listo. Da bi bili delavci čimbolj seznanjeni z določili omenjene sindikalne liste, bodo v pomurskih sindikatih pripravili ustrezno propagandno gradivo v 30 tisoč izvodih. Gre navsezadnje tudi za nujnost širšega medijskega pristopa do te pomembne sindikalne akcije, zato je nesprejemljivo nekorektno poročanje ljubljanske televizije o njej. To so poglavitni sklepi s seje predsedstva medobčinskega sve- NOV RAVNATELJ Klobčič okrog izbire in imenovanja novega ravnatelja na Srednješolskem centru tehniško-pedagoške usmeritve Murska- o-bota je končno odmotan in vse je jasno. S Prv,m ^brua^ J prevzel vodenje Centra (144 pedagoških in te i • • izr: okrog 1.600 učencev) Ozvald Tuč č profesor ’dlesne vzgoje iz Križevec pri Ljutomeru, ki je bil doslej predsedm sveta SO Ljutomer Bil pa je že tudi ravnatelj Vzgoinoizobrazevalnega za o di VeXi in Osnovne šole Jože Hedžet Warsko. Dosedanji ravnatelj Centra Vlado Sagadin, kije odstopil, pa seje vrnil med pedagoške delavcev. do tedna ta Zveze sindikatov za Pomurje v Murski Soboti, ko so razpravljali o aktivnostih za uresničevanje sindikalne liste. Z njo si sindikat prizadeva urediti sistem delitve po delu in rezultatih dela ter s tem povezanih izplačil osebnih dohodkov. Osnovni namen te liste pa je, da se članstvo čim bolje seznani s pravicami, hkrati pa tudi z minimalnimi zahtevami sindikata za zagotavljanje materialne in socialne varnosti zaposlenih. In katera so najpomembnejša določila z nove sindikalne liste? V letošnjem prvem četrtletju bi znašal najnižji osebni dohodek 700.000 dinarjev, najnižji zajamčeni osebni dohodek pa 490.000 dinarjev. Dodatki za izmensko delo naj bi znašali 10 odstotkov mesečne akontacije OD delavca za živo delo, za nočno delo bi izplačevali 30, za delo ob nedeljah in nadurno delo pa 50 odstotkov mesečne akontacije OD delavca za živo delo. V letošnjem letu bo sedež Srečanj bratstva in prijateljstva v občini Klanjec v Hrvaškem Zagorju. Predsednik tamkajšnjega občinskega sindikalnega sveta Ivan Kajba je na sobotni slovesnosti v Lendavi, ko je simbolično Omejevanje porabe seveda tudi letos Zakon o omejevanju porabe v družbenih dejavnostih in družbenopolitičnih skupnostih za letošnje leto je bil sprejet že konec lanskega leta, vendar strokovne službe še sedaj ne morejo ničesar načrtovati izračunati novih prispevnih stopenj ali izvajalcem družbenih dejavnosti povedati, kaj lahko pričakujejo in koliko denarja. Natančnejša navodila za uporabo zakona z republike še niso dobili. Zakon pa določa, da se poraba v prvem trimesečju letošnjega leta lahko v družbenih dejavnostih poveča glede na lansko leto za 218 odstotkov, v obdobju januar-junij pa za 215,8 odstotka. Vendar strokovne službe zaradi raznih lanskoletnih napotkov, omejevanja in izračunavanja ne vedo, kaj lahko štejejo za »porabo« in kaj ne. Zakon tudi določa, kako lahko načrtujejo rast materialnih stroškov, in sicer morajo upoštevati za prvo trimesečje 244,3-odstotno rast cen materialnih stroškov, za prvo polletje pa 223,3-odstotno. Če ta zakonska določila — čeprav še niso znana natančna navodila, ki naj bi jih dobili te dni — »prevedemo«, potem lahko povemo, da bodo družbene dejavnosti težko živele tudi letos. Že sedaj je jasno, da bo denarja za družbene dejavnosti premalo, da bodo kljub izrednemu varčevanju in omejevanju pravic še bolj morali krčiti programe. Zato tudi ni pričakovati, da bi se osebni dohodki delavcev v družbenih dejavnostih izenačili z gospodarstvom. V soboški občini so se sicer približali načrtovani rasti osebnih dohodkov, toda ko bodo v gospodarstvu naredili zaključne račune, bodo gotovo spet v zao- Stanku. Majda Horvat Osebni dohodki pripravnikov pa naj bi pomenili najmanj 70 odstotkov osebnega dohodka za dela in naloge, za katere se pripravnik usposablja in dosega predvideni rezultat. Ta osebni dohodek pa ne sme biti nižji od zajamčenega osebnega dohodka. Zanimiva so tudi izplačila za jubilejne nagrade. Po teh priporočilih sindikata bi za 10 let dela dobili 50 odstotkov povprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu SRS v prejšnjem trimesečju, za 20 let 75 odstotkov, za 30 let pa bi delavec prejel povprečni osebni dohodek v republiki v prejšnjem trimesečju. Nagrade ob življenjskih jubilejih ali upokojitvah pa bi po novih sindikalnih merilih dosegle 3 povprečne osebne dohodke v republiki v zadnjem trimesečju. Sicer pa so v novi sindikalni listi, ki je doslej naletela na ugoden odmev, določena tudi merila, po katerih v organizacijah združenega dela določajo regres za prehrano med delom, nagrade za proizvodno in delovno prakso učencev in za druge zadeve, ki sodijo med materialne stroške. Med prejemki skupne porabe pa je zlasti zanimiv regres za letni dopust. Ta naj bi po predlogu za oblikovanje mase dosegel 60 odstotkov povprečnega osebnega dohodka v republiki v prejšnjem trimesečju. Pri tem bi 50 odstotkov tako oblikovanega zneska delili na vse delavce enako, razliko pa v skladu s samoupravnim splošnim aktom. Milan Jerše Več kot sindikalna srečanja prevzemal to nalogo (izrezljan stol), poudaril, da si bodo prizadevali za čim tesnejše stike med delavci iz sindikalno pobratenih občin. Predstavil je tudi občino Klanjec, v katero spada tudi Kumrovec — rojstni kraj tovariša Tita. Na slovesnosti ob predaji sedeža in neke vrste sklenitvi lanskega zares obsežnega programa Občni zbor tišinske podružnice SKZ Kmet naj si usodo kroji sam! Na nedeljskem zborovanju kmetov v prostorih turistične kmetije Majcen v Rankovcih je predsednik krajevne podružnice Slovenske kmečke zveze (SKZ) Tišina Franc Horvat med drugim izjavil: »V kolikšni meri je dejavna naša krajevna podružnica, v tolikšni meri je dejavna občinska podružnica.« To enosmerno soodvisnost je v poročilu o sedeminpolmesečnem delovanju nekajkrat ponovil in razčlenil, kot tudi dejstvo, da so bili prva podružnica SKZ na Slovenskem, ki se je organizirala na krajevni ravni. Franc Horvat je pred (sprva) okrog sto zbranimi kmeti — vseh članov je sicer 298 — ponovil tegobe in navzkrižja (neenakopraven položaj, cenovna nesorazmerja, nezastopanost kmetov v organih oblasti, politike in samouprave od vaške do zvezne ravni), ki žulijo kmečki stan, nato pa iz tega izpeljal programske naloge za prihodnje delovanje. Naštel je nekaj potez občinske podružnice SKZ Murska Sobota — predvsem gre za pogajanja z ormoško tovarno sladkorja, soboško Mesno industrijo in kmetijsko zadrugo Panonka — ki se niso vselej končala v korist kmetov. Občinska podružnica bo morala biti še prizadevnejša in prepričljivejša v svojem delovanju, je menil predsednik, ki se je po obsežni uvodni besedi kar naprej oglašal. Bilo je izrečenih še več drugih pobud in pripomb, na primer, naj se kmetom vrne prisilno ali kako drugače odvzeta zemlja, naj se pospeševalna služba razbremeni vseh mogočih administrativnih opravil in naj občinska podružnica SKZ oblikuje svoj pogled na razvoj občine Murska Sobota in Pomurje. Ob koncu občnega zbora, ko so bile vrste zbranih že odobra razredčene, so sprejeli letošnji delovni program in izvolili delegate za občinsko raven. B. Ž. IZMENJAVA IZKUŠENJ Trinajstčlanska delegacija učiteljev in učiteljic, vzgojiteljev in vzgojiteljic, ki je v okviru mednarodne izmenjave prišla v Pomurje iz švicarskega Luzerna, je dodobra izrabila svoje enotedensko bivanje pri nas. Osnovni namen obiska je bil, da se delavci v izobraževanju seznanijo z okoljem, iz katerega izvirajo otroci naših zdomcev na tujem, ki jim nepoznavanje tujega jezika predstavlja težko premostljivo oviro, pa tudi, da spoznajo naše navade in izobraževalni proces. Ker se je delegacija, za katero je skrbela organizacijska enota Zavoda za šolstvo v Murski Soboti, mudila pri nas v času polletnih počitnic, ko pouka v šolah ni bilo, so se osredotočili predvsem na predšolsko vzgojo in varstvo v vrtcih. Pri tem jim je bila v veliko pomoč pedagoška svetovalka Jana Kolarič, pa tudi vzgojiteljice in varuhinje, pri katerih so bivali. Pri izmenjavi izkušenj so izrazili zadovoljstvo nad doživetim, predvsem odnosom vzgojnega osebja do otrok v vrtcih in prisrčnim sprejemom. Opozorili pa so na dolgo dnevno ločitev otrok od staršev in družine, kije lahko problematična za normalen otrokov razvoj. Obenem jih je motilo tudi veliko Za strokovnost tudi v ljubiteljstvu Minuli posvet o aktualnih kulturnih vprašanjih v Pomurju, ki ga je organiziral medobčinski svet frontne organizacije v sodelovanju z medobčinsko Zvezo kulturnih organizacij, ni bil povsem krakanje lačne vrane lačnim, kot seje ilustrativno izrazil njegov uvodničar. Rajko Stupar je opozoril tudi na simboliko v sestajanju ob dvanajstih, in to zadnjega v mesecu, pa tudi na to, da pomurski prostor potrebuje natančnejših spoznanj in resnic o svoji podobi — potrebuje vizij in prerokb o svojem razvoju, vpetem v prostor in čas. Vsekakor pa ne potrebuje formalne tvorbe, za kakršno se je v letih- svojega obstoja izkazala medobčinska Zveza kulturnih organizacij — brez opaznih učinkov oziroma vplivov na kulturno življenje (s svetlo izjemo Pomurskega gledališkega studia v njegovih začetkih) v pokrajini ob Muri. Kot drugod so tudi v njej potrebni primerni kadri na ustreznih mestih, predvsem pa je potrebno ljubiteljsko dejavnost omogočiti tam, kjer so zasnove zanjo. Kjer so strokovni delavci in ljudje, ki so pripravljeni izra- aktivnosti so izročili organizacijam, društvom in posameznikom plakete in priznanja Srečanj bratstva iz prijateljstva. Iz lendavske Občine so jih dobili: občinski sindikalni svet in njegova predsednica Marija Dobrijevič, Aleksander Magyar iz DO Promet in delavnice ter kulturni društvi Miško Kranjec iz Velike Polane in Štefan Raj iz Turnišča. Na prireditvi je pel oktet Planika iz Turnišča, Rajko Stupar iz Lendave pa je prebral Kranjčevo črtico. Na koncu so še prebrali pozdravna telegrama, ki so ju poslali predsedstvoma SFRJ in ZSJ, v katerih so poudarili pomen obmejnega sodelovanja sindikalno pobratenih občin in ju pozvali, naj se čim bolj angažirata za rešitev sedanjih gospodarskih in drugih težav ter hojo po Titovi poti. Š. Sobočan število otrok v skupinah, ki so ločene po starosti, in dejstvo, da morajo pri nas otroci tako zgodaj v varstvo. Ker so si ogledali tudi dvojezični in romski vrtec, so posebej pozorno analizirali to posebnost, ugotavljali, da je delo težko, in opozorili, da v Švici nimajo posebnih dvojezičnih vrtcev, čeprav poznajo problem drugače ali tuje govorečih otrok. Ti so vključeni v normalne oddelke vrtcev, v nemškem jeziku pa se izpopolnjujejo posebej, da laže sledijo vzgojnemu delu (pouku). Všeč jim je bilo, da je dvojezičnost omogočena, in zdaj se z njou-kvarjajo tudi na Koprskem, kamor so odpotovali iz pokrajine ob Muri. B. Bavčar ziti svoja nagnjenja in navse-zad-nje uporabiti svoje znanje. Kajti tudi perspektiva ljubiteljstva je le v strokovnem vodenju, pa čeprav gre za tako imenovani amaterizem. Množičnost pri tem ni več edino merilo in izhodišče dejavnosti, kajti Zveza kulturnih Med udeleženci posveta o aktualnih kulturnih vprašanjih v Pomurju sla bila tudi glavni tajnik republiške Zveze kulturnih organizacij Vojko Stopar in njen (organizacijski) tajnik Tone Stefanec. Prvi Je na neposredno vprašanje o vlogi medobčinskih svetov ljubiteljske zveze dal nedvoumen odgovor, iz katerega je razbrati, da tudi v tej organizaciji novo izpodriva staro in preživelo, perspektiva ljubiteljstva pa je v strokovnem delu v centrih, kakršni naj bi bili regijski s strokovnjaki za posamezna področja v kulturi, upoštevane prednosti oziroma značilnosti dela v kulturi na posameznih območjih in tam, kjer možnost in dejavnost je, kaže z njo nadaljevati. Drugi pa je govoril predvsem o opaznih napakah dela Zveze kulturnih organizacij v preteklosti, ki so lahko osnova za to. da se v prihodnje ne bodo ponavljale. Turizem in politika Če bi bila pri nas politika umetnost, bi bila njena pomoč turizmu silno dobrodošla, tako pa minuli četrtek (26. januarja) ni bilo povsem jasno, ali so se politični funkcionarji in turistični predstavniki iz štirih pomurskih občin sestali zato, da bi se dogovorili o ustanovitvi pomurske turistične zveze, o nalogah Socialistične zveze pri razvoju turizma v Pomurju, ali pa da bi eden drugemu potožili, kaj v posamezni občini manjka ali ovira razvoj turizma. Kajti vsega gotovo ne bodo mogli rešiti, prej je ver jetno, da bo to spet eden mnogih sestankov zaradi Stanka. Slišali smo namreč, da od se- so pred kakimi petimi ali šestimi leti na isti ravni in v skoraj podobni sestavi že razpravljali o razvoju turizma v Pomurju, vendar je vse ostalo pri tem. Pri konkretnih zadolžitvah (tako je vedno) pa odpove ta ali oni. Koliko medobčinskih organizacij že imamo? Kar precej. Mogoče je pomurska turistična zveza res potrebna; imeli smo jo že v sedemdesetih letih, zakaj je propadla, pa nam ni treba spraševati takratnih aktivistov: vzrok je bila ista zadeva, zaradi katere danes ne more nastati — nerazumevanje med društvi in med občinami. KOMENTAR Bolj kot zveza ali kako drugo zveneče ime nove inštitucije nam manjka strokovnjak, ali bolje: skupina strokovnjakov z različnih področij, ki bi v turistični dejavnosti Pomurja opravljali vlogo usklajevalca, svetovalca, nadzornika, organizatorja itn. Že ta trenutek bi lahko našteli kar nekaj nalog: inventarizacija in publiciranje naravne in kulturne dediščine v Pomurju (vodnik), organiziranje kakovostnih turističnih prireditev, izdaja prospekta in turističnega vodnika Pomurja, ureditev enotnih kažipotov, napisov in oznak ter drugega. Vsega seveda ne bi mogli naprtiti »zvezi«, lahko pa bi kar precej pomagala. Marsikaj je potrebno postoriti na medobčinski ravni. Enotnega turizma v Pomurju ne bo, kvečjemu bo to usklajeno turistično delovanje. Enotni so si lahko le pri spoznanju, da je v prvi vrsti potrebno najti način, kako pridobiti denar za nujne naložbe. Svojo vlogo bi morali opraviti že ustanovljeni odbori, komisije in druge inštitucije pri raznih medobčinskih organizacijah. Je nova zveza ali organ v Pomurju zares potreben — ne vem! Zagotovo pa vem: brez prave volje do sodelovanja in doseganja ciljev jim ne bo uspelo niti z zvezo! Bernarda B. Peček organizacij Slovenije si, če le kaj, po svoji prenovi ne želi biti več primerna le za organizacijo sindikalnih in drugih proslav, pa tudi ne hierarhična samonamemb-na organizacija brez ustvarjalnega članstva, ki jo je povozil čas. Čas, ki ga živimo, je prerasel potrebo po kulturi (in seveda ustvarjalnosti v njej) kot hobiju in dodatku življenja. Zahteva resno delo in visoko strokovnost izvajalcev, po drugi strani pa opismenjevanje z novimi, sodobnejšimi prijemi ter učinkovitejšo, stalno vzgojo mladih. Dokler pa je kultura v naši zavesti pojmovana kot poraba, ni nikakršne možnosti, da se taka, kot je, obdrži — kaj šele razvija, smo slišali v množici odkrito povedanega in tokrat izjemoma upamo, da spet ni minil eden od posvetov, ki so sklicani zaradi njih samih in političnih rokovnikov, ampak bodo v treh mesecih — roku, ki ga je do ponovnega snidenja postavil predsedujoči Milan Nekrep — v imenu pomurskega medobčinskega sveta Socialistične zveze — opazni premiki na bolje — kot rezultat dogovorjenega. Brigita Bavčar 2. FEBRUAR 1989 STRAN 3 Mikrokozmos na podjetniški tirnici inovacije Kako in kaj je v pomurskem gospodarskem prostoru s poznavanjem, predvsem pa z razumevanjem in uveljavljanjem določil zakona o podjetjih? Za zdaj moremo zgolj ugibati. Domiselno in koristno potezo pa so izpeljali v Centru za razvoj sozda ABC Pomurka oz. na Medobčinski gospodarski zbornici v .Murski Soboti, kjer so zajeten zakon spravili na vsega dobri dve tipkani strani, kar je zelo uporaben »opomnik« za vse tiste, ki jih ta zelo različno komentiran pravni akt najbolj neposredno zadeva. IZ ELABORATA O DRUŽBENI IN EKONOMSKI UPRAVIČENOSTI__________________________________________________________ Kot svojevrsten podvig pa lahko opredelimo to, kar že nekaj časa nastaja v Ljutomeru. Pred meseci smo v tej rubriki imenovali Gorana Šosterja. diplomiranega ekonomista, »ki načrtuje oblikovanje skupine strokovnjakov kot nekakšno razvojno službo, ki bi snovala razvoj drobnega in velikega gospodarstva. Imenovala bi se — v smislu novega obrazca razvoja — Mikrokozmos.« Po petkovem »blagoslovu« na zasedanju vseh treh zborov ljutomerske občinske skupščine je pred nami Elaborat o družbeni in ekonomski upravičenosti tega podjetja za razvoj, ki gaje dalj časa snovala skupina kakih 20 strokovnjakov, prihodnjih zunanjih sodelavcev ali poklicno zaposlenih v Mikrokozmosu. Sestavljali so jo izvedenci s področij ekonomije, računalništva, elektronike, strojništva, gradbeništva, arhitekture, lesarstva, agronomije in biologije. Kot poglavitna dejavnost je opredeljeno raziskovalno, projektno in računalniško podprto svetovalno delo za pospeševanje razvojnih procesov v gospodarstvu z družbenoekonomskega in tehničnega vidika ter prenos raziskav in svetovalnih storitev v prakso (svetovalni in izvajalski inženiring). Med stranske dejavnosti pa so uvrščene: — računalniški inženiring, od svetovanja do servisiranja oz. vzdrževanja vzpostavljenih informacijskih sistemov; — razvoj in izdelava računalniške programske in strojne opreme; — modifikacija računalniške opreme s prilagoditvami posameznih elementov za posebne prenose spremljanja, vodenja, kontroliranja in obdelave rezultatov delovnih procesov; — - razvoj in trženje programov umetne inteligence; — računalniško, industrijsko'in grafično oblikovanje; — inovacijski inženiring — od spodbujanja inovacijske dejavnosti do vpeljave posameznih inovacij in tehničnih izboljšav v izdelovalne procese in na trg; — konstruiranje in organizacija izdelave vzorcev in prototipov, projektiranje in uvajanje novih izdelkov na trg; — ekološki inženiring; — uvajanje novih metodologij, potrebnih za nekonvencionalne metode kmetovanja in urejanja okolja, svetovanje in pospeševanje za človeka in naravo neškodljivih načinov predelave in pridelave hrane; — uvajanje novih tehnologij v proizvodnjo — zagon in optimalno izkoriščanje numerično krmiljenih strojev; — raziskave in razvoj tehnologij za čiščenje odpadnih voda; — raziskave in razvoj ter projektiranje energetskih tehnologij vključno z alternativnimi energetskimi viri; — intelektualne storitve s področja razvojne in komercialne funkcije — spodbujanje razvoja z izdelavo študij predvsem na mi-kroekonomskem, tehničnem in agrarnem področju, raziskava tržišča, proučevanje starostne sestave in življenjskega cikla proizvodnih programov, načrtovanje strategij za razvoj obstoječih izdelkov in razvoj novih, tržne možnosti za obstoječo, razširjeno in novo proizvodnjo izdelkov; — finančno svetovanje; — izdelovanje razvojnih programov in elaboratov za novona-stajajoča podjetja in sanacijskih programov za podjetja s težavami v poslovanju; — ustanavljanje novih enot drobnega gospodarstva; — svetovalni inženiring za področje gradbeništva; — izdelava strokovnih podlag in tehnične dokumentacije za naložbene odločitve in priprava ter izdelava strokovnih podlag za prostorsko izvedbene akte; — izdelava izvedeniških mnenj z zgornjih področij dejavnosti za potrebe sodišč in drugih; — izobraževanje vodilnih in operativnih delavcev za delo z računalniki, organiziranje predavanj za računalniško in druga področja v zvezi z gornjimi dejavnostmi; — pokrivanje posameznih poslovnih funkcij interesentom iz zasebnega sektorja — aplikacije za vodenje knjig, avtomatska obdelava podatkov, optimizacije, svetovanje in podobno; — opravljanje založniške dejavnosti s področja glavne in stranskih dejavnosti; — kopiranje, fotokopiranje in razmnoževanje. KAKO SE DO VSEGA TEGA OPREDELJUJE LJUTOMERSKI OBČINSKI IZVRŠNI SVET?_______________________________________ »Elaborat pomeni konkreten projekt uresničevanja politike razvoja drobnega gospodarstva in je nastal kot rezultat zavestne opredelitve izvršnega sveta SO Ljutomer. Prav tako gre za poskus ustanovitve organizacije na podjetniški osnovi, kjer bo možno preživeti le z znanjem, ki bo uveljavljalo svojo ceno na trgu. Zasnova podjetja omogoča vključevanje strokovnjakov z različnih področij pri različnih projektih, ki terjajo interdisciplinaren pristop pri reševanju problemov in iskanju rešitev. Posebno pomembna je ugotovitev, da bo s tem dana možnost za ustvarjalno delo mladih strokovnjakov, ki živijo in delajo zunaj občine Ljutomer, so pa pripravljeni ob primernih izzivih in razmerah delovati tudi v domačih podjetjih.« Pospremljen s takim »priporočilom« je Elaborat uspešno prestal »rešetanje v skupščinskem delegatskem stroju«. Ker se bomo v Mikrokozmosom še veliko ukvarjali, naj povzamemo samo še tole: »Narava projektov, ki se jih bomo lotevali, bo zahtevala večje skupine, zato bomo poskušali pridobivati zunanje sodelavce. Potrebe po teh kadrih bomo pokrivali na različne načine, upoštevajoč funkcionalnost ob vsakem projektu posebej: — za izvedbo tistih projektov, ki bodo imeli status tehnoloških inovacij, bomo pridobili zunanje sodelavce preko Novuma, centra za tehnološke inovacije; — večino zunanjih sodelavcev bomo pridobili prek avtorske agencije; — mlajše strokovnjake, ki so še študentje, bomo pritegovali prek študentskega in mladinskega servisa; — za manjše projekte bomo pridobili zunanje sodelavce s pogodbenim delom.« Še to: prvo leto naj bi bila v Mikrokozmosu zaposlena dva strokovnjaka, v drugem štirje, v tretjem sedem, v četrtem devet in v petem letu deset strokovnjakov. Imenovano ljutomersko podjetje za razvoj naj bi začelo s poskusnim delom 1. marca 1989. Branko Žunec INTERVJU S TATJANO DREXLER, POMOČNICO VODJE KOMPASOVE POSLO- VALNICE V GORNJI RADGONI, TOZD MEJNI IN TURISTIČNI SERVIS Kdo se boji sodelovanja? Zakaj so nekateri še vedno tako samozaverovani, prepričani, da sami vse najbolje vedo, da jim želijo drugi le slabo in jih uničiti. Pri posameznikih pravimo, da so za to krive osebne travme... Kaj pa pri podjetjih, velikih firmah? Le kako naj si razložimo izolirano delovanje nekaterih, ki bi morali že zaradi vrste dejavnosti čim bolj sodelovati z vsemi, ki so na kakršenkoli način povezani s to dejavnostjo. Resničnost jih bo v to prisilila, če ne letos, pa v prihodnjih letih. in zakaj te uvodne besede? K takemu razmišljanju me je spodbudil pogovor s Tatjano Drexler, ki je v Kompasovi poslovalnici v Gornji Radgoni zadolžena za poslovanje brezcarinskih trgovin ter za turistično dejavnost. Med obojim je velika povezanost, saj so trgovine vrata v Jugoslavijo, v Pomurje. Tuji gostje, ki se ustavijo v njih' — in teh ni malo — sprašujejo o marsičem. Ne bi verjeli: tudi o tem, kam lahko gredo na kosilo, zabavo. Najprej seveda vprašanje, kako uspešno je bilo leto 1988 za vaše brezcarinske prodajalne? Ta čas imate tri. »S poslovanjem smo zadovoljni, vendar menim, da to ne sme nikogar uspavati, kajti še vedno je kup stvari, ki se lahko izboljšajo in še bolj povečajo rezultate poslovanja. Največji promet ima gornjeradgonska trgovina, saj ima tudi največje kupno zaled-nje. Kupci so gostje iz zdravilišča v avstrijski Radgoni in prepričana sem, da morajo vsi naši načrti iti v korak z načrti tega zdravilišča. Pripravljajo se na gradnjo dveh hotelov, do leta 1995 naj bi jih bilo sedem. To pomeni — kolikor več gostov bo tam, toliko več kupcev bo v naših trgovinah.« Se je izbor blaga v minulih letih kaj spremenil? »Ne spreminja se kaj dosti, saj je to klasični prostocarinski iz- bor. ki ga najdemo v vseh trgovinah, na letališčih, lukah in marinah. Želimo pa si, da bi lahko prodajali več domačega blaga, vendar smo žal omejeni s prostorom. Prav tako naši izdelovalci blaga še vedno ne pripravljajo na primeren način. Na primer radgonska zlata penina stane 12,5 marke, francoski šampanjec vanja, vendar drugi niso bili za to? »Glede na povpraševanje strank, ki prihajajo v naše trgovine, smo ugotovili, da se ljudje po zdraviliščih dolgočasijo. Gostje v avstrijski Radgoni imajo čas, da tudi trikrat na dan pridejo čez mejo po cigarete. Tudi v naših zdraviliščih se gostje dolgočasi- pa 95 mark. Prepričani pa smo, da bi lahko tudi penina stala od 30 do 40 mark (tako kot drugi šampanjci), če bi menjali embalažo.« ' Kakšno je sodelovanje s sosednjo avstrijsko Radgono? »O nekem sodelovanju pravzaprav ne bi mogli govoriti, čeprav ga zelo pogrešamo. Govora je bilo o ustanavljanju nekakšne meddržavne komisije na področju maloobmejnega turizma ... vendar imamo premalo informacij, premalo smo vključeni v celotno turistično dogajanje v Pomurju. Prej bi lahko trdila, da sodelovanja sploh ni, da manjka neki forum, koordinator, ki bi vse to oživil in bi se tudi v praksi pokazali rezultati.« Vi ste pokazali voljo do sodelo- jo, saj so časi, ko so preživljali sedem- ali desetdnevni dopust intenzivno z nekimi kurami in kopelmi, minili. Potrebno jim je ponuditi nekaj več kot le to. To se že dolgo dogaja v turizmu po svetu. Zaradi tega smo pripravili sedem kratkih enodnevnih izletov in izbrali bisere Slovenije, na primer Bled, Kostanjevico. Nekateri oziroma redki so se ugodno odzvali, drugje pa so to ponudbo sprejeli z negodovanjem. Ne vemo, kako naprej.« Kakšno sodelovanje bi si želeli v prihodnje? »Od te meddržavne komisije na področju maloobmejnega prometa smo si obetali konkretne predloge, kako naj bi se maloobmejni turizem razvijal. Ker pa je potrebno stvari premakniti z mrtve točke, razmišljamo, da bo- IZ PKP PUCONCI K MINUTI ZA VARSTVO OKOLJA Z letom 1991 ne bo več »svinjanja« okolja!? Tako vsaj ztrjuje prvi človek ruškega tozda Proizvodnja kremenčevega peska v Puconcih Štefan Filipič in dodaja: »Zdajšnja stopnja čiščenja odpadne tehnološke vode znaša okrog 40 odstotkov, to pa je glede na za-glinjenost in navzočnost finih frakcij v sami rudnini odločno premalo.« Mi smo h klicaju namerno dodali vprašaj, kajti nikdar se ne ve, kako bo pravzaprav s t. i. ekološkimi naložbami. Sicer pa kar sledimo Filipičevim pojasnilom, ki jim je bila povod naša Minuta za varstvo okolja, objavljena pred tedni v nedeljskem programu Radia Murska Sobota. Dovolili smo si namreč »spustiti v eter« novico, da PKP sodi med tiste vrste onesnaževalcev okolja, ki jim je več do profita kot do čiste, neoskrunjene narave. »Aprila 1987. je delavski svet tozda sprejel sanacijski program čiščenja tehnološke vode. Sanacijo naj bi opravili postopoma — od leta 1987 do 1990. To pomeni, da 1991. ne bi več onesnaževali vod? oz. Puconskega potoka. S sanacijskim programom smo seznanili soboški občinski izvršni svet, občinsko konferenco SZDL Murska Sobota in krajevno konferenco SZDL. Ob tej priložnosti je bil dan predlog, da bi del plačila prispevka za onesnaženo vodo lani je znašal kakih 28 milijonov dinarjev, letos je v ta namen predvidenih 130 milijonov dinarjev — uporabili tudi za odpravo onesnaževanja.« Direktor tozda nato spomni na dognanja soboške občinske konference SZDL oz. njenega sveta za varstvo okolja v zvezi z izvajanjem nalog na osnovi predlanske slovenske problemske konference o ekologiji, energiji in varčevanju. »Lastne akcijske programe ekološke sanacije je posredovalo le nekaj gospodarskih organizacij. Svet se je do njih naklonjeno opredelil, pri tem pa postavil v ospredje KG Rakičan, LIV Rogašovci in PKP Puconci, ki imajo konkretno zapisane in razčlenjene naloge ekološke sanacije.« Filipič pripominja, da je zbor delavcev tozda marca lani dodatno obravnaval in z rebalansom sprejel naložbeni program kot tudi prednostno naložbo, to pa je strojno-tehnološki del obnove mehanskega čiščenja odpadne vode in zagotavljanje povratne industrije vode v Puconcih. »Naložbeni program izkazuje ljubljanski Rudarski inštitut in bo nared do konca aprila. V okviru zadevne sanacije bi gradnja čistilnih naprav trajala od junija do decembra 1989. Predračunska vrednost je ocenjena na milijardo dinarjev, viri finansiranja pa so naslednji: lastna sredstva, združevanje sredstev in sklada manj razvitih območij in denar vodnega gospodarstva. Oprema bo v celoti domača.« Naložbeni zalogaj za organizacijo, kakršen je tozd PKP Puconci, ni majhen. Omembe vredno je še, da bodo rudnino v prihodnje dodatno plemenitili, kar bo znalo sprožati nove ekološke probleme. B. Žunec Pisali smo že, da so nekatere večje pomurske delovne organizacije na pobudo soboške bolnice kupile rabljen aparat za računalniško tomografijo ali poseben rentgenski aparat z računalnikom v ZRN, ki lahko posname vse dele in sestavine telesa v milimetrskih plasteh in z manjšo dozo žarčenja. Aparatura je že v Rakičanu, vendar pa svet za zdravstvo pri republiški zdravstveni skupnosti za uporabo še ni dal soglasja, ker po ‘dogovorjeni delitvi dela med slovenskimi zdravstvenimi ustanovami soboška bolnica te aparature naj ne bi imela. Kakšno nespoštovanje dogovorjenega v soboški bolnici je torej to in zakaj so šli v nakup, če so vedeli, da aparatura ne spada v ta del Slovenije in so celo nekateri zdravstveni delavci mnenja, da bi bilo treba kupiti še kaj drugega za pomursko zdravstvo? Podpisniki mo sami navezali stike s sosednjo Radgono in poskušali tudi njim ponuditi te izlete po Sloveniji; upamo na ugoden odziv, saj oni svojih gostov v bistvu ne bodo izgubili, kvečjemu bodo popestrili svojo ponudbo. To pa pomeni tudi večji obisk v brezcarinskih trgovinah. Če ne bi šli takrat v trgovine, pa bi jih peljali mimo in jim povedali, kaj lahko vse kupijo. Prav gotovo bi se drugič v njih tudi ustavili.« Kakšna usoda čaka vaše trgovine glede na dejstvo, da rastejo podobne trgovine v vseh mestih in zdraviliščih kot gobe po dežju? »Ob vesti, da bo uveden davek na promet blaga v brezcarinskih trgovinah v notranjosti države, smo bili mi prijetno presenečeni. To pomeni, da bodo ostale mejne trgovine tam, kjer so — njihov dohodek nedotaknjen. Na vsak način pa je to nelojalna konkurenca. Nekdo, kije na meji spremenil stvari na boljše, če tako rečemo: očistil mejo in pripravil vhod v Jugoslavijo, na tako raven, kakršna naj bi bila, bo potem oškodovan zarad nelojalne konkurence. Spoznali so, da se to izplača in po vsej sili rinejo v tisti del s prodajo svojega blaga.« Načrtujeta kakšne novosti? »Preurediti želimo radgonsko trgovind, vendar smo naleteli na kup problemov. Primanjkuje skladiščnih prostorov, prodajni prostor bo potrebno razširiti, zamenjati opremo ... vendar pa potrebno rešiti probleme, ki so podobni začetnim. Če se bo v sosednjem mestu res toliko gradilo, bi bilo najbolje odkupiti celo hišo.« Kako so v Ljubljani dovzetni za vaše načrte? »Nam sledijo! Predvse pa -ne zavirajo nas, ampak podpirajo: Seveda so veliki apetiti z vseh strani, zato je narejena prednostna lista. Mi smo dokaj visoko.« Bernarda B. Peček SOBOŠKA IMP PANONIJA V MOŠČANCIH Prvi obrat na podeželju Če bo šlo vse po načrtih, naj bi maja oz. junija iz nekdanje moš-čanske osnovne šole prišli novi Panonijini izdelki. Uradno — in v tem smislu mu je bil tudi dan »žegen« pri naložbeni komisiji medobčinske gospodarske zbornicese program imenuje Prenos tehnologije in maloserijske proizvodnje na manj razvito območje. Komercialni direktor Panonije Stane Kovačič pravi, da je to za firmo prvi primer, da se seli na podeželje, Moščanci pa so bili izbrani zato, ker po nerazvitosti sodijo v prvo kategorijo in ker je lega objekta (tik ob asfaltirani prometnici) izjemno ugodna. Tudi razdalja do matičnega podjetja je razmeroma majhna. Zaposlitev bo dobilo kakih 30, predvsem kvalificiranih delavcev, prednost pri tem bodo imeli tisti z ožjega in širšega meščanskega območja. Naložba po zdajšnjih cenah znaša približno 3,3 milijarde dinarjev oz. po tekočih cenah nekaj čez 7 milijard dinarjev. Okrog 95 odstotkov bo združenih pod streho sozda IMP, ostanek bodo lastna sredstva. Večji del denarja bo »vzela« strojna oprema, medtem ko bodo za usposobitev objekta (stare osnovne šole) — zlasti je mišljena priredba vsakršnih napeljav za tehnološke potrebe, preureditev električnih vodov, vodovoda in ogrevalnih naprav — vložili med 600 in 700 milijonov dinarjev. Zaposleni v Pa-nonijinem obratu v Moščancih naj bi izdelovali manjše serije izdelkov in posamične izdelke, sam izdelovalni proces pa bo — z manjšo lakirnico — tehnološko zaokrožen. Objekt je pregledala strokovna služba ljubljanskega IMP-ja, potrdila, da ustreza, in tačas naj bi začeli s pripravljalnimi deli. Predvidoma v maju — tako komercialni direktor soboške Panonije Stane Kovačič — bo uvedena poskusna in v juniju stalna izdelava. Načrtujejo, da bi kasneje, ko se bo vpeljala, zaposlili še več delavcev. B. Ž. Ob računalniški tomografiji se spet kuha kupne pogodbe so seveda dali denar, ker so (bili) prepričani o tem, da kupujejo potrebno in dobro aparaturo, za malo denarja, in ker so vedeli, da tako odpade nakup druge vrste rentgenskega aparata s seznama potrebne opreme za bolnico, mnogo dražjega in z manjšimi sposobnostmi od tistega z računalniško tomografijo. Nekateri niti niso vedeli za vsebino dogovorjene delitve dela v Sloveniji, tisti, ki so, pa so računali s tem, da bodo soglasje dobili, ker je bil nakup smiseln in gospodarsko upravičen. Potihem pa so morda računali tudi na to, da se delitve dela v Sloveniji niso držale tudi druge inštitucije ter bodo zaradi pametnega nakupa zamižali tudi pri soboški bolnici. Pa so se ušteli. In zakaj torej nočejo zamižati in Sobočanom celo predlagajo, da aparaturo prodajo eni od ljubljanskih bolnic? Tako ravnanje vodi k sklepanju, da nekateri ne dajo privolitve, ker menijo, da bi aparatura bolj pripadala njim, kot pa Pomurcem, drugi pa že računajo s tem, da bo sprejet spremenjen zakon o zdravstvenem varstvu ter da se bo zdravstvo na novo organiziralo in bo zelo dobro, če se bodo večji zdraviliški centri pred sprejemom sprememb še bolj utrdili in dobili primat v slovenskem prostoru. Karkoli se že kuha v »zdravstveni politiki« v Sloveniji Po-murci so se odločili, da če soglasja ne bodo dobili — in po vsej verjetnosti ga ne bodo —, aparaturo posodijo mariborski bolnici, ki bo zanjo plačevala najemnino. Aparatura pa bo vseeno ostala v Rakičanu in bo pri roki zdravstvenim delavcem, predvsem pa bolnim Pomurcem. Majda Horvat STRAN 6 VESTNIK, 2. FEBRUAR 1989 kmetijska panorama UGODNEJŠI REZULTATI Poslovni rezultati v živilsko-predelovalni industriji soboške občine so v obdobju od leta 1985, ko so stanje ocenjevali zbori skupščine občine, do letos kljub težjim razmeram sorazmerno boljši, zlasti v primerjavi z gospodarstvom in industrijo v celotni soboški občini. Precejšnja vlaganja in dograditev proizvodnih zmogljivosti ter uvajanje novih programov so namreč omogočali hitrejše zaposlovanje v tej panogi. Prav tako se je izboljšala kvalifikacijska sestava zaposlenih, gospodarski položaj delavcev, odpravljene so izgube in spodbudnejši so finančni pokazatelji. Najpomembnejše je dejstvo, da so se proizvodni programi v živilskopredelovalni industriji, kamor štejemo Mesno industrijo ABC Pomurke, Agro-merkur, Tovarno mlečnega prahu in tozd Mlinopek Intes, spreminjali skladno s potrebami trga. Prišlo je tudi do večje finalizacije izdelkov, na trgu pa so se pojavili tudi novi in kakovostnejši. Tudi z izvoznimi rezultati so lahko zadovoljni. Nekaj konkretnih podatkov potrjuje prej navedeno. V celotnem prihodku gospodarstva soboške občine so organizacije s področja živilskopredelovalne industrije dosegle v minulem letu 27-odstotni delež, v slovenskem merilu pa od 10 do 12 odstotkov te gospodarske panoge. Povečal se je tudi dohodek na delavca, v primerjavi z letom 1985 pa se je njihovo število povečalo za 384. Delež izvoza organizacij živilskopredelovalne industrije v soboški občini je znašal v devetih mesecih lanskega leta že 28 odstotkov, kar je za 5 odstotkov več kot leto prej. Gre za blizu 9 milijonov dolarjev izvoznih poslov. K temu je v veliki meri prispevalo maksimalno izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, ki temeljijo na surovinah kmetijske dejavnosti, povečevanje produktivnosti, posodabljanje tehnoloških postopkov in opreme, s čimer so se znatno znižali stroški poslovanja. Poleg tega se živil-skopredelovalna industrija tesneje povezuje s primarno kmetijsko proizvodnjo prek KZ Panonke in KG Rakičan. Zaživelo je tudi sodelovanje s trgovino, medtem ko z gostinskimi organizacijami še iščejo skupne interese. Slišati je, da pripravljajo nove programe predelale sadja in zelenjave ter pridelavo biološko neoporečne hrane, za razvoj predelave mesa in mleka pa bodo ustanovili razvojne službe v posameznih delovnih organizacijah. Ne gre prezreti, da se kadrovska sestava v živilskopredelovalni industriji izboljšuje, čeprav še vedno prevladujejo polkvalifici-rani in priučeni delavci. Veliko več pa si obetajo tudi od združevanja sredstev celotnega gospodarstva za dohodkovno zanimive programe v živilskopredelovalni industriji. Podobno pa velja tudi za vključevanje republiških organov v reševanje problemov živilskopredelovalne industrije. Za zdaj se namreč večinoma naslanjajo na lastne sile, in to dokaj uspešno. Milan Jerše TURNIŠČE: cene pujskov Ponudba pujskov na sejmu v Turnišču je še vedno slaba. Minuli četrtek, 26. januarja, so rejci pripeljali na sejem le 14 pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih okrog 15 kilogramov. Za par živali so zahtevali od 300.000 do 320.000 dinarjev, prodali pa so vse živali. Občinska podružnica Slovenske kmečke zveze v Murski Soboti nadaljuje z aktivnostmi pri razčiščevanju in razreševanju nekaterih vprašanj, ki so se vrsto let kopičila v kmetijstvu in so zdaj dosegla že takšne razsežnosti, da je resno ogrožen nadaljnji razvoj te panoge. Potem ko so že opravili razgovore s predstavniki ormoške tovarne sladkorja in soboške Mesne industrije, so se minuli teden srečali še z vodstvom in predstavniki samoupravnih organov Kmetijske zadruge Panonka, načrtujejo pa že tudi razgovor s predstavniki Zivinorejsko-veterinarskega zavoda za Pomurje. Zaostrene razmere gospodarjenja neugodno vplivajo tudi na kmetijstvo, kmetje pa vzroke za težave največkrat iščejo v zadrugi, saj jim je ta najbližje, in tudi kritike so največkrat uperjene na zadrugo. Vendar, če je zadruga zares kmetova, potem mora zastopati interese kmetov, zato je tudi na tem razgovoru prevladalo mnenje, da medsebojno obtoževanje ne vodi k rešitvam. Slovenska kmečka zveza in kmetijska zadruga morata enotno nastopiti proti vsem tistim, ki zavirajo razvoj kmetijstva in dobršen del dohodka odtegujejo iz te gospodarske panoge. Pri tem so največkrat omenjali različne posrednike, ki zaslužijo skoraj toliko kot kmet, ki je moral v pridelavo vlagati. Motorna žaga — sodoben stroj Danes skorajda ni več kmečkega gospodarstva, ki ne bi imelo motorne žage. To velja predvsem za tista gospodarstva, ki imajo tudi nekaj gozda in si drva pripravljajo doma, zato je prav, da zapišemo nekaj o tem, kako pripravimo motorno žago, da bomo lahko z njo varno delali in bo brezhibno delovala. PRIPRAVA MOTORKE ZA DELO Motorna žaga je sodoben stroj, s katerim moramo skrbno ravnati. Upoštevati moramo navodila o vzdrževanju in obratovanju, ki jih predpiše proizvajalec. Zato je prav, da preučimo navodila in jih v praksi tudi upoštevamo. Le tako bomo prihranili čas pri obratovanju, se izognili vsem nevšečnostim in nepotrebnim popravilom ali celo kasneje stroškom v servisnih delavnicah. Če smo prišli na delovišče z delno razmontirano motorko, pritrdimo najprej meč, nato pa demontiramo varovalni pokrov z ostrogo. Skrbno očiščen meč namestimo na vodilno zarezo in vijačne nastavke, prek te pa namestimo verigo. Preveriti moramo, ali je očiščen kanal, po katerem priteka olje za mazanje verige. Očistiti je treba tudi okolje pogonskega kolesca, ki se pri žaganju tesno napolni z žagovino in manjšimi trskami. Nataknjeno verigo namestimo tako, da vodilni zobje ležijo v žlebu meča in so v presledkih med zobmi gonilnega kolesca. Rezilna stran zob mora biti na spodnji strani letve obrnjena proti motorju. Ko smo spet pritrdili varovalni pokrov, pritrdimo še podložni ploščici z maticami. Veriga mora biti toliko napeta, da se tišči meča. To opravimo tako, da vrtimo napenjalni vijak (nepenjamo do take stopnje, kot predpisuje proizvajalec v navodilih). Napetost verige preizkusimo tako, da s palcem in kazalcem še lahko potegnemo verigo po vodilu meča. Po krajšem žaganju moramo kontrolirati napetost verige in jo po potrebi ponovno napeti. Pred napenjanjem moramo vedno odviti Združiti sile za reševanje težav Res je sicer, da zadružna organiziranost v preteklosti ni povsem opravila svoje vloge, zato bodo toliko pomembnejše razprave o tem, kakšne naj bodo zadruge v prihodnje. Na račun sedanje organiziranosti Kmetijske zadruge Panonka so različne pripombe, vendar prevladuje mnenje, da te organiziranosti ne kaže drobiti, saj bi s tem oslabili tudi nekatere službe, ki so se doslej pokazale kot uspešne. V mislih imamo predvsem hranilno-posojilno službo, ki je imela pomembno vlogo pri razvoju zasebnega kmetijstva v soboški občini, temeljito pa bi kazalo razmisliti o drugačni organiziranosti nekaterih Služb. Te bo potrebno približati kmetom in v to smer se nagibajo tudi razmišljanja o matici na pokrovu, sicer bomo pokvarili vijak za napenjanje verige. Posebno pozornost moramo nameniti novim verigam, ki še niso utečene in se včasih rade raztegujejo. Seveda moramo kontrolirati tudi količino olja v rezervoarju, da ne bi žagali z ne-mazano verigo. VŽIG MOTORNE ŽAGE Pripravljene motorne žage ne vžigamo v zaprtih prostorih, ker so izpušni plini zdravju škodljivi. Če motorka dlje časa ni bila uporabljena, v rezervoarju pa je ostalo gorivo, ga moramo pred vžigom premešati. Med mirovanjem se olje sčasoma loči od bencina in se usede na dno rezervoarja, kar otežuje vžig motorke. Preden vžgemo motorko, je postavimo na tla. Paziti moramo, da se meč ne dotika tal. Zaradi varnosti ne sme biti nikogar pred mečem motorke. Če bi se utrgala veriga, bi človeka ranila. Pri polnjenju rezervoarja pazimo, da goriva ne polivamo po tleh. Manjša neprevidnost (cigaretni ogorek) že lahko povzroči večjo nesrečo. Pred vžigom zapremo zračno loputo na uplinjaču, še posebej če je motor mrzel. Pri ogretem motorju lopute za zrak ne bomo zapirali, pač pa bo treba nekajkrat potegniti zaganjal-no vrvico, da motor vžge. Nato pritegnemo vzvod za plin (petelin), ki je pod vodilnim ročajem motorke, in tako povečujemo število vrtljajev (pravimo, da za-grevamo motorko). Motorko pravilno vžgemo tako, da se z desno roko opremo na nosilni ročaj, z levo roko izvlečemo zaga-njalno vrvico tako daleč, da ne začutimo upora, nato pa hitro in kratko potegnemo zaganjalno vrvico. To po potrebi nekajkrat ponovimo, da motor vžge in steče. Občasni vzrok, da motorka ne vžge, je med drugim tudi to, da se v valju nabere preveč goriva in zaliva svečko. V tem primeru odvijemo svečko, jo očistimo in po možnosti ogrejemo z vžigalnikom ali vžigalico. Tako očiščena je segreta svečka bo pri naslednjem zagonu vžgala motor. tem, da bi bilo potrebno nekatera dela hranilno-posojilne službe prenesti na teren, na sedeže sedanjih temeljnih zadružnih organizacij. Tudi na račun dela pospeševalne službe je več pripomb, vendar teh ocen ne kaže posploševati, saj so območja, kjer pospeševalna.služba dobro deluje, cilj pa mora biti, da jo še bolj približajo kmetom, ki jih je treba nenehno strokovno usposabljati. Odnosi so največkrat tisti, ki razdvajajo kmete in zadrugo, te pa je treba reševati strpno in pošteno. Dejstvo je namreč, da si razvoja zasebnega kmetijstva brez dobre zadružne organiziranosti ni-možno zamišljati, še posebno pomembno vlogo pa bo morala opraviti zadruga pri tržnem načinu gospodarjenja. Zato je le v skupnem delu kmetov in zadružnih delavcev ter v skupnem iskanju rešitev mogoče najti izhod iz sedanjega težkega položaja. Medsebojno obtoževanje ne vodi nikamor! L. Kovač OBRATOVANJE MOTORNE ŽAGE Pred začetkom žaganja pustimo motor teči v mrtvem teku z namenom, da se malo ogreje. Pri 'takem teku se veriga ne sme vrteti. S tem da pritisnemo vzvod (petelin) za plin, dodajamo več goriva v kompresijski prostor in veriga se avtomatično vključi v pogon. Žagati moramo: z občutkom, tj. s takšno obremenitvijo motorja, kot ga ta zmore, ne da bi drsela sklopka ali pa bi se ustavljala veriga. Veriga naj vedno teče enakomerno, ne sunkovito. Z malo posluha nam motorka pove, kolikšna je njena obremenitev. Od posluha motorista in njegove spretnosti za hitro reagiranje z dodajanjem ali odvzemanjem plina je odvisna kakovost in zmožnost uspešnega dela in pravilno ravnanje z motorko. Tako kot pri vseh motorjih z notranjim zgorevanjem velja pravilo, da nove motorke ni dobro polno obremenjevati (okrog 40 do 60 obratovalnih ur). Pogosto jo je treba ohlajati. S takim obratovanjem poskrbimo, da se motorka pravilno uteče. Ko prežagujemo hlod, velja pravilo, da meča ne pritiskamo v rez, ker s takim ravnanjem močno obremenjujemo sklopko. Motorno žago bomo najbolje varovali z enakomernim žaganjem. Pri tem seveda tudi goriva ne bomo porabili več, kot je predpisano. Brez obremenitve verige, tj. v prostem hodu, petelina ne bomo pritiskali s polnim plinom. Tudi žaganje s sunkovitim dodajanjem in odvzemanjem plina škoduje motorju, hkrati pa tako brez potrebe porabljamo več goriva. Po izteku delovnega dne motorko očistimo in pregledamo, ali so vsi vijaki dobro pritrjeni. Verigo nabrusimo ali pa zamenjamo. Kadar žage dlje časa ne bomo potrebovali, je priporočljivo, da verigo demontiramo in namočimo v mešanico olja in petroleja (nafte). Pred ponovno montažo jo obesimo na primeren kraj, kjer se odteče in osuši. Če predvidevamo, da motorke dlje časa ne bomo potrebovali, jo hranimo v suhem prostoru, da ne rjavi, in jo namažemo z zaščitnim oljem. Izpraznimo rezervoar, motor pa pustimo teči tako dolgo, da iz uplinjača porabi vse gorivo. Potem je priporočljivo, da kanemo v valj nekaj kapljic olja in nekajkrat potegnemo zaganjalnik, da bat razmaže olje po vsem valju. MINERALNA GNOJILA IN ZDRAVJE LJUDI Pridelovanje tako imenovane biohrane je v zadnjem času postalo prava moda. Res je sicer, da z uporabo najrazličnejših kemičnih sredstev za zaščito rastlin vedno bolj zastrupljamo naravo, s tem pa tudi hrano, vendar uporabe vseh agrotehničnih ukrepov vseeno ne bi smeli metati v isti koš. Ce ima lahko uporaba zaščitnih sredstev, ki jih marsikje uporabljajo brez pravega nadzora, negativen vpliv na zdravje ljudi, pa tega ne bi mogli z gotovostjo trditi za uporabo mineralnih gnojil. O tem piše tudi dr. Mirko Leskošek v knjižici Gnojila in gnojenje in ne strinja se s trditvami, da so živila, ki so zrasla brez uporabe mineralnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin, bolj zdrava in več vredna. Vsakršno gnojenje, tudi z mineralnimi gnojili, ima nalogo, da daje zemlji in s tem rastlinam toliko rastlinskih hranil, da bi gnojene rastline kar najbolje uspevale. Vsa naša kmetijska zemlja je zaradi stoletnega izčrpavanja in doslej vselej nezadostnega gnojenja bolj ali manj siromašna, zato njena naravna rodovitnost ne zadostuje za optimalno rast in razvoj rastlin. Potreba po hranilih se še poveča zaradi novih sort, ki so ne samo bolj rodovitne, ampak tudi bolj »požrešne« kot stare ter zahtevajo mnogo hranil. Zato gnojimo tla, da bi dosegli kar najboljše pridelke. Z majhnimi pridelki namreč ne morejo biti zadovoljni niti posamezni pridelovalci niti naša družba niti milijoni ljudi, ki še'vedno stradajo- Ker za dobro prehrano rastlin, torej ne zadostujejo le hlevski gnoj in druga domača gnojila, uporabljamo tudi mineralna gnojila. Hranila iz mineralnih gnojil za rastline niso tedaj, ko jih vsrkajo, nič drugačna kot tista hranila, ki pridejo iz hlevskega gnoja. Popolnoma enaka so, le da so v rudninskih gnojilih bolj zgoščena in morebiti posamična (npr. dušikova, fosforjeva, kalijeva in podobno), v hlevskem gnoju pa bolj razredčena in jih je več vrst skupaj. Z mineralnimi gnojili lahko pokvarimo kakovost kmetijskih pridelkov ali PŠENICA— priročnik za pridelovalce ČZP Kmečki glas nas že več let oskrbuje s potrebnimi navodili za pridelavo različnih poljščin ter z ostalimi tehnologijami in navodili za praktično uporabo v kmetijstvu. Letošnjo Knjižnico za pospeševanje kmetijstva smo na kratko predstavili že v prejšnji številki, v tej zbirki pa posebej izstopa knjižica prof. dr. Toneta Tanjška PŠENICA, ki je zanimiva in koristna tudi za pomurske pridelovalce, zato nekaj več besed o njej. Pšenica je poljščina, za katero nekateri mislijo, da jo lahko vsakdo prideluje. V današnjem času, ko pa nas ekonomika pridelovanja vedno bolj stiska, je tudi za doseganje visokih pridelkov potrebno vedno več znanja in praktičnih izkušenj. V razumljivi in dovolj obširni obliki je to prikazano v knjižici PŠENICA. Zaradi aktualnosti nekaterih ukrepov v spomladanskem obdobju mislim, da je potrebno opozoriti na nekatera prikazana poglavja. Pri nas je najbolj poznana navadna pšenica, katero v celoti sejemo na naših poljih, vendar pri sosedih preizkušajo ali pridelujejo tudi razne druge vrste in sorte pšenice. Botanične značilnosti pšenice pogojujejo njene zahteve v setvi, prehrani in varstvu posevkov. Posebej pomembno se mi zdi poglavje o setvi zrna, razraščanju in razvoju koreninskega sistema, formiranju klasa in možnosti vplivanja človeka na to tako, da doseže čim višji pridelek. Posamezne razvojne faze in njihovo poznavanje je pomembno za časovno razporeditev posameznih ukrepov (kot je 1., 2. in 3. dognojevanje, uporaba herbicidov in regulatorjev ipd.) V zadnjem času je vedno več govora o kemični sestavi pšenice in vlogi iste v opredeljevanju kakovostnih razredov. Imamo možnost dosegati visoke pridelke, v naslednji fazi se bo potrebno več ukvarjati s kakovostjo. Dobro poznavanje bolezni, škodljivcev in plevelov omogoča usmerjeno varstvo posevkov. To pomeni, da bomo izvajali samo tiste ukrepe, ki so smiselni, nujno potrebni, oziroma ekonomsko gledano, upravičeni. Slovenija ima različne pogoje pridelovanja poljščin. Pšenica ima določene zahteve, kar je v knjigi dobro prikazano. To pomeni, da moramo za naše (pomurske) razmere imeti prilagojeno tehnologijo pridelovanja, da dosežemo visok in poceni pridelek. ( Kolobar nam je vedno bolj ozek, kar se pomembno odraža na stanju oziroma rodovitnosti tal. Ker moramo pri ohranjanju rodovitnosti tal misliti v naprej, je pri pšenici posebej pomembno, na katerem mestu jo bomo vključevali v kolobar. Sortiment pšenice je izredno bogat, poleg tega pa se ta vsako leto spreminja. Danes več ne govorimo o tehnologiji pridelovanja Ea-.° tehnol°g’ji sorte (400-700 zrn/m1, 160-220 kg/ha dušika, setev I -ŽO.oktobra, poškodbe od sredstev za varstvo rastlin itd). Torej je potrebno poznati tudi lastnosti sorte. Območje Pomurja prideluje pomembne količine kakovostne semenske pšenice. Za posameznike je sicer ob dobri oskrbi območja s kakovostnim semenom tudi pomembno, kako ravnati s posevki, če želimo sami pridelati dober semenski material. Knjižica je opremljena z grafikoni, tabelami — rezultati poskusov, skicami, slikami, tako da bralec dobi dobro dopolnilo k obstoječemu znanju s področja pridelovanja pšenice. Geza DŽUBAN, dipl. ing. agr. povzročimo določene vidne ali nevidne motnje v prehrani rastlin, če gnojimo zelo enostransko z določenim gnojilom (hranilom), ali pa če gnojimo zelo pretirano. In še v takem primeru je na eni strani zemlja tisto sito, ki vsega, kar dobi z gnojenjem, ne da rastlini. Tudi rastlina ne sprejme vsega, kar ji daje zemlja, in končno imata človek in žival v svojih organizmih vgrajena določena sita, ki bolj ali manj ločijo to, kar je zdravju koristno, od tistega, kar ni. Čeprav se z vsemi opisanimi mehanizmi zmanjša nevarnost neprimerne enostan-ske prehrane, pa moramo že pri gnojenju paziti, da bo le-to strokovno pravilno, to pa pomeni, da moramo rastline hraniti skladno. Takšno gnojenje je nazadnje potrebno tudi zaradi gospodarnosti. Po vsem tem torej lahko sklenemo, da so mineralna gnojila tisti dejavnik, ki skupaj z domačimi gnojili omogoča najustreznejšo rast in razvoj kmetijskih rastlin — travnikov, poljščin, sadovnjakov, vinogradov in podobno. Pri strokovno pravilni rabi rudninskih gnojil ne dosežemo samo mnogo večjih pridelkov, ampak lahko v številnih primerih izboljšamo tudi njihovo kakovost. To pa tudi pomeni, da pravilno gnojenje z mineralnimi gnojili ne vpliva škodljivo na zdravje ljudi in živali. VESTNIK, 2. FEBRUAR 1989 STRAN 7 pisma, mnenja, stališča KAM SO »IZGINILE« PROBLEMI TELEFONIJE ZVEZDICE Toliko obetavne zvezdice za kakovost in ponudbo v gostinstvu in turizmu so izgubile na veljavi, pa tudi namen ocenjevanja za sclekci-ranje gost insko-turistične dejavnosti gostišča in lokali z več zvezdicami, ko bi za kakovostno ponudbo imeli tudi višje cene. Dogaja se prav nasprotno. Cene v hotelih, bifejih in okrepčevalnicah so še iste, ali pa je razlika zanemarljiva. Opaža se. da kljub drvenju cen v gostinstvu navzgor ponudba ostaja ista, kvečjemu se zmanjšujejo porcije, zelo redki delavci v gostinstvu žele s pestro ponudbo privabljati domače in tuje goste, izjema je — in v prednosti — Kompas. Že vsega vajen domači gost ni tako občutljiv za negativne spremembe v prednosti gostinsko-turistični panogi, drugače pa je s tujimi turisti in gosti, ker so pri njih doma cene urejen po kakovosti gostišč in lokalov v turističnih središčih. Kot ugotavljajo v turizmu, nam tujci že obračajo hrbet in se usmerjajo drugam. Pohvalno je, da se v večjih mestih, tudi v Mariboru, in turističnih centrih odpirajo in ustanavljajo igralnice, kar bi zelo popestrilo ponudbo in privabilo petičneže iz tujine, ki znajo tudi dobro zapravljati, seveda le, če so zadovoljni in razpoloženi tudi z vsem drugim, kar sodi zraven k turizmu. To so tudi blagovnice, butiki, prijazen nasmešek in pogovor, ustrezna gostišča in hoteli s cenami po ocenjeni kakovosti glede na pestrost in kakovost ponudbe. Le tako si bomo dolgoročno gotovo zagotovili tujce, ki bi se radi vračali v deželo na sončni strani Alp, pa še devizni priliv se bo povečal za kakšno dodatno milijardo dolarjev. Jože Kaučič, I»manoše 6 Neposredno ogrožanje 154. člena ustave SFRJ Komisija za zaščito kmetov in delavcev OO ZSMS Kmetijske zadruge Ljutomer—Križevci sporoča, da .so na glavni disciplinski obravnavi 6. januarja na izrecno zahtevo delavca v postopku odklonili preskus alkoholiziranosti sekretar KZ Stanko Klemen, direktor TZO Klas Franc Lubi, predsednik in član disciplinske komisije Franc Jureš in Andrej Graf. S tem so sum alkoholiziranosti samo potrdili oziroma bi ga ob podvrženju alkotesta odvrgli, paradoksno pa je, da so obravnavali delavca, ki sicer ni odklonil alkotesta in tudi ni bil strokovno in pravilno opravljen ter tako sam po sebi ni potrdil očitane kršitve »čezmernega uživanja alkohola«. Vse zaposlene delavce in kmete tako seznanjamo, da od njih nihče v Zadrugi nima pravice zahtevati preskusa alkoholiziranosti z alkotestom. dokler ne bo proti omenjenim sprožen disciplinski postopek, oziroma prekinjen proces proti delavcu v postopku, in tudi dokler ne bo takšno početje ustrezno zakonsko opredeljeno v zadružnem samoupravnem aktu. Le-tu pa mora biti ravno na osnovi 154. člena ustave SRFJ jasno poudarjeno, da preskus lahko zahtevajo nadrejeni kot tudi podrejeni v službeni hierarhiji. Za komisijo: Milan Rus, predsednik Štipendije iz Titovega sklada V občini Lendava lahko vsako leto podelijo 1 štipendijo za mlade delavce in 3 štipendije za učence in študente. V tem šolskem letu je odbor za štipendije podelil 1 štipendijo za študij elektronike ob delu in 2 štipendiji za učence in študente. Ena štipendija za učence in študente je ostala nepodeljena, saj ni bilo ustreznega predloga za njeno podelitev. V lanskem šolskem letu so trije Titovi štipendisti diplomirali, dva sta se zaposlila v občini (dipl. inž. kem. tehnologije), inženir gozdarstva pa seje zaposlil v Murski Soboti. Dve Titovi štipendistki nista izpolnili pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije (slabši učni uspeh), zato je odbor sprejel sklep, da se jima štipendija za šolsko leto 88/89 ne podeli. Ena štipendistka ob delu seje v tem šolskem letu zaposlila v občini Murska Sobota, tako da za to šolsko leto ni obnovila vloge za prejemanje štipendije. Tako prejema štipendijo iz Titovega sklada v tem šolskem letu 12 štipendistov, medtem ko so imeli v občini Lendava v šolskem letu 8"//88 16 štipendistov. J. Žerdin V krajevni skupnosti Negova rešujejo problem telefonije skupaj s KS Spodnji Ivanjci, kjer sta tudi pošta in telefonska centrala. V preteklem letu so v Spodnjih Ivanjcih predali namenu novo poštno poslopje, ki so ga zgradili v okviru KS Spodnji Ivanjci in tako zagotovili pošti prostor za širitev telefonske centrale. Pri izdelavi telefonskega omrežja pa je premalo zavzeta DO za ptt promet Murska Sobota, ki nima dovolj zmogljivosti za izdelavo telefonskega omrežja na svojem območju. Prav zato so se sredi preteklega tedna na Negovi zbrali zainteresirani krajani in člani sveta KS Negova in Spodnji Ivanjci. Zbralo se je več kot trideset zavzetežev za razširitev telefonije in v skoraj dveurni razpravi so povedali veliko kritik na račun PTT-ja Murska Sobota. Najprej je treba povedati, da so sejo sklicali ob 13. uri, ker so tako zahtevali pri DO za ptt promet Murska Sobota, kije bila vabljena in je obljubila udeležbo na sestanku. Toda teh ni bilo, tudi opravičila niso dali. Prav to pa je razjezilo prisotne, kajti malomarni odnos do bodočih naročnikov ni sprejemljiv. Kot je povedal predsednik OK SZDL Gornja Radgona Feliks Petek, imajo delavci PTT-ja Murska Sobota absolutni monopol pri širjenju telefonske mreže telefonije. Kot kaže, imajo delo zagaranti- rano vsaj za dve leti vnaprej, zato se tako neodgovorno obnaša-, jo. Vprašali so se, zakaj ne usposobijo več delavcev, saj imamo v pomurskih občinah dovolj delovne sile, zakaj ne dovolijo, da bi dela opravljala zasebna firma, ki bi sejo dalo v sedanjih razmerah takoj ustanoviti. Tako prakso imajo tudi v drugih državah, kjer ni takega monopolizma. Vprašali so se tudi, zakaj sami ne skrbijo za hitrejši razvoj, saj vsak novi naročnik ustvarja novo vrednost. Sedaj pa se zdi, kot da pač nekaj delajo, kako pa so zadovoljni bodoči telefonski naročniki, pa jim je malo mar, saj so organizacija posebnega družbenega pomena, ki je pač lepo »uj-čkana«, kot večni dojenček socialističnega samoupravljanja. Namen sestanka je tudi bil, da bi delavci PTT-ja odgovorili krajanom Negovskega Vrha, Radve-nec, Ločkega Vrha in Negovske vasi, zakaj tem krajanom ne dovolijo napeljave telefona iz sosednje pošte v Benediktu, ki je nosilec akcije za gradnjo telefonije v KS Benedikt, že dogovorili, da tem zainteresiranim krajanom dajo 20 telefonskih priključkov po dogovorjeni ceni, ki pa je vsaj dvakrat manjša, kot jo bodo imeli za napeljavo telefonije na Negovi. Tudi krajevna skupnost Negova soglaša s priključitvijo teh območij, saj bodo ti krajani imeli telefon že maja tega leta. medtem ko naj bi, bila na Negovi širitev končana, če, leta 1991. Na sestanku je predsednik skupščine KS Negova Slavko Lončarič povedal, da so v KS zadovoljni, če občani pridejo do takih dobrin na cenejši način. Le zakaj ima PTT Murska Sobota odklonilen odnos, so se še spraševali na sestanku. Dejali so, da tudi elektrike ne delimo po krajevnih skupnostih, zakaj potem ne bi mogel telefon samo prek ceste, če je na eni strani KS Benedikt, ki sodi v PTT Maribor, na drugi pa Negovski Vrh, ki pa sodi v območje PTT Murska Sobota. • Mira Marko se je hudovala nad počasnostjo poštnih delavcev, ki s tem podražujejo delo. Ti pa bi morali pri napeljavi telefonije izrabiti možnost uporabe sredstev za manj razvita območja v Pomurju, kamor sodi tudi KS Negova. Ob koncu so člani sveta KS Negova in Spodnji Ivanjci sestavili protestno pismo, v katerem so nanizali probleme, ki so jih navajali udeleženci sestanka za širitev telefonije v KS Negova in Spodnji Ivanjci. Najostreje pa so obsodili poštne delavce, seveda odgovorne, ne tiste, ki v mrazu montirajo in opravljajo mon-terska dela, ker niso poslali svojih strokovnih delavcev na sestanek, saj so sami določili srečanje za 13. uro, mnogi pa so morali zapustiti svoja delovna mesta. Ludvik Kramberger NARAVNO ZDRAVILIŠČE RADENCI Vas trga v kosteh? Se slabo počutite? Mislite, da je to zimska utrujenost. Karkoli že je, pomagal vam bo tudi enkraten obisk v Zdravilišču Radenci. Obiščite savno, okopajte se v radenski mineralni vodi, zaplavajte v bazenu ali se dajte obložiti z zdravilnim blatom. Odkrijte ugodne učinke naravnih zdravilnih sredstev, saj so jih dobro poznali že stari Rimljani. Naj postane družinski izlet v Radence prijetna vsakotedenska obveza za vso družino! Odpiralni čas: bazen od 7.00 do 21.00 savna od 14.00 do 21.00 mineralne kopeli od 6.00 do 17.00 blatne obloge od 6.00 do 14.00 Informacije: Zdravilišče Radenci, 69252 Radenci, tel. (069) 73-331 O o Kako kmet v Pomurju prodaja les 2. decembra sem prodal v TOK Ljutomer, GLG Murska Sobota, 29 m' hrastovega lesa. Plačali so mi ga: za L vrsto 150.000 din. drugo 120.000, tretjo 80.000 in lipov les po 70.000 din za m’. 3. decembra sem vprašal na gozdarstvu v Gornji Radgoni koliko plačajo hrastove hlode po vrstah, pa so mi povedali, da ne kupujejo po vrstah, ampak je povprečna cena za I m' 220.000 din, za lipo pa 155.000 din. Tako sem povprečno oškodovan pri 1 m’ 76.000 din. Isti dan sem telefoniral na GLG v Mursko Soboto in vprašal, koliko plačujejo 1. vrsto hrastovega lesa — povedal je 170.000 din. Ko sem mu povedal, da mi je včeraj v Ljutomeru plačal 150.000 din, je odložil slušalko in ga nisem več dobil. V Ljutomeru so mi rekli, da moram les prodati njim, ker je gozd na njihovem območju. Čudi me. da si napravijo monopol za prodajo, kako pa je potem s cenami? Ne morem si tega predstavljati, kaj še taki ljudje sploh delajo na podjetju, ki tako okrog prinašajo kmeta. Tak les raste 50 do 100 let. kmet dobi zanj skoraj samo za stroške, zanima me kako oni ta les prodajajo naprej. Zaradi takih reči je nujno, da se formira Kmečka zveza, ki naj bi ščitila kmeta. Zamuda, Rački vrh SAJ NI MOGOČE’ Marsikaj doživi človek, za kar ne bi mogel nikoli vnaprej trditi, da se bo zgodilo. Življenje nas znova in znova preseneča. Kaj si misli človek, ko proti jutru zasliši zvok sirene (naj si bo gasilcev, milice, ali reševalcev)? Morda kje gori, prometna nesreča? Morda elementarna nesreča, vsega tega je namreč danes veliko. V naši krajevni skupnosti na srečo tako poredko gori, da sem najprej pomislil, da imajo zopet kakšno vajo. No, vseeno se mi je zdelo malce prezgodaj za vajo, tudi za naše vrle gasilce. Zagorel je bife v našem kraju. Delavci, ki so zjutraj odhajali na avtobus, s katerim naj bi se odpeljali v službo, so v resnici videli neki dim, a so vsi mislili, da se vali od soseda, ki stanuje blizu bifeja. No, nekdo pa si je le premislil in verjetno pogledal od blizu ter ugotovil, da v samih prostorih že pošteno tli. Po vsej verjetnosti naj bi bil samovžig pri termoakumulacijski peči, hkrati pa se je to zgodilo verjetno zaradi velike malomarnosti nekoga od zaposlenih v teh prostorih. Nihče se verjetno ni poprej vprašal, kaj se lahko vse pri- peti zaradi neprevidnosti in malomarnosti, zato pa se verjetno toliko bolj danes, ko je, po podatkih nekaterih, uničenega kar precej inventarja. Vse to danes veliko stane, vsaka taka napaka pa našo družbo še toliko bolj. Kaj bi bilo, če bi zagorelo vse poslopje, v katerem so trgovina, bife, nad tema dvema prostoroma pa stanovanje. Prepričan sem, da se bodo sedaj začeli trezneje obnašati, čeprav je v prostoru, kjer je vedno več neustreznih kot pa obratno, to zelo težko. Na napakah se človek uči in prepričan sem, da se bodo določeni tudi na tej. Za konec samo še poduk za tiste, ki jim je bil bife vsakodnevno mesto postanka, kakor tudi marsikateri materi, ženi oziroma dekletu, ker bodo njihovi moški vsaj za nekaj časa prikrajšani za te in podobne užitke ob »šanku« v bifeju Stogovci. Bojan Macuh P. s. Že naslednji dan je bil bife v izrednih razmerah odprt za redne goste. Povprečje obiska ne sme. pasti. Velik pomen Franceta Prešerna Bliža se naš kulturni praznik, 8. februar, in prav bi bilo, da se spomnimo vsaj ob obletnicah smrti velikega moža slovenskega naroda, ob tem datumu na pesnika Franceta Prešerna, kar so nas učili v šoli, pozneje pa smo pozabili na pesnika. Spomnili se ga bomo z gostovanji gledališčnikov in s proslavami in tako obeležili ta kulturni praznik. Lepo bi bilo, če bi ta praznik prenesli tudi v kolektive, kar si ta veliki mož tudi zasluži, če že znamo proslavjati manj pomembne zadeve, saj je marsikje na tujem bolj cenjen kot pa doma. Morda bo ta praznik pobuda za humanitarne akcije, za gostovanja in nastope umetnikov, za ureditev kakšnega spomenika ali znamenitosti iz naše zgodovine in za lepše obnašanje. Vsi narodi nimajo takih pesnikov. Mi, Slovenci, kot majhen narod pa ga imamo. Prešeren je veliko pripomogel k prebujanju, osveščenosti in zavednosti Slovencev in moralna dolžnost vseh nas je. da se ga dostojno spomnimo. Jože Kaučič, Lomanoše Prvi odgovorni urednik predhodnika Vestnika tednika Ljudski glas je bi! Jože Vild — od 18. februarja do 14. julija 1949 — nakar je uredniško »žezlo« prevzel Viktor Širec. Kakšna so bila pisma bratcev tistih dni? »Ni prav, da tovarna usnja, v Ljutomeru pošilja potrdila potrošniških nakaznic Okrajnemu ljudskemu odboru v Ljutomeru po pošti, namesto da bi jih prinesel kurir in bi na ta način prispele na mesto pravočasno, d oči m jih je Okrajni ljudski odbor dobil po pošti dan pozneje. Prav takega birokratskega postopka se je poslužila podružnica Narodne banke v Ljutomeru, ki je poslala po pošti dopis Poverjeništvu za Finance, čeprav bi lahko kdorkoli dostavi! dopis naslovljenemu poverjeništvu osebno, kajti pot ni dolga in vodi samo iz pritličja v prvo nadstropje.« Taka je vsebina enega od pisem, ki jih je objavi! Ljudski glas. Vsak član OF naj bo podpornik Socialnega fonda! Zadružniki! Vlagajte na hranilne knjižice, z varčevanjem koristite sebi in krepite svojo zadrugo. PRESKRBA — Pod tem naslovom se 3. novembra 1949 skriva naslednje: »Ker živi mnogo učiteljev v pasivnih in od središč oddaljenih krajih pod zelo težkimi življenjskimi pogoji, je bilo v dogovoru z Ministrstvom za prosveto LRS sklenjeno, da se istim lahko nakažejo mesne konserve (golaž) namesto svežega mesa. Upravičenci morajo za odgovarjajočo količino konserv oddati odrezke za meso, lahko pa dvignejo enkrat v mesecu celotni mesečni obrok. Konserve so na zalogi v trgovskem podjetju Okrajnega magazina, spec. 1, Murska Sobota. Sporazumno s Poverjeništvom za prosveto smo določili učiteljstvo iz sledečih šol, kateri so upravičeni, da si lahko namesto svežega mesa nabavijo golaž-konserve, in sicer učiteljstvo iz šole : L Gerlinci 2, 2. Kramarovci 1, 3. Kuzma 3, 4. Gornji Slaveči 1, 5. Dolnji Slaveči 1, 6. Kru-plivnik 1, Vidonci 3, 8. Trd-kova 2, 9. Žena vije 2, 10. Bu-dinci !, 1L Dolenci 2, 12. Prosenjakovci 2, 13. Domajinci 2, !4. Kančevci 1 in 15. Vučja Gomila L« Podpisan je OLO, Po v. za trg. in preskrbo Murska Sobota. Če smo že prej povzeli dve aktualni paroli iz 50-ih let, naj dodamo še dva pomenljiva naslova. Nepravilno razdeljevanje nakaznic za usnje. Napake pri živilskih nakaznicah. Imeli so rubriko Pogovor z dopisniki, začeli so z objavljanjem sestavkov v madžarskem jeziku in 8. decembra 1949 najdemo članek Zatiranje porab-skih Slovencev v znamenju inform birojevske prakse: vsekakor je lahko v premislek v primerjavi z zdajšnjimi razmerami med porabskimi Slovenci na Madžarskem. Pa še daljši povzetek iz uvodnika prav tako 8. decembra 1949, ki so ga naslovili Volili bomo najboljše, zaupanja vredne in v sodelovanju z njimi izvrševali vse naloge. » V teh dneh, ko je borba za socialistično preobrazbo vasi najostrejša, ko je borba za socializem pri nas tako v kmetijstvu kot v industriji in na vseh ostalih področjih v največjem razmahu, se grmadijo vedno večje naloge za osnovne organe ljudske oblasti, zato pa posvečamo vedno več pažnje utrjevanju krajevnih ljudskih odborov in njih osamosvojitvi pri delu . . . odklanjamo način po-VESTNIK stavljanja odgovorom organov oblasti od zgoraj navzdol, kot so to prakticirali Romuni in v tem je tudi moč naše ljudske oblasti... Na teh (predvolilnih množičnih sestanih — op. B. Ž.) razkrinkujemo vse takšne, kot je ves KLO Gor. Lendava, ki ni hotel nuditi nobene pomoči masovnim organizacijam in je odklanjal vsako sodelovanje s partijsko celico. Prav tako je ta KLO ščitil kulake, kar se je videlo jasno pri oddaji prašičev, kjer so oddajali mali kmetje pitane prašiče, a od velikih so prevzemali mršave. Prav tako KLO ni hotel reševati pritožb v zvezi z oddajami. Predsednik KLO tov. Rac Rudolf pa je poskušal s poneverbo kandidatne liste in seveda je opravičeno, da se množica volivcev postavlja na stališče, da ne bo sprejela kandidatne liste, dokler so kandidati takšne vrste stari odborniki. Prav nasproten slučaj pa je v KLO Gorici, Čepincih in Ze-navlju, kjer so volivci sami zahtevali, da kandidirajo vsi stari odborniki, kajti njih delo je koristilo skupnosti in jim ljudstvo v polni meri zaupa ...« (B. Ž.) I4mupsiA !_ « t w / S & * ! & f i L d' _ ” * * ... : . VESTNIK $ MURSKA W8OTA, 6 Janwja JSM Cen: >4^» : STRAN 8 VESTNIK, 2. FEBRUAR 1989 kulturna obzorja O NOVI KULTURNI POLITIKI Predsedstvo republiške kulturne skupnosti predlaga spremembo skupščinske organiziranosti za zagotovitev večje učinkovitosti ter odgovornosti pri uresničevanju temeljnih nalog na področju nacionalne kulturne politike. Predvidena je sprememba sestave števila in pristojnosti organov skupnosti (enodomna skupščina z manjšim številom delegatov) namesto vrste odborov pa bi bil poseben izvršilni odbor s posebnimi pooblastili. Gradivo bodo občinske kulturne skupnosti in delegati po zagotovilu predsedstva kmalu dobili v presojo. Preden se bo to zgodilo je prav, da se tudi v tem delu dežele seznanimo kakšna so izhodišča za novo kulturno politiko in kaj aktualnega se na tem področju dogaja v Sloveniji, kjer se je medijska zvezda o tem na široko razpisala. Citiramo najbolj udaren in odmeven del. »Moram reči, da ne ugovarjam samemu nazivu Kulturna skupnost,« je v torkovem Delu (24. januarja) na strani Kultura-šolstvo-znanost med drugim zapisal Dimitrij Rupel. V nadaljevanju pa je predsednik Slovenske demokratične zveze predlagal: »V njej pa bi se namesto sedanjih delegatov morali naseliti sposobni managerji in seveda strokovnjaki. Lahko bi delovala kot sklad, ki bi prejemal del sredstev od slovenske države, del pa tudi od gospodarstva, od vseh vrst mecenov in premožnih ljudi, ki jim je pri srcu slovenska kultura. Takšna skupnost bi morebiti izdajala delnice, lahko bi kapital (če bi ga imela) investirala v produktivne dejavnosti in z dobičkom investirala v produktivne dejavnosti in z dobičkom financirala kulturo itn. Razpisovala bi natečaje, o katerih bi razsojale razne žirije. Takšna skupnost bi morala biti osvobojena neposredne ideološke kontrole oziroma bi si morala izbojevati avtonomen položaj po angleškem zgledu (at arms lenght); morala bi prepričati parlament, da je zanj najbolje, če ne prevzema za kulturne neuspehe in če si ne lasti zaslug za dosežke! Med kulturo in politiko mora obstajati ustrezna distanca, ki izraža spoštovanje in nepristranost.« Do predlagane komercializacije kulture se je opredelilo predsedstvo skupščine Kulturne skupnosti Slovenije. Njen tajnik Marjan Ga-brielčič je dejal: »Komercializacija slovenske kulture je tema, ki seji v kulturni skupnosti v različnih oblikah na različnih organih pogosto pojavljala skozi oblike, ki ji rečemo kultura na trgu, skozi problematiko lastnega dohodka, pridobivanja sredstev preko sponzorjev in podobno. Gre preprosto zato: ugotavljamo, da vendarle kompletna slovenska kultura dobiva preveč družbenih sredstev oziroma’ da je premalo tržno orientirana. Zakaj je tako so tudi razlogi, verjetno zato, ker ni ljudi, ki bi bili sposobni tržiti s pomočjo kulture oziroma to ponudbo. Vedeti pa je treba, da je slovensko tržišče majhno in da vse kulturne dejavnosti nimajo enakih možnosti plasmaja na trgu in da bo slovenska kultura v enem delu vedno družbeno subvencionirana tako kot je to drugje po svetu.« »O samoupravljanju r kulturi se ni začelo govoriti šele v sedemdesetih letih, ampak že v »liberalnih« šestdesetih, temeljna (liberalna) zahteva pa se je — če se ne motim, piše znani publicist in predavatelj sociologije kulture — glasila naj bi kulturni »delavci« sami odločali o zadevah na njihovem področju. Tej zahtevi seje kasneje pridružila zahteva, da bi naj o denarju za kulturo odločali tudi tisti, ki ga »dajejo«, torej »delavci v združenem delu.« Kulturno revolucijo vidim ravno v prevladovanju tega »delavskega« interesa, ki je v nasprotju celo z marksizmom: saj v tem primeru ne razpolaga s svojim (kulturnim) proizvodom tisti, ki ga je naredil. To pa pomeni, da je odtujen kulturni delavec. Ampak tu seveda ne gre za marksizem. V sedemdesetih letih so r ospredje kulturnega življenja prišli tisti, ki s kulturo niso imeli veliko opraviti: pač v skladu z dobro staro teorijo socialističnega realizma, da je delavski razred »naročnik« kulture in ima v njej besedo. Da se ne bi narobe razumeli: delavski razred sam nikoli ni obvladoval, pač pa so jo obvladovali njegovi »predstavniki«, ki so izbirali kulturne projekte po svoji »meri«. Delavski razred si verjetno ni želel ne Dražgoške bitke, ne Muzeja revolucije niti ne Cankarjevega doma, ki je bi! na začetku namenjen predvsem političnim zasedanjem. Stvar je bila torej zamišljena kot politična kontrola kulture v imenu »uporabnikov«. Seveda se je igra kdajpakdaj pokvarila, ko o kulturnih projektih niso odločale samo centralne, ampak tudi lokalne birokracije. Samoupravljanje v naši kulturi se je do neke mere spremenilo v »dogovarjanje« med republiko in občinskimi politikami.« Očitek, da je drago že samo dogovarjanje med izvajalci in uporabniki na dveh nivojih (najprej na občinskem, potem pa še republiškem nivoju) in bi kazalo to poenostaviti, sogovornik, ki smo ga poklicali v Ljubljano, zavrača s številkami. Po njegovem zagotovilu ce-lotno dogovarjanje in vključno s stroški strokovne službe, ki bi naj omogočala strokovne podlage za dogovarjanje, sejninami in vsem skupaj ne znaša niti dva odstotka od sredstev, ki jih dobiva Kulturna skupnost Slovenije za svoje letne programe. Večji problem tega dogovarjanja je njegova neučinkovitost oziroma (ne)kakovost.« Zato so potrebne sprmemebe. Kakšne? »Te spremembe je komisija v katero sem vključen, elaborirala v gradivu, ki gaje obravnavalo predsedstvo in na nek način tudi sprejelo ter dalo v javno razpravo do zasedanja skupščine, ki bo konec februarja. V teh spremembah zeh-mo samoupravno organiziranost na področju kulture postav tn novo, ji povečati učinkovitost in z različnimi racionalizacijami priti do tegaJ da bodo ljudje, ki načrtujejo kutlurno politiko tudi odgovorni zanjo. Torej, da bodo tisti posamezniki, ki bodo delali na področju pri oblikovanju naprimer nacionalne kulturne ° odgovorni in hkrati spoznani. Da bomo vedeli kdo ti ljudje so.« Ker je sestavni del kulture tudi ljubiteljstvo v njej smo Marjana Grabrielčiča, ki je obenem tudi predsednik Zveze kulturnih organiz -cij Slovenije povprašali kakšna reorgamzac.ja se predvideva v njej. »Na področju ljubiteljske kulture smo v reP“^štk‘ =- s ti obsii« in jih j. .(“1^ bodo 6. bolj ““ v^dTne^iS^^ P"’1"6™ dUŠi'a raZV°ja javnosti oziroma vsebin.« Namen je očitno dober, praksa pa bo pokazala ali ne gre spet le za enega od neuspešnih poskusov (tudi) na področju kulture. Manjka nam predvsem ponos! Da na policah v trgovinah ni dobrih turističnih spominkov, takšnih ali drugačnih, nas je lahko sram! Ne more pa nas biti sram naše slovenske kulture in ustvarjalnosti, kajti če bi imeli malo več ponosa in spoštovanja do nje, bi lahko turistom ponujali marsikaj drugega, ne le plastične rože. Ne znamo združiti svoje ustvarjalnosti in veščine uporabe igle in sukanca ali noža za izrezovanje lesenih predmetov, zato nas kaj hitro zavedejo agresivni izdelovalci spominkov, ki so v modi zadnja leta. Izdelujejo vodnjake, klopotce, kozolce in krožnike kot po tekočem traku — napis mesta seveda ustreza potrebam naročnika. In kdo so ti naročniki? Vsi tisti, ki jih je sram domačih izdelovalcev spominkov, idej, ki pridejo iz domače hiše, ki so zaverovani v svoj »dober okus« in strokovno usposobljenost za vsa področja znanosti in gospodarstva. To so tudi vsi tisti, ki so v petek zvečer, 27. januarja, manjkali na predavanju etnologa in profesorja dr. Janeza Bogataja v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih. Predavanje je bilo zares zanimivo. Najprej je govoril o zgodovini spominkarstva, vrsti spominkov, njihovi prodaji, pospeševanju spominkarske dejavnosti, o pomenu razstav in primerne finančne spodbude (ki seveda pri nas manjka). Celotno predavanje je popestril s prikazovanjem diapozitivov. Spominek je lahko vse, kar lahko obesimo, spijemo ali pojemo, prav tako so to lahko stare stvari, zanimivo pa je predvsem, da so bili prvi turisti romarji, ki so potovali iz verskih, trgovskih ali drugih nagibov ter prinašali domov raznorazne stvari iz drugih dežel. Spominke pa so zbirali in prinašali v domače kraje tudi vojaki. Dr. Bogataj je najprej spregovoril o spominkih, ki so kopija dediščine in za katere poskrbi le malokateri muzej (poleg prospekta bi turist lahko kupil tudi kak tak spominek). V drugo skupino spadajo maskote, mitološke ali simbolične upodobitve (npr. Kompasov Janez, planšar Jaka), mitologija pa se pojavlja tudi v industrijski družbi (slonček za brezalkoholne pijače). Figure lahko ponazarjajo tudi nošo ali like iz duhovnega izročila posameznega kraja (verženski leš-čeček, varovalec narcis). V tretjo skupino spominkov je uvrstil razne prospekte, zemljevide, reprodukcije likovnih del, faksimile starih knjig (stara kuharska knjiga Valentina Vodnika) in druge publikacije. V četrto skupino turističnih spominkov pa spadajo izdelki domače in umetne obrti, ki ji zadnje čase sicer namenjamo veliko pozornosti, vendar le na papirju. Ročno delo je imelo dolga leta prizvok zaostalosti, zato ni čudno, da se bomo morali zelo potruditi, če hočemo nekaj tega sploh obdržati. Večina izdelovalcev je starih od 65 do 85 let, le redki imajo naslednike. Zanimivo je tudi, da je lahko turistični spominek kulinarika posamezne pokrajine le, če je pripravljena na primeren način (prleška tiinka, kmečka malica). K turističnim spominkom pa seveda spadajo tudi razne pomanjšave in aplikacije turističnega znaka — lipovega lista. Bernarda B. Peček Brigita Bavčar OBNOVLJENA KAPELICA SVETE TROJICE Kapelica svete Trojice v Lendavskih goricah, ki jo je načel zob časa, spada med zanimive objekte, ki govorijo o zgodovini Lendave in okolice. Kapelica nima samo verskega pomena, ampak tudi zgodovinskega s Hadikovo mumijo. Ideja o popravilu kapelice .sv. Trojice. ki je bila v zelo slabem stanju, se je leta 1987 porodila na župnijskem uradu r Lendavi. Jože Be rnad. župnijski upravitelj, ni mogel skrivali zadovoljstva. da je kapelica danes obnovljena in prikazana obiskovalcem r prvotni podobi. Kapelica stoji na višini 266 metrov nadmorske višine. Zgodovinski viri govore, da je bila kapelica sezidana že leta 1728. »Zakaj smo se odločili za obnovo, ne bi na široko razglabljal, bila je nuja, in predvsem zaradi dejstva, da ima Lendava kot mesto malo zgodovinskih znamenitosti. Številni vsakodnevni gosti, turisti in izletniki - saj je bilo samo leta 1986 okrog 4500 obiskovalcev — potrjujejo. da je bila kapelica potrebna popravila. Ob številnih očitkih in propadanju kapelice smo končno leta 1987 s kulturno skupnostjo in občinskim vod- ZOLTAN GABOR: IZGUBLJENE IGRAČE, olje (1963) 1988 Kulturno društvo Tone Plej Crenšovci Tudi letos večeri kulture Vsi, ki poznajo delo kulturnih društev v lendavski občini, so si enotni, da je kulturno društvo Tone Plej iz Crenšovec najbolj delavno. V preteklem letu so uspešno delovale številne sekcije, posebej naj omenimo dramsko, ki je uprizorila Partljičevo komedijo Ščuke pa ni. Društvo kot celota pa je organiziralo še večere kulture, na katerih so se predstavile posamezne njegove sekcije, v goste pa so prišla še sosednja društva. Skupaj je nastopilo okrog 400 igralcev, pevcev, godcev ... Le koliko je bilo potem gledalcev? Veliko! Kulturnemu društvu že nekaj časa predseduje učiteljica Majda Frančič. Povprašali smo jo, ali bodo tudi v letošnji »kulturni sezoni« tako delavni, oziroma ali bodo znova organizirali večere kulture. Ti so lani namreč dodobra razgibali ne le Črenšovčane, ampak tudi ljubitelje odrskih del iz sosednjih krajev. Takole nam je povedala: »Tudi v letošnjem letu smo si zastavili pester program dela, ki bo potekal v okviru posameznih sekcij. Tako mešani pevski zbor pripravlja samostojni koncert, folklorna skupina se bo predstavila s starimi in nekaj novimi plesi, ritmična skupina bo tokrat nastopila prvič, dramska skupina seje odločila, da bo naštudirala komedijo Komisija za samomore, recitatorska skupina je zadolžena za pripravo proslave ob 8. februarju, kino sekcija pa bo nadaljevala s svojimi prizadevanji za čim boljše filmske predstave. Tudi v vaški knjižnici delo ne bo zamrlo, ampak bo skušala spodbuditi že večji interes za branje. Podobno kot lani bomo imeli tudi letos večere kulture, in sicer od 1 L februarja do 5. marca pod naslovom Črenšovci 89. Na njih se bodo predstavile naše sekcije, otroci iz vzgojno-varstvenega zavoda, imeli bomo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, pa filmski večer s filmom To so gadi. V letošnjem poletju bomo, kot že nekajkrat doslej, pripravili neke vrste festival mladih pevcev, imeli bomo dneve domačega filma, na ustrezen način pa bomo zaznamovali še 20-letni-co kina Črenšovci, saj je eden od redkih podeželskih kinematografov, ki se je obdržal. Člani naših sekcij bodo tudi sodelovali na različnih prireditvah v krajevni skupnosti (Črenšovci, Žižki, Trnje) in zunaj nje.« Tako torej v kulturnem društvu Tone Plej Črenšovci v letošnjem letu. Program, ki ga utegnejo še dopolniti, je dokaj napet, vendar prav nič ne dvomimo, da ga bodo uresničili. Se več: upamo celo, da ga bodo še razširili, saj volje do dela ne manjka. Spodbuda za to so seveda dobri obiski na prireditvah. §. Sobočan LUTKOVNO SREČANJE V soboškem Klubu mladih se bo danes (v četrtek, 2. februarja) ob 8.00 začelo občinsko srečanje lutkovnih skupin. Nastopile bodo lutkovne skupine osnovnih šol Bogojina pod vodstvom Anice Gregorec s predstavo Ženin išče Mišo, Karel Destovnik-Kajuh pod vodstvom Terezije Mataj s predstavo Medved išče pestunjo, Prekmurske brigade pod vodstvom Nade Tušar z igrico O debeli repi, Kuzme pod vodstvom Ingrid Pojbič s predstavo Muca Copatarica in lutkovna skupina z Gornjega Senika pod vodstvom Jožice Roš z Lepljenko ugank. bb PLESNI TEČAJ Zveza kulturnih organizacij soboške občine organizira plesni tečaj s programom standardnih, latinskoameriških, modnih in disco plesov. Plesni tečaj se začenja 7. februarja — na sam pustni torek in predvečer slovenskega kulturnega praznika — na srednješolskem centru tehniško-pedagoške usmeritve ga bo tudi letos vodil plesni učitelj Jože Martinec. bb stvom Lendava našli skupni jezik. Res je bilo, da smo leta 1986 kapelico zaprli za številne obiskovalce. V dokaj slabem stanju je bil strop r kapelici in le-tega smo za silo popravili. Po dolgih posvetovanjih in pregledih s strani Zavoda za spomeniško varstvo Maribor in Projektivnega biroja iz Murske Sobote smo končno leta 1987 kapelico obnovili. Najprej smo popravili celotno strešno konstrukcijo. V letu 1988 smo prekrili stolp kupole z bakreno pločevino in obnovili zunanjost pročelja kapelice s fasado. Omeniti moramo številne delovne organizacije in posameznike, ki so prispevali 42 milijonov dinarjev. Tukaj velja omeniti Komunalno skupnost Lendava in ABC Pomurko — Govedorejo Lendava. No, tudi prostovoljnega dela ni treba zanemarjati, kajti krajani goric so položili drenažne cevi okrog kapelice. Dosedanja dela so nas stala okrog štiri in pol milijarde dinarjev.« Sedaj, ko je urejeno pročelje, si na župnijskem uradu prizadevajo za ureditev notranjosti kapelice. Notranji zidovi so vlažni, pri čemer bo potrebno, ko se bodo dela začela, odstraniti ves omet itn. Na župnijskem uradu in Zavodu za kulturo občine Lendava se je porodila ideja, da bi v bližnji prihodnosti oh kapelici organizirali tradicionalne slikarske kolonije in s slikami umetnikov opremili notranjost kapelice. Na še eno pomanjkljivost nas je v razgovoru opozoril Jože Berna d: »Gre predvsem za to. da hi dokaj dejavno lendavsko Turistično društvo ali kulturna skupnost Lendava za številne izletnike izdalo priročno knjižico o kapelici in Hadiku — hranitelju Lendave pred Turki, r kateri hi lahko zajeli tudi drugo naravno in kulturno dediščino občine Lendava. Ko ho dokončno urejena kapelica, pa se ho potrebno dogovoriti o razlaga telju za izletnike in turiste, čeprav se le-ti prej najavijo in dobijo ključ od kapelice na župnišču. No. sedaj, ko imamo končno vpeljano elektriko h kapelici. razmišljamo o osvetlitvi kapelice z več strani, predvsem v nočnih urah, kar ho za obmejno Lendavo prava atrakcija.« je končal oh pogovoru Jože Bernad. kulturni koledar PETEK, 3. FEBRUARJA MURSKA SOBOTA - V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec bo ob 18.00 otvoritev razstave risb, grafik, slik in skulptur akademskega slikarja Vinka Tuška, ki sodi v okvir tradicionalne likovne izmenjave z Gorenjsko, v počastitev slovenskega kulturnega praznika. PONEDELJEK, 6. FEBRUARJA MURSKA SOBOTA - V soboški galeriji bo ob 17.00 osrednja prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Na njej bo podelitev nagrad, plaket in priznanj občinske kulturne skupnosti in nastop Jerce Mrzel, znane slovenske igralke, ki bo ob glasbi Janija Goloba in klavirski spremljavi Boruta Lesjaka interpretirala izbrano poezijo na temo in temo slovenstva. Pesmi, ki jih bo zapela, so Kocbekove, Pavčkove, Fritzeve in Brvarjeve, naslov predstave pa SKLICUJEM ZBOROVANJE. Ob 19.00 bo v dvorani kina Park brezplačna projekcija jugoslovanskega filma Skrivnost samostanskega žganja v režiji Slobodana Šijana. Režiserja poznamo po celovečercih, kot so Kdo neki tam poje (Ko to tamo peva, 1980), Kako so me sistematično uničili idioti (Kako sam sistematično uništen od idiota, 1983) in Davitelj proti davitelju (Davitelj protiv davitelja, 1984). V svojem najnovejšem filmu iz lanskoletne produkcije se je spet izkazal z duhovito, dinamično komedijo. Posebnost filma so dialogi v angleščini. SREDA, 8. FEBRUAR MURSKA SOBOTA — Prešernov dan bo v pomurskem središču dan odprtih vrat v knjižnicah, kjer tokrat izjemoma ne bodo zaračunavali zamudnin in tudi vpis bo brezplačen. Zavod za časopisno in radijsko dejavnost, v katerem sta redakciji tednika Vestnik in Radia Murska Sobota, bo omogočal ogled med 8.00 in 13.00, med 10.30 in 12.00 bo v glasbeni šoli glasbena ura za učence osnovnih šol, ob 14.00 pa bo v restavraciji hotela Zvezda prepeval Sindikalni mešani pevski zbor Štefan Kovač, ki ga vodi Tomaž Kuhar. Tega in naslednjega dne bo v Murski Soboti gostovalo Pionirsko plesno gledališče iz Celja. Predstave bodo v dvorani kina Park, naslov ple-sno-glasbenega nastopa pa je ŠEHEREZADA. LENDAVA — V lendavski knjižnici bo ob 11.00 otvoritev razstave Prešernu, ki jo pripravlja Božena Ivanuša. GORNJA RADGONA - Ob 18.00 bo v kulturnem domu nastop učencev in učiteljev glasbene šole in nastdp tamburašev iz Črešnjevec. Prireditev sodi v okvir počastitve slovenskega kulturnega praznika in je brezplačna, tako kot ogled avstralske komedije Krokodil Dundee, ki jo bodo v kinu Svoboda predvajali ob 16.00 in 19.00. razstave MURSKA SOBOTA — Na študijskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice je podaljšan ogled razstave Književno delo Ivana Cankarja, postavljene v počastitev 70-letnice pisateljeve smrti. Pripravljajo pa tudi razstavo o Prešernu, v počastitev slovenskega kulturnega praznika — dne Prešernove smrti. LENDAVA — V galeriji Lendava je na ogled razstava Pričevanja iz preteklosti, ki jo posreduje Pokrajinski arhiv Maribor. Gre za severovzhodno Slovenijo v arhivskih virih. RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin si lahko do 7. februarja ogledate razstavo del sodobnega kitajskega umetnika Hua Quinga. Knjige USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Feri Lainšček — VISOKA PESEM (Guliver), Pasquale Fesra Campanile —- ZALJUBLJENA ČAROVNICA (Pomurska založba) in Anton Skaza — KLETARJENJE JE UŽITEK (Kmečki glas). ZLOM Tak je naslov plesnega projekta Matjaža Fariča iz Murske Sobote, katerega premiera je bila v Cankarjevem domu v Ljubljani minulo sredo zvečer, ponovitev pa bo v nedeljo, 12. februarja, ob 20.00. Zlom je nastal v produkciji Centra za kulturo in film August Cesa-rec in Cankarjevega doma, v plesnem večeru pa je ob Matjažu Fariču (ki je obenem koreograf in režiser) nastopila zagrebška gostja Normela Krešič. Plešeta ob glasbi Branka Mirta, Laibacha, Borghesie in Miladojke Junit, upajmo pa, da bomo imeli najnovejši plesni projekt rojaka priložnost videti tudi v Pomurju. bb VESTNIK, 2. FEBRUAR 1989 STRAN 9 naši kraji in ljudje »Bintala« sta koruzo »Bintajo« (čistijo) danes še marsikaj. Ponekod koruzo, pšenico, sončnice, pa tudi ječmen. So pa tudi taki, ki »bintajo« bučno seme, preden ga odpeljejo v mlin in naredijo olje. Da spada poleg drugih tudi to med zimska opravila, je res, predvsem če je zima bolj »piškava«. Večina starejših strojev se danes še uporablja, le da so predelan na električni pogon. In ravno pri tem delu smo zmotili Števa in Vilmo Ljubojeva iz Petanjec. Kljub nižjim temperaturam sta se dela pridno lotila. Pojasnila sta nam, da v eni uri zmeljeta tudi do štiristo kilogramov koruze, da je stroj iz leta 1910 in še rabi namenu. Živina pa veliko raje poje prečiščeno hrano oz. zrnje. Nataša Juhnov OKROGLA MIZA V DOKLE-ŽOVJL' 219 let krojaškega ceha v Turnišču Strpen pogovor o aktualnih vprašanjih N Dokležovju je bila okrogla miza, ki sodi v okvir pogovorov SZDL v soboški občini o aktualnih vprašanjih v krajevnih skupnostih. Bil je to dobro pripravljen pogovor, na katerem so gostitelji vsestransko predstavili gostom krajevno samoupravo, v katero je vključenih okrog 170 ljudi, predvsem mlajših, in ki dobro deluje. V strpni in kritični razpravi pa so opozorili na najbolj aktualna vprašanja, s katerimi se srečujejo pri svojem delu, ter iskali možne rešitve. V ospredju razprave je bila problematika telefonije, kmetijstva, otroškega varstva in šolstva. Govorili pa so še o nekaterih problemih, kot je npr. izkoriščanje geotermalne vode. Telefonija je danes zelo draga stvar, kar občuti tudi 80 novih naročnikov v Dokležovju, vendar pa pri tem ni mogoče uveljaviti solidarnosti, je poudaril direktor DO za ptt promet Murska Sobota, Zoltan Sever. Seznanil pa jih je tudi o rokih za urejanje telefonije, katerim se ni mogoče izogniti. V zadnjem času pa postaja v Dokležovju pereč problem vrtec, ki ne ustreza normativom, novogradnja pa ni v srednjeročnem programu razvoja sisa za otroško varstvo, niti v referendumskem programu krajevne skupnosti. Po daljši razpravi in nakazovanju možnosti rešitve za otroški vrtec so se odločili za dozidavo pri osnovni šoli, o čemer pa morajo svoje povedati strokovnjaki. Pojasnilo jim je dal predsednik skupščine sisa za otroško varstvo, Stanko Sraka. Ravnatelj Osnovne šole Bakovci Štefan Antolin pa je udeležence okrogle mize informiral o gradnji nove šole v Bakovcih, ki se bo letos začela, žal pa zaenkrat brez telovadnice. Svoj delež pri gradnji šole naj bi prispevala tudi krajevna skupnost Dokležo-vje. Veliko govora je bilo tudi o problematiki kmetijstva, kjer so se razpravljale! zavzemali za boljšo pospeševalno in hranilno-poso-jilno službo, ki bi jo morali približati kmetom. Govorili so tudi o možnosti gradnje trgovine za potrebe kmetijske zadruge, o obrtni coni za gradnjo hiš, o koriščenju geotermalne vode ter drugem. Udeleženci so bili s pogovorom zadovoljni. F. Maučec Karta občine Gornja Radgona Za ljutomersko in murskosoboško je tudi gornjeradgonska občina izdala karto, ki jo bodo koristno uporabljali zaposleni v različnih terenskih poklicih, pa tudi učenci ali navadni popotniki. Karto občine Gornja Radgona v merilu 1:50 000 je izdala Geodetska uprava Gornja Radgona, založila pa Skupščina občine Gornja Radgona. J ako kot vodič (izdali so ga leta 1987) je bila tudi ta karta potrebna. Na naslovni strani je grb občine, ki ga je ponovno oživila sedanja občinska garnitura. Skoda le, da niso koristno uporabili prazne hrbtne strani karte, saj bi lahko dodali načrt mesta. v bbp Uradni dokument, napisan na pergamentu, navaja 25. II. 1770 kot dan, ko sta grof Frančišek Esterhazy in njegov rojak Josephus Jablanczy predlagala cesarici Mariji Tereziji, da se turniškemu krojaškemu cehu izdajo vse pravice in dolžnosti za njegovo uradno in pravnomočno priznanje. Kot je iz originalnega dokumenta možno razbrati, je takratna administracija potrebovala osem mesecev, da je dokument javno in pravnomočno priznala. Dokument je bil uradno potrjen in priznan v mestu Szala-Egerszegu na generalnem zboru cesarskega komiteja 24. septembra 1770. leta. Člene, ki v originalu nosijo ime ARTIKULA-RIES, je lastnoročno podpisala cesarica Marija Terezija in jih opremila z voščenim pečatom svojega cesarstva. Členi točno določajo vse dolžnosti in privilegije cehovskega društva mesta Turnišče (vas Turnišče je imela v tistih časih meščanske pravice — op. p). Ta dokument se hrani prav tako kot voščeni pečat z grbom cesarstva v Turnišču. Iz ohranjenih zapiskov je možno razbrati, da so bili člani krojaškega ceha v ustanovitvenem letu v glavnem krojači, šivilje, tkalci in nekaj veljakov tistega časa. Tradicija, stara čez 200 let, se iz leta v leto nadaljuje, pa ne samo to, iz leta v leto se povečuje število članov cehovskega društva. Pohvale vredno je to, kot Kaj so pokazale meritve oddajnika v Nemčavcih? Konec minulega tedna so strokovnjaki RTV Ljubljana opravili obsežno raziskavo o primernosti lokacije radijskega oddajnika v Nemčavcih. V njegovi okolici so bile zadnje čase opravljene melioracije, zato so skušali ugotoviti njihov učinek na trdnost tal v bližini oddajnika. O, tem nam je več povedal dipl. niž. Anton Zelenik, odgovoren za srednji val v razvoju tozda Oddajniki in zveze RTV Ljubljana. »Leta 1975 smo zaradi slabšega sprejema oddajnika v Murski Soboti začeli iskati ustrezno rešitev. Hoteli smo uresničiti prehod na novo lokacijo in frekvenco, ki smo si jo izborili tega leta na konferenci v Ženevi. Beg iz središča Murske Sobote, ki je bila vedno bolj pozidana z visokimi zgradbami, je bil neizbežen. Določitev nove lokacije je opravila komisija, sestavljena iz članov RTV Ljubljana in občinskih funkcionarjev. Sprva smo imeli na voljo kar 7 lokacij, sedanjo pa je izbral takratni direktor tozda inž. Miha Pavlič, in sicer v bližini mo je povedal sedanji »CEHME-ŠTER« (predsednik društva) Jože Pal. da se zadnja leta v cehovsko društvo vključujejo tudi mlajši čla- ni in članice, tako da se za nadaljevanje stare tradicije v Turnišču zaenkrat ni bati. Društvo šteje danes 260 članov, včlani se lahko vsak, ki je pripravljen plačati skromno članarino. V društvu je tudi nekaj članov iz Murske Sobote, Lendave in Ljubljane. V večini ' pa so člani društva iz Turnišča. Renkovec in Lipe. Vsako leto se člani cehovskega društva proti koncu januarja zberejo in v spo- tela Čarda. To je bila po naključju zadnja lokacija, ki jo je izbral šele v večernih urah. Ta lokacija se je izkazala za odlično, k dobri slišnosti sedanje- ga 10 kW srednjevalovnega oddajnika pa je pripomogla tudi na novo pripravljena oddajna antena inž. Gregorača; sedaj vodje razvoja v tozdu Oddajniki in zveze RTV Ljubljana. Oddajnik v Nemčavcih že od svojega zagona uspešno deluje. Problem je nastal pred dvema letoma, ko so izvedli v njegovi neposredni bližini melioracijska dela. Obstajala je bojazen, da bo to izsuševanje vplivalo na pro-pagacijo (širjenje valov). Ustrezne meritve smo končali, rezultate, ki jih bomo dobili na osnovi izračunov, pa bomo podali v nekaj dneh. Upam, da bodo ugodni!« M. Jerše min na ta zgodovinski dogodek pripravijo skromno zakusko, ki jo seveda sami financirajo. Na srečanju članov ne manjka pristnega domačega humorja in tudi domača pesem se ob spremljavi harmonike sliši skozi vas. V Turnišču obstajata razen krojaškega ceha tudi čevljarski in kovaški, vendar sta oba po številu članov manjša in po letih delovanja mlajša kot krojaški ceh. Prihodnje leto, ko bo društvo praznovalo 220 let obstoja, bodo pripravili slovesno praznovanje visokega jubileja. V ta namen so imenovali pripravljalni odbor, ki bo pripravil in poskrbel za dostojno družbeno in kulturno manifestacijo ob praznovanju visokega jubileja. Kot so omenili, bodo v program uvrstili povorko s starimi običaji, ki so tako značilni za ta del naše ožje domovine. Menili so se tudi, da bo potrebno originalni dokument — izvirnik cehovskih členov ali pravil RESTA VRIRAT1 ali izdelati dvojnik, ki bo na ogled namesto izvirnika. Original pa bo tako ostal v vitrini in se bo ohranil dalj časa. Fotografija cehovskih členov ali pravil z voščenim pečatom, ki ga je podarila M. Terezija leta 1770. Tekst in foto: FRANC VITEZ Znova uspešna sezona soboških ptičarjev Na nedeljskem letnem občnem zboru Društva za varstvo in vzgojo ptic Murska Sobota so dokaj ugodno ocenili minulo sezono. Četrto mesto med 18 društvi v Sloveniji in 8 medalj na zveznem tekmovanju v Splitu, kjer je Slavko Paldau postal zvezni sodnik (že od prej to pomembno funkcijo opravlja Karel Gjergek), je krona uspešnih rezultatov. Zato so na tokratnem občnem zboru podelili posebna priznanja društva trem prizadevnim posameznikom, in sicer Jožetu Šantavcu, starosti in uspešnemu rejcu ptic, Bojanu Kološi mlajšemu in Slavku Paldauu, diplome pa je prejelo 13 članov. Sicer pa so veliko pozornosti namenjali zaščiti inventarja društva, v kar je bilo vloženih 170 prostovoljnih ur, organiziranju razstav v Murski Soboti, Lendavi in Turnišču, pri čemer so prite- V CERKVENJAKU ŽE PRIPRAVLJAJO NOV REFERENDUMSKI PROGRAM Uspelo Težko je verjeti, da bi v manj razvitem kraju v Slovenskih Goricah skoraj vsako leto odprli nov objekt. Seveda — prepričati se moramo na lastne oči. Tiste dni je bila megla zelo vztrajna, pot do Cerkvenjaka pa dolga in naporna, saj je del ceste od Vidma do tega večjega kraja v lenarški občini neasfaltiran. Hrib, na katerem je naselje, ima 300 metrov nadmorske višine, zato je bila megla — če verjamete ali ne — redkejša. Takoj pade v oči mogočna stavba, ki ni nič drugega kot gasilski dom, nato nova šola in gradnja novega objekta na desni. Tudi te mesnice pred leti še ni bilo! Peljemo se naprej, kajti predsednik krajevne skupnosti (zaposlen v Agrokombinatu Lenart) je povedal, naj se za podatke pozanimamo kar pri tajniku. Toda kje je pisarna? Seveda, tudi krajevna skupnost je dobila nove prostore. Vse to nas že skoraj prepriča, da je krajevna skupnost Cerkvenjak nekaj posebnega. Brez ljudi ne gre Darko Lorenčič, tajnik Krajevne skupnosti Cerkvenjak, nas je že pričakoval. Pravkar se je vrnil s terena, pravi. Ta čas gradijo zdravstveni dom (naslednja naloga bo prepričati zdravnika in zobozdravnika, da sta v kraju potrebna vsak dan, ne le dvakrat tedensko) in pripravljajo čez 4 kilometre cest za asfaltiranje, in sicer od Stanetinec do Andrenec (1300 metrov) in v Čagoni (3 kilometre). Vsa zemeljska dela so financirali krajani. O iztekajočem se referendumskem programu smo izvedeli: »Krajevni samoprispevek, ki smo ga uvedli 1984 leta, se izteče letos. V tem programu je bila tudi gradnja osnovne šole, ki so jo končali 1987. leta, in zdravstveni dom, ki so ga delavci Cen-trovoda Lenart začeli graditi lani, končan pa bo februarja letos. V ta program spada tudi gradnja mrliške veže in ptt omrežja, za leto 1988 pa nam je ostalo še asfaltiranje in gradnja kanalizacijskega omrežja v naselju Cerkvenjak. Krajevna skupnost je glede na število prebivalcev (čez 2200 občanov) res med večjimi v lenarški občini, vendar pa brez volje ljudi ne bi naredili vsega tega. Lani smo na primer kupili telefonsko centralo s 384 priključki izključno s sredstvi občanov, poleg tega smo dobili tudi nekaj sredstev iz sklada za manj razvite. Prijavljenih je 180 interesentov za telefonski priključek, do sedaj pa je bilo v Lenartu le 40 telefonov.« V korak s časom Sedeli smo seveda v novi, svetli in topli pisarni krajevne skupnosti, ki je v novem gasilskem domu. Resda so ga gradili od 1976. leta in dokončali šele lani, toda sedaj imajo večnamensko stavbo širšega pomena, ki jim bo koristila še vrsto let in na katero so lahko ponosni. Sredstva so prispevali v glavnem občani, v njem pa so poleg velikih garaž tudi dvora- gnili tudi šolsko mladino, zlasti s predavanji o zaščiti in vzreji ptic. Pogrešali pa so več sodelovanja s sorodnimi društvi, kot sta beltinsko in društvo malih pasemskih živali v Murski Soboti, in soboškim tozdom Komunala. To bodo tudi poglavitne naloge v prihodnje, predvsem pa skrb za zunanje ptice, organiziranje razstav v drugih krajih Pomurja, izdelovanje prodajno-razstavne kletke in dokončna ureditev skladiščnih prostorov za inventar. Poleg tega predvidevajo nakup večjega števila papig, ki naj prispevajo k popestritvi društvene dejavnosti, in vključevanje v razna tekmovanja — od društvenega do republiškega in zveznega, razmišljajo pa tudi o sodelovanju na mednarodnem tekmovanju ptičev Alpe-Jadran v Vidmu. M. Jerše iim je! na, sejna soba, pisarne krajevne skupnosti in krajevnega urada ter stanovanja. Zdi se, da imajo v Cerkvenjaku vse, kar nekoliko večji kraj potrebuje: osnovno šolo s telovadnico, zdravstveni dom, gasilski dom, trgovino (gradi jo Gradbenik iz Lendave, investitor pa je lenarška trgovska organizacija), vodni zbiralnik Darko Lorenčič, tajnik KS Cerkvenjak (zgradili so ga lani, stal pa je 130 milijonov dinarjev)... Darko Lorenčič je odgovoril: »Res se lahko pohvalimo, da smo v zadnjem času veliko naredili. Vendar pa — ko nekaj izboljšaš, se hkrati pokažejo drugi problemi, ki so s tem povezani. Moramo pač iti v korak s časom.« Prihodnjih nekaj mesecev bodo sestavljali nov referendumski program in že sedaj je kar precej stvari, ki jih bodo lahko uredili le s skupno močjo. Ena takih je vodovodno omrežje, ki je že staro (od 1969. leta), dotrajano in s premajhno zmogljivostjo. Zaradi tega je tudi precej izpadov. Vode je zmanjkalo tudi med našim obiskom, zato ni čudno, da besede,, šolskih kuharic, ki smo jih srečali zunaj, niso bile preveč prijazne (z velikimi lonci so morale nositi vodo iz oddaljenega vodnjaka). Okrog 60 odstotkov prihodnjega krajevnega samoprispevka pa bodo namenili posodobitvi krajevnih cest. Zavedajo se, da so do sedaj preveč vlagali v krajevno središče in zanemarjali zunanje vasi. Še nekaj novosti načrtujejo letos v Cerkvenjaku. V prostorih stare trgovine bo po preselitvi pošta, staro šolsko zgradbo (pri cerkvi) bodo uredili v stanovanjsko zgradbo, prav tako pa je že vse nared za gradnjo avtobusne postaje za 10 avtobusov. Želijo tudi, da bi kmetijska zadruga razširila in bolje opremila svojo trgovino. In kaj je s povezavo med radgonsko in lenarško občino oziroma med KS Videm ob Ščavnici in KS Cerkvenjak? Izvemo, da so oni svoj del ceste v glavnem že asfaltirali, ostalo jim je le še kakih 200 metrov. Torej so sedaj na potezi v gor-njeradgonski občini. Bernarda B. Peček VODA ROMOM Mačkovska krajevna skupnost pripravlja v tem času vse potrebno za gradnjo dva kilometra dolgega vodovoda do romskega naselja pri Kukeču. V njem živi štiriinštirideset Romov in do sedaj niso imeli zdrave pitne vode. Kupili so že potrebni vodovodni in drugi material, saj so deset milijonov dobili iz sredstev za splošni ljudski odpor, tri in pol milijone pa od skupnosti socialnega skrbstva. Nekaj denarja še pričakujejo, del pa bodo vzeli tudi iz sredstev samoprispevka. Do romskega naselja pa bi radi posodobili tudi električno napeljavo. m h STRAN 10 VESTNIK, 2. FEBRUAR 1989 samozaščita, varnost, obramba PROMETNA AKCIJA - 10 % V Ljutomeru so se uspešno vključili v akcijo Prometna varnost je bila v ljutomerski občini lani zadovoljiva, če kot kriterij vzamemo število hudih prometnih nezgod. Delavci milice so namreč obravnavali 61 prometnih nezgod, kar je za tri manj kot leto prej, od tega se je le ena končala s smrtnim izidom, medtem ko je bilo v letu 1987 šest takih prometnih nezgod. V ljutomerski občini pa niso zadovoljni z avtobusnimi postajališči, ki so v večini primerov na cestiščih, kar ogroža udeležence v prometu. V samem Ljutomeru pa tudi niso zadovoljni s prometno ureditvijo, zato razmišljajo o tem, da bi center mesta zaprli za promet, tako kot imajo to že nekatera mesta. V poletnih mesecih v občini nimajo črnih točk, medtem ko se v zadnjih letih pojavljajo v zimskem času take točke na odseku ceste od Podgradja do Žerovinec zaradi megle in mokre ceste ter na odseku Veržej - reka Mura zaradi mostov, ki so poledeneli. DO SOBOTA tozd OBRTNIŠTVO Kopališka 2, M. Sobota Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja objavljamo prosta dela in naloge: DELOVODJA V DE PLESKARSTVO Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: — končana delovodska šola slikopleskarske smeri, — najmanj 5 let delovnih izkušenj v pleskarski stroki. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom s trimesečnim poskusnim delom. Pisne prijave o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v osmih dneh od dneva objave na naslov: DO SOBOTA, tozd OBRTNIŠTVO, Kopališka 2, Murska Sobota. Prijavljene kandidate bomo o izidu obvestili v osmih dneh po izbiri. V ljutomerski občini so se uspešno vključili v vseslovensko akcijo za 10-odstotno zmanjšanje prometnih nezgod. Imenovali so organizacijski in akcijski odbor, ki sta pripravila program aktivnosti in ga posredovala vsem strokovnim inštitucijam, upravnim organom, družbenopolitičnim organizacijam, organizacijam združenega dela, družbenim organizacijam in društvom ter drugim, da pripravijo svoje programe aktivnosti. Organizacijski odbor vodi predsednik skupščine občine Miro Steržaj, organizacijskega pa predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Zvonko Štefa-nec. Z dobro izdelanim programom aktivnosti želijo spodbuditi k razmišljanju o varnosti v prometu za ustreznejše obnašanje vseh udeležencev, posebno tistih, ki s svojim strokovnim znanjem in delom lahko veliko prispevajo k učinkovitejšemu reševanju problemov prometne varnosti. Posebno skrb pa naj bi namenili pešcem, kolesarjem, voznikom koles z motorji in avtomobilov, zlasti pa še otrokom, invalidom in ostarelim osebam, ki so kot udeleženci v cestnem prometu najbolj ogroženi. Po besedah namestnika akcijskega odbora Ignaca Kovačiča, ki je dober poznavalec prometno-varnostnih razmer v ljutomerski občini, pa želijo tudi spodbuditi cestne delovne organizacije, da se vključijo v prizadevanja za izboljšanje cest, ki so v slabem stanju, in prometne signalizacije. V zdravstvu želijo izboljšati službo prve pomoči, saj ugotavljajo, da v rešilnih avtomobilih večkrat nimajo potrebne reševalne opreme, iz prometa pa bi tudi morali izločati tiste kategorije voznikov, ki se zaradi zdravstvenih razlogov niso več sposobni normalno vključevati v cestni promet. Svoje poslanstvo pri zboljšanju prometne varnosti v ljutomerski občini pa naj bi opravili tudi drugi odgovorni dejavniki. Nasploh pa bi želeli več varnostne kulture vseh udeležencev v cestnem prometu. V ljutomerski občini menijo, da bodo, če bo vsak prispeval svoj delček za izboljšanje prometne varnosti, cilji akcije, da bi povprečje 64 prometnih nezgod s hudimi poškodbami in smrtnimi izidi, v letih 1985—1987, zmanjšali na 58, dosegljivi. Feri Maučec GORNJA RADGONA Skrb za boljšo prometno varnost Stanje prometne varnosti je v primerjavi i. enakim lanskim obdobjem nekoliko boljše, vendar pa je nujno odpraviti nekatere pomanjkljivosti, so poudarili na zadnji seji koordinacijskega odbora za SLO in DS pri občinski konferenci SZDL Gornja Radgona. Menili so, da bi morali bolje vzdrževati ceste, javne poti in pločnike. Zamenjati bi morali nekatere poškodovane prometne znake in postaviti nove tam, kjer je to potrebno. V glavnem križišču v mestu Gornja Radgona bi morali postaviti semafor. Urediti bi kazalo kolesarsko stezo Gornja Radgona—Radenci, kjer je promet zelo velik. Prav tako bi morali urediti avtobusno postajo v Gornji Radgoni in pločnik v industrijsko cono in črešnjevce. Člani koordinacijskega odbora so se tudi zavzemali za gradnjo obvoznice, ki bi zmanjšala promet skozi mesto ter za ureditev pločnikov, ki bi omogočali vključevanje v promet tudi invalidom na vozičkih. Več kot doslej pa bi proble natiko prometne varnosti morali obravnavati v šolah in krajevnih konferencah SZDL. Pri tem bi morali dajati več podpore mentorjem prometnih krožkov po šolah. Po mnenju članov koordinacijskega odbora. pa bi morali tudi poostriti kriterije pri opravljanju šoferskih izpitov. Prometna varnost predšolskih otrok Mnogo, nas je, ki si prizadevamo in smo pripravljeni narediti vse, da bi otroke zavarovali, jim razvijali sposobnosti in znanje, ki ga potrebujejo za varno življenje. To smo starši, vzgojitelji, učitelji . . . V tem času so prizadevanja toliko večja, ker poteka (že znana) akcija - 10 odstotkov, saj menimo, da je tudi v naši občini zelo potrebna ravno zaradi nesreč, pri katerih so žrtve predšolski otroci. Prometna vzgoja v VVO se prek vseh vzgojnih področij izvaja že precej let,-pri čemer nas obvezuje tudi vzgojni program. VVO M. Sobota je še posebej izdelala akcijski program za izboljšanje varnosti predšolskih otrok v cestnem prometu. V okviru tega programa bomo najprej opravili analizo opravljenega dela. Na osnovi ugotovitev analize bomo sprejeli smernice o konkretnejšem načrtovanju smotrov in vsebin s področja prometne vzgoje. Dopolnili bomo tudi didaktična sredstva za izvajanje le-te. Še naprej bomo dosledno izvajali dejavnosti za pridobitev prometne značke. O prometni vzgoji bomo spregovorili tudi staršem na roditeljskih sestankih in pripravili praktični prikaz vzgojnega dela z otroki ter jim svetovali izbiro barve oblačil. Obenem pa jih bomo opozorili na pomembno vlogo, ki jo s primernim obnašanjem v prometu lahko opravijo, saj dajejo otroku najboljši zgled. V akcijskem programu smo si zadali tudi doslednejše upoštevanje določila 52. člena zakona o varnosti v cestnem prometu. O tem smo pisno in ustno obveščali starše otrok, ki so doslej odhajali domov brez spremstva (s pisnim dovoljenjem staršev) ali v spremstvu bratcev in sestric. Zaradi akcije — 10 % in zaradi tolmačenja omenjenega zakona so bili po Sloveniji organizirani posveti o prometni vzgoji v VVO. Tako smo v Mariboru slišali tolmačenje dopolnjenega 52. člena zakona, ki ga je podal predstavnik republiškega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Po njegovih besedah pomeni spremstvo polnoletno osebo, omenil je tudi starost 16 let. V tem pa se mnenja razhajajo: eni govorijo o polnoletni osebi, drugi o 16-letni, tretji o 14-letni osebi, kar bi pravzaprav moralo biti jasno že pred tolmačenjem. Seveda se lahko sami vprašamo, ali je šolar nižje stopnje sposoben poskrbeti za varnost mlajšega otroka na cesti, ob morebitni nesreči pa' kazensko tako ne bo odgovoren. Želimo si, da bi bila prizadevanja za varnost predšolskega otroka na cesti skupna. Starši naj poskrbijo za spremstvo svojih otrok, VVO oziroma vzgojitelji naj čim bolje pripravijo otroke na poznejše vključevanje v promet, ostali dejavniki pa za varno okolje. Prenašanje odgovornosti z enega na drugega otroku ne bo v korist. Nihče namreč ne more pričakovati od vzgojiteljice, da bo sprejela odgovornost za otroka vse do domačih vrat. Marjana Švec, VVO Murska Sobota Kako ravnati z nevarnimi snovmi? I I I I I Usposabljanje delovnih ljudi in občanov za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito bo v prihodnjem letu v lendavski občini zajelo vse občane. Na sekretariatu za ljudsko obrambo so sklenili, da bodo predavanja na temo Nesreče z nevarnimi stvarmi in zaščita pripravili v 40 vaseh, vanje pa bodo vključeni tudi delavci. Sekretariat je dal prevesti vse materiale, ki so jih pripravili republiški organi, v madžarski jezik, da bi tako v izobraževanje zajeli vse ljudi. Kaj vemo o nevarnih snoveh in kako se zaščitimo pred nesrečami? Lahko bi rekli, da bore malo, zato je potrebno, da se vsak vsaj v osnovi seznani s to tematiko. Tudi v gospodinjstvu uporabljamo nekatere snovi, ki lahko zaradi nepazljivosti povztoče požare, eksplozije ali vplivajo na zdravje ljudi in živali. Če že pride do nesreče, pa ne vemo, kam naj bi se obrnili po pomoč. O vsem tem bodo občani seznanjeni na predavanjih, ki se bodo začela v začetku februarja prihodnje leto. Vsako gospodinjstvo bo dobilo vabilo za predavanje. V akcijo izobraževanja seje vključil tudi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Po naših cestah se namreč prevaža čedalje več nevarnih snovi, ki lahko povzročijo veliko ekološko škodo. Kako se obvarovati takih nesreč, mora vedeti čim več občanov. V Lendavi upajo, da bo- do predavanja privabila kar največ občanov. GASILSTVO r Zgledna gesta zavarovalnice Ob zelo dobri požarni preventivi, ki jo gasilci skupaj z občani v soboški občini opravljajo, je bilo lani sorazmerno malo požarov, vsega nekaj nad 30, a zaradi hitre intervencije tudi niso povzročili velike materialne škode. Ena izmed takih hitrih in učinkovitih intervencij gasilcev.je bila tudi pri gašenju požara v hlevu Kmetijskega gospodarstva Rakičan — enota Petanjci. Zaradi iznajdljivosti gasilcev, ki so z močnimi vodnimi curki obvarovali in pogasili hlev, v katerem je bilo 100 glav pitane živine, tako da le-te ni bilo potrebno spuščati iz hleva. Tudi škoda je bila minimalna, saj je zgorelo le nekaj špirovcev in strešne kritine. Za tako učinkovito akcijo gasilcev, ki je izjemen in hvalevreden primer, je Zavarovalna skupnost Triglav Murska Sobota nagradila petanjske gasilce s primerno nagrado — milijonom dinarjev. Zavarovalna skupnost Triglav Murski Soboti, ki že nekaj časa namenja precej sredstev za gasilsko opremo in reševanja problemov z gasilno vodo, je tako dokazala, da ne teži samo za zavarovanjem, temveč tudi nagrajuje preventivno in represivno delovanje gasilcev. F. M. G D PETANJCI Pustna povorka Gasilsko društvo Petanjci sodi med zelo aktivna tovrstna društva v soboški občini, kar je potrdila tudi dobra udeležba pionirjev, mladincev, članov in veteranov na letnem občnem zboru. Sicer pa se petanjski gasilci uveljavljajo tako pri gašenju požarov kot tudi na raznih tekmovanjih. Načrtno skrbijo tudi za izobraževanje članstva, saj imajo 6 nižjih častnikov in 3 častnike. V kraju so tudi uredili 16 protipožarnih vodnjakov. Za uspešno gašenje požara je društvo prejelo tudi denarno nagrado zavarovalnice. Gasilsko društvo Petanjci pa v soboto, 4. februarja, pripravilo pustovanje s povorko po 12 krajih tišinskega sektorja. Denar bodo namenili za nakup gasilske cisterne. frku DO TOVARNA LOGISTIČNE OPREME LENDAVA, p. o., Kolodvorska 43 Razpisna komisija OBJAVLJA prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi (mandat 4 leta) DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE Pogoji: — visoka ali višja šola strojne, ekonomske, pravne ali organizacijske smeri, — 4 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri podobnih delih in nalogah, — pasivno znanje tujega jezika. POMOČNIK DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE Pogoji: — visoka ali višja šola strojne, ekonomske, pravne ali organizacijske smeri, — 4 oziroma 5 let delovnih izkušenj, — pasivno znanje tujega jezika. VODJA SPLOŠNO-KADROVSKEGA SEKTORJA Pogoji: — visoka ali višja šola pravne, upravne ali organizacijske smeri, — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj. VODENJE TEHNIČNEGA SEKTORJA Pogoji: — visoka ali višja šola strojne smeri, — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj, — strokovni izpit, — pasivno znanje tujega jezika. VODENJE RAZVOJNEGA SEKTORJA Pogoji: — visoka ali višja šola strojne smeri, — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj, — strokovni izpit, — pasivno znanje tujega jezika. VODENJE SEKTORJA MARKETINGA Pogoji: — visoka ali višja šola ekonomske ali strojne smeri, — 4 ali 5 let delovnih izkušenj, — pasivno znanje tujega jezika. VODENJE FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Pogoji: — višja ali srednja šola ekonomske smeri, — 4 oziroma 5 let delovnih izkušenj. Za vsa dela in naloge morajo kandidati predložiti program dela s svojega delovnega področja. Za vsa razpisana dela in naloge se sklene delovno razmerje za nedoločen čas. Rok prijav je 8 dni. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 30 dni po preteku razpisnega roka. Prijave z dokazili o izpolnjenih pogojih pošljite na naslov: DO TOVARNA LOGISTIČNE OPREME LENDAVA, p. o., Kolodvorska 43, 69220 Lendava. Vabimo vas na veliko tradicionalno MAŠKARADO, ki bo v kavarni hotela Diana v Murski Soboti 4. 2. 1989 ob 20. uri. Zabaval vas bo ansambel Moby Dick s pevko. Pridite, ne bo vam žal, kajti nagrade so zelo privlačne, in sicer za prve tri maske so: I. nagrada: vikend paket v hotelu Koper za 2 osebi II. nagrada: 10-dnevno kopanje v Moravskih Toplicah za 2 osebi III. nagrada: praznovanje ob dnevu žena za 2 osebi v hotelu Diana ter še veliko drugih! Prišli bodo tudi kurenti. Vstopnina znaša 10.000 din. In še nekaj! Vabimo vas prav tako v restavracijo hotela Diana od 4. do 7. februarja in na sam pustni torek na pustne specialitete, ter 8. 2. na ribje specialitete! Stregli bomo same dobrote, tako da boste komaj čakali na post. POMURSKEMU DRUŠTVU ZA BOJ PROTI RAKU SO PRISPEVALI: Delavci DS SOZD ABC POMURKA, namesto venca na grob pok. očeta sodelavke Maje Ogorevc 90.000 din, družina Benčec iz Cernelavec, namesto cvetja na grob pok. mame Rudolfa Šiftarja 15.000 din, OOS Zavod za urbanizem namesto venca na grob pok očeta Iva Bošnjakoviča 50.000 din, Sonja Pavličevič M. Sobota namesto cvetja na grob pok. mame Šarike Zadravec 40.000 din, Janez in Jože Kovač ter Jože Samec, namesto cvetja na grob pok. mame Bebe Kučan 30.000 din, namesto cvetja na grob pok. Štefana Legena iz Bratonec so prispevali: Janez Sreš Bratonci 30.000 din, Anica Sreš-Duga Novi Grad 20.000 din, Štefan Sreš M. Sobota 15.000 din, Danilo Hari M. Sobota, namesto venca na grob pok. Marije Šafarič iz Ra-denec 100.000 din. Vsem darovalcem iskrena hvala! Prispevke nakazujte: 51900-678-48545 Pomursko društvo za boj proti raku. Delovne organizacije, ki še niso nakazale članarine za leto 1988 vljudno prosimo, da članarino nakažejo čimprej. Pomursko društvo za boj < W WWWW WW WWW\\ .. /J'-proti raku VESTNIK, 2. FEBRUAR 1989 STRAN 11 ne zgodi se vsak dan MEDIMURJE MEJ! NA POMURJE SOSED OBIŠČI SOSEDA! V ČAKOVCU TE PRIČAKUJEJO Obisk v blagovnici Medžimurka na Trgu republike 6 v Čakovcu se vam bo splačal. Enkratna ponudba v Jugoslaviji • gliserji GT 495 od 11,800.000 do 13,800.000 din O gliser GT 450 9,300.000 din 9 čoln T 345 1,300.000 din 9 gumijasti čoln maestral od 2 d 3,700.000 din Ugoden nakup smučarske opreme — vezi satamon od 100 do 250.000 din — smuči elan in head od 200 do 880.000 din — ugoden nakup drugih športnih pripomočkov. - Prodaja na čeke na 3 obroke brez obresti za vse blago. Za nakup se priporoča Blagovnica MEDŽI-MURKA, ČAKOVEC, Trg republike 6, tel. (042) 811-111. Hoteli za plitve žepe V tem hotelu noben gost ne bo izgubil ključa svoje sobe, ker ključev sploh ni. Postrežbe v sobo ne bo priklical, ker tudi te ni, pa tudi zajtrkovalnico bo zaman iskal. V novi ameriški verigi hotelov Sleep-Inn bo gost lahko počel le eno: prespal noč. To bo lahko storil za pičlih dvajset dolarjev, torej po nizki ceni, ki nima konkurence. Gost se bo najprej oglasil v mini recepciji, kjer bodo šli podatki z njegove kreditne kartice naravnost v glavni računalnik. S kreditno kartico bo odklepal in zaklepal vrata in z njo priklical tudi račun na zaslon svojega sobnega televizorja. Soba z enaindvajsetimi kvadratnimi metri bo premogla dvojno posteljo (dva krat dva metra), pisalno mizo, televizor ter kopalnico s prho in straniščem. V prihodnjih štirih letih bo Quality International, tretji največji hotelski koncern na svetu v ZDA zgradil tristo objektov te najcenejše hotelske kategorije, soba pa podjetja ne bo stala več kot dvajset tisoč dolarjev. Quality International seveda računa tudi na evropsko tržišče. Tipalke so že iztegnili v London in Frankfurt. V Zahodni Nemčiji se podjetje že pogovarja z investitorji, ki jih stvar zanima. Da Quality International lahko trdno računa na uspeh v Evropi, kažejo izkušnje francoske verige poceni hotelov Formula I, ki stavi na podoben recept, vendar si mora gost pri njih stranišče in prho deliti še s štirimi drugimi, a to odtehta cena; trideset mark. Raziskave v velikih mestih kažejo, da je zelo težko dobiti poceni sobo. Nemški hoteli v času raznih sejmov brezobzirno dvignejo ceno in gostu zaračunajo tudi po tristo mark na noč. Ob tem seje majhnemu podjetju iz okolice Stuttgarta porodila donosna ideja: soba-zaboj-nik, ki jo pripeljejo tja, kjer je potrebna. Mobilna hotelska soba se lahko preseli tja, kjer sob najbolj primanjkuje in na 5,8 kvadratnega metra gostu ponudi vse udobje: posteljo, umivalnik, stranišče, prho, radio, televizor in telefon, vse to pa za osemdeset mark. RAK NI NUJNO TRPLJENJE Zaradi dveh razlogov se ljudje bojijo raka bolj kot vsake druge bolezni: prepričani so, daje rak vedno smrten in da to bolezen spremljajo hude bolečine in trpljenje, ki se jih ne da olajšati. Prvi razlog je hudo napačen. Sodobna medicina dandanes uspešno zdravi 40 odstotkov rakastih obolenj. So torej obolenja, ki so v tem pogledu veliko hujša. Za drugi razlog žal ni mogoče tako odločno trditi, da ne drži. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije kar dve tretjini za rakom obolelih mučijo bolečine v določenih stopnjah razvoja bolezni. Vendar ima sodobna medicina v rokaj toliko uspešnih sredstev, da trpljenje za rakom obolelim lahko olajša. Devetim od desetih bolnikov uspešno pomagajo bodisi z zdravili bodisi s posebnimi protibolečinskimi tehnikami. Del bolnikov pa je žal še vedno obsojen na trpljenje, ki ga ni mogoče povsem ublažiti. Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije ocenjujejo, da v povprečju kakih tri in pol milijona rakastih bolnikov na svetu ne prejema zadovoljive pomoči v boju z bolečinami. Problem seveda ni samo fiziološke narave, saj so pogosto v tem pogledu odločilne tudi duševne silnice, »Pri bolečini smo stalno pred vprašanjem, ali je resnična ali ne,« pravi dr. Mitchell Max, strokovnjak za bolečine pri rakastih obolenjih. Vprašanje je pomembno predvsem v primerih, ko gre za lajšanje bolečin z najmočnejšimi sredstvi, tudi z drogami. V nekaterih državah v ta namen uporabljajo tudi heroin in metadon. To pa med zdravniki, a tudi med bolniki, sproža strahove. Boje se namreč, da dajanje drog lahko povzroči odvisnost in zasvojenost. Bolečina je telesna in izvira iz bolezenskih poškodb organizma, mogoče se je je lotiti z najrazličnejšimi sredstvi in pomagali, toda bolnik doživlja v bolezni več kot samo telesno bolečino — spremlja ga trpljenje. To pa ima duševne korenine. Zato je borba z bolečino in trpljenjem zapletena zadeva. Ponekod pomagajo bolnikom tudi psihiatri. V celoti pa je boj z bolečino in trpljenjem dandanes gotovo veliko bolj uspešen, kot je bil v preteklosti. NOV PORTRET ZEMLJA Ugodna sezona za tatove umetnin Rop sam, pravijo, je bil še od vsega najlažja stvar: tatovi so potrebovali samo tri minute, da so razbili okno nizozemskega muzeja, pograbili tri Van Goghove slike, ki so jim prve prišle pod roko, in nato s plenom neprecenljive vrednosti ušli. Nato pride težji del — ali tisto, kar bi moral biti težji del: prodaja. Slike, naj so bile še tako dragocene, za tatove navadno niso bile dosti vredne — prodali so jih s hudimi težavami in precej pod ceno. Toda tudi pri tem so se stvari v zadnjih letih precej spremenile. Nekaterim zbiralcem je vseeno, po kakšni poti pridejo do umetnin za svoje zbirke, in brez predsodkov kupijo tudi ukradene slike. Med takimi zbiralci prednjačijo Japonci, zato utegnejo tudi ukradeni Van Goghi končati na Japonskem. Nobenega neposrednega dokaza ni, da za krajo treh Van Goghovih slik — gre za študijo kmečke družine, ki je krompir, in sliki tkalca pri statvah in sončnic — tičijo Japonci, toda bo gate izkušnje pri prejšnjih krajah, v katere so bile vpletene japonske tatinske tolpe, imenovane yakuza, kažejo prav na to. Interpolova statistika kaže še nekaj: ukradenih slik v muzeju po vsej verjetnosti ne bodo več videli. Na leto Interpolu prijavijo okrog dvesto kraj umetnin, toda lastnikom jih lahko vrnejo samo deset odstotkov, druge bogatijo ilegalne zbirke nenačelnih zbiralcev. Toda muzeji večinoma nimajo denarja in tehnike, s katero bi se lahko uspešno upirali tatovom. Muzej Kroller—Miiller, kjer so imeli tatovi lahko delo, stoji na samem sredi velikega gozda blizu Arnhema. V muzejski zbirki je 278 Van Goghovih del. Umetnine pa ponoči varujeta le dva čuvaja, ki imata stroga navodila, naj se roparjem ne postavljata po robu. Policija je prišla na kraj zločina v sedmih minutah, toda pripeljati se je morala iz bližnjega mesta, tatovi pa so jo medtem ubrali v nasprotni smeri. Kartografi že dolgo vedo, da zemljevidi cesto ne kažejo pravih oblik celin in morij, ali pa udarijo mimo pri njihovi relativni velikosti. Na Marcatorjevi projekciji (imenovani po flamskem kartografu Gerardusu Marcatorju iz 16. stoletja) je Grenlandija šestnajstkrat prevelika in je videti celo večja od Južne Amerike, čeprav je v resnici približno tako velika kot Mehika. Van der Gri-netova projekcija iz leta 1904 kaže Aljasko petkrat preveliko in s tem približno enako veliko kot Brazilijo, ki pa je v resnici šestkrat večja. Zemlja se da praviloma prikazati samo na globusu, vsak poskus, da bi jo narisali na papirju, pa se neizbežno konča z napakami. Popolne rešitve sploh ni: če so oblike celin pravilne, so Dieta, ki ni Tekoče diete, ki so bile priljubljene v sedemdesetih letih, so spet v modi. Na ameriških klinikah, v bolnicah in zdravniških ordinacijah ponujajo na tisoče shujševalnih programov. Reklamni oglasi in članki hvalijo njihove prednosti in odlike. Izdelovalci ustre; ..a proteinskih tekočin zaslužijo okoli 100 milijonov dolarjev letno. Seveda pa si zdravniki in tisti, ki hujšajo, ponovno postavljajo vprašanja o njihovi škodljivosti in dolgoročni učinkovitosti. Skoraj vsi glavni proizvajalci dietnih tekočin ponujajo skoraj povsem enake programe prehranjevanja: bolnikom predpišejo nizkokalorično dieto. Opustiti morajo trdo hrano, dnevno smejo zaužiti le pet zavitkov odišavljenega prahu, raztopljenega v vodi, kar vse skupaj ne znese več kot 400 do 800 kalorij. Hujšajoči redno obiskujejo zdravnika in tečaj, na katerem se učijo drugačnih prehrambenih navad. Izguba teže je precejšnja: ženske shujšajo okoli en kilogram in pol na teden, moški pa približno dva kilograma in pol. Obdobje posta traja približno tri do šest mesecev. To je tudi najdražji del celotnega programa. Stane okoli 100 dolarjev na teden. Stroške lahko delno povrne zdravstveno zavarovanje. Drugi del programa pa je vzdrževanje pridobljene telesne teže in utrjevanje pravilnih prehrambenih navad. velikosti zagotovo napačne, sistem, ki je natančen ob ekvatorju, je povsem napačen ob obeh polih. Kartografi so poskusili že vse mogoče projekcije in oblike, a prave še vedno niso našli. Arthur Robinson, starosta ameriških kartografov, ki je pred kratkim naredil zemljevid z novo projekcijo, se zaveda, da popolne rešitve ni. V nasprotju z večino kartografov, ki pri risanju uporabljajo matematiko in računalnik, se je Robinson lotil dela drugače. »Risanje zemljevidov je prav toliko umetnost kot znanost,« meni. Najprej si je zamislil, kakšna bi morala biti vsaka država na zemljevidu, potem pa si je pomagal z matematiko in za vsakogar Strokovnjaki menijo, da dieta ni škodljiva, če je bolnik pod zdravniškim nadzorstvom, soglašajo pa, da je primerna le za tiste, ki se morajo znebiti precejšnjega števila kilogramov. V sedemdesetih letih je veliko ljudi umrlo, ker so na svojo pest uporabljali tekoče pripomočke za hujšanje. Vsebovali so le 30 kalorij, njihova prehrambena vrednost pa ni bila ustrezna. Izdelki, ki so trenutno na tržišču, imajo višjo kalorično vrednost in vsebujejo zelo kakovostne beljakovine. Vendar še vedno niso brez stranskih učinkov. Bolniki trpijo zaradi zaprtja, čutijo utrujenost in vrtoglavico, včasih jim celo izpadajo lasje. Zdravniki priporočajo to dieto le tistim, ki so vsaj 15 do 30 odstotkov pretežki, nekateri pa menijo, da je dieta primerna le za tiste, ki imajo 50 odstotkov preveč kilogramov. Največ polemik pa sproža vprašanje, ali je sploh mogoče obdržati na hitro pridobljeno pravilno težo. Bolniki, ki vzdržijo do konca (kakim 30 do 40 odstotkom se to ne posreči), navadno shujšajo za 30 do 35 kilogramov, vendar se nekateri spet hitro zredijo. To se navadno zgodi zaradi tega, ker ne spremenijo svojih prehrambenih navad. Vrniti se morajo v zapeljivi svet hrane in udobja, kjer imajo hkrati na voljo polno izgovorov, da se ne gibljejo. naredil njen obris. »V resnici sem ustvaril portret Zemlje,« pravi Robinson. Tudi na njegovem zemljevidu so še nepravilnosti, toda sam je dosegel »najboljše možno ravnotežje med geografijo in estetiko«. Medtem ko se kartografi prepirajo o najboljši projekciji, pa je nedavna anketa pokazala, da trije od desetih Američanov na zemljevidu ne ločijo juga od severa. Sem obleko odložila, a kot sem sramežljiva, očala sem pustila. NAJVEČJI NA SVETU Nemški pilot Henk Brink se bo v zgodovino letalstva vpisal kot konstruktor največjega balona v zgodovini človeštva. Orjaka, ki ga lahko občudujete na posnetku, je financirala angleška firma Don Cameron Company. V višino meri 40 metrov, toliko kot hiša z devetimi nadstropji, v košari pod balonom pa lahko »leti« 50 potnikov hkrati. NOVI SOFTVER Večina računalniških programov je uporabnih le v omejenem pomenu te besede, saj služijo za delo pri povsem praktičnih opravilih, kot so preračunavanje, pisanje, shranjevanje in iskanje podatkov, vodenje tehnoloških procesov in podobno. V zadnjem času pa se je pojavil nov tip softvera, računalniški programi, ki naj bi uporabniku pomagali pri »nepraktičnih« opravilih, predvsem obogatiti in izboljšati življenje na duhovni ravni. Novi programi so usmerjeni v psihološke, in ne v praktične probleme obdelave podatkov. Uporabnika navajajo k samospozna-vanju in mu pomagajo doseči kvalitetnejše bivanje. Med drugim omogočajo posamezniku, da skozi intelektualne igre in primerjave spoznava svoj značaj, svojo inteligenco, dobre in slabe strani svojega značaja, spreminja značaj in ga tako spremenjenega preskuša v namišljenih položajih. Vse to seveda zahteva novejšo računalniško tehnologijo umetne inteligence, saj je lahko takšen program učinkovit le, če omogoča uporabniku enostavno komuniciranje z računalnikom. Se pravi, da ne pridejo v poštev zapleteni ukazi in vnašanja s tipkovnico, kot sicer velja za sedanje programe, marveč komuniciranje z govorom. Trenutno je nekaj deset takšnih programov. Vse večje zanimanje zanje pa kaže, da se bodo kmalu pojavili v splošni uporabi. STRAN 12 VESTNIK, 2. FEBRUAR 1989 za vsakogar nekaj KDO S KOM? Oven ima rad strastnost leva in odkritost strelca. Če sta skupaj s kozorogom, je vik in krik. Biki so najsrečnejši z zvestimi kozorogi ali z zanesljivimi devicami. Prepirljivi škorpijoni jih dražijo kot rdeča cunja. Dvojčka se kar ne moreta odločiti: zelo jima ugaja pametni vodnar, pa tudi svetovljanska tehtnica. Ne moreta se ujemati s kozorogom, ki vse najbolj ve. Rak lahko vznemiri samo razumevajoče ribe ali čustvene škorpijone. Zaradi vzkipljivega leva, trmastega ovna ali posmehljivih dvojčkov bi še bolj dvomil o svetu. Oven in strelec sta idealna partnerja za leve, ker ju ne zmede njegovo postavljaštvo. Devici gredo lahko vodnarji in impulzivni ovni strašansko na živce. Veliko bolje se bo počutila v družbi umirjenih bikov in kozorogov. Ljubezen tehtnice je nekaj posebnega. Zares jo znajo ceniti samo dvojčki in vodnarji. Z njimi postane eno telo in ena duša. Bik je dosti preveč varčen. Škorpijon se pri čustvenem raku prav tako dobro počuti kot pri ribi, ki je čuteča in ima posluh za težave drugih. Če bi se družil z dvojčki. kozorog * vodnar strelec škorpijon devica dvojčka bi se vnemali siloviti prepiri. Strelci se radi družijo z ovni in levi, dvojčki jim gredo na živce, biki so zanje bolj resnobni. Ko- । zorogi skrivajo čustva pod ne- j prebojnim oklepom, pri devici in biku najdejo natanko tisto, po čemer najbolj hrepenijo. Ne bi prenašali ovnove vzvišenosti, tehtnica bi jih zlorabljala, pri ribah pa bi bili bridko razočarani. Vodnarji so na moč prizadevni, najrajši so v družbi s prav tako neučakano tehtnico, ki pa je dovolj strpna, da naklonjeno sprejema njihove pomanjkljivosti. Nikakor se ne bi obnesla zveza s strelcem. Kakšna sreča je, če riba sreča nežnega škorpijona ali raka, ki jo spodbuja. Nezvesti dvojčki pa bi ribo potisnili v večno kalne vode. Bi radi vedeli, kateri je pravi, kaj pravi — najboljši. Odgovor vam ponuja magični trikotnik. Partnerstvo med nebesnimi znamenji, ki so povezane s črtami, se razvija ubrano, da si bolje ne bi mogli želeti. Skratka, taka zveza je idealna. A kaj ko pri sklepanju prijateljstva bolj poslušamo srce — na srečo! Novo v trgovinah POLENTA S POLICE Polenta je okusna in hranljiva jed, ki jo je mogoče pripraviti na najrazličnejše načine. Žal ima polenta, pripravljena po klasičnem receptu, to pomanjkljivost, da jo je dolgo treba kuhati. Časa nam v sodobnem gospodinjstvu nenehno primanjkuje, zato je kuhana polenta, ki jo zadnje čase vidimo tudi na policah domačih trgovin z živili, dobrodošla novost. Kuhano polento poznajo v sosednji Italiji že več kot 20 let. Po okusu in kakovosti ta polenta prav nič ne zaostaja za najboljšo doma skuhano polento. Zato pa jo je toliko enostavneje pripraviti. Zavojček potopimo v vrelo vodo in počakamo, da se polenta segreje. Šele nato odstranimo plastični zavitek. Polento lahko narežemo na kocke ali rezine, ponudimo jo za prilogo jedem, ribam ali zelenjavnim prikuham. Pakirana je tako, da je obstojna brez hladilnika, oblika zavojčka pa je praktična in prikladna, da odesemo polento tudi s seboj na izlet ali počitnice. Polenta je odlična tudi, če jo popečemo na žaru, ocvremo na olju, margarini, maslu ali olju, prelita z vročim mlekom tekne tudi za zajtrk. Ozračje v spalnici Ljudje ne spijo dobro zaradi različnih vzrokov in se sprašujejo, zakaj jih muči nespečnost. Mnogi niti ne pomislijo, da je vzrok lahko čisto preprost — morda je v spalnici pretoplo in je zrak presuh. Energija je draga, zato se raje malo bolj oblecimo, namesto da bi kurili tako, da bi hodili v stanovanju v kratkih rokavih. Vsaj uro pred odhodom v posteljo ugasnimo peč. Spalnico dobro prezračimo in pokrijemo se z odejo, ki vsrkava znoj in ga hitro oddaja okolju. Idealna je odeja iz ovčje volne, kajti iz puhaste odeje vlaga ne izpareva dovolj hitro. Ni dobro, če postelja stoji ob zunanji steni ali tik pod oknom. Ct avtotehna NISSAN JE NAJBOLJE PRODAJAN JAPONSKI AVTOMOBIL V JUGOSLAVIJI! Nissanov prodajni program: • nissan micra 1,0 GL — cena 889.000 jenov (12.500 DM) • nissan suny 1,6 SLX — cena 1,065.000 jenov (15.000 DM) • nissan sunny hatchback 1,6 SLX — cena 1,123.000 jenov (15.800 DM) • nissan sunny limuzina 1,3 L automatic — cena 1,083.000 jenov (15.250 DM) • terenski avto nissan patrol 3,3 turbo diesel — cena 2,100.000 jenov (29.500 DM) • terenski avto nissan pathfinder 2,4 bencin — cena 1,838.000 jenov (25.900 DM) AVTOMOBIL NISSAN SE ODLIKUJE S SODOBNO KONSTRUKCIJO, ZMOGLJIVIMI MOTORJI, VARČNO PORABO GORIVA, BOGATO DODATNO OPREMO IN KAKOVOSTNO IZDELAVO! Vse informacije: AVTOTEHNA, VARAŽDIN, Brače Radiča 16, tel.: (042)49-466. RADIO MURSKA SOBOTA 5 NAJ Glasbena lestvica Radia Murska Sobota — ob petkih v oddaji 21 232. 1. Don't worry, be happy Bob McFerrin 2. Superstitious — Europe 3. Kissing a fool — George Michael 4. Vrni se domov Helena — Magneti 5. Čiribiribela -- Bijelo dugme Glasbena lestvica nastaja s sodelovanjem s hi fi videostudiem na Kidričevi 21, 69000 Murska Sobota. Glasovnice dopisnice pošljite na naslov: Radio Murska Sobota Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj. Oddaja 21-232 je na sporedu ob petkih na Radiu Murska Sobota, UKV 87,6 MHz ali SV 648 kHz. M A < A RISBA — VAŠ PRIPIS RECEPT ZA VAS ŠVEDSKA SOLATA f v Za 4 osebe potrebujete: 40 dag kuhanega mesa, 25 dag koruze iz konzerve, 2 zeleni papriki, 2 rdeči papriki, 2 jajci, 4 žlice majoneze, beli poper, drobnjak, 1 paradižnik, 1 dl vinskega kisa. Meso, papriko, jajca in paradižnik narežemo v velikosti koruze, dodamo začimbe in serviramo hladno na stekleni plošči. — Iz inflacije prehajamo v KOSTIgnacijo. (Kalman) — Se vedno je bolje glodati kosti kot našo že odstopljeno vlado. (Ludvik) - Pri nas je dvoje vrst ljudi — tisti, ki kupujejo kosti za svoje cucke, in tisti, ki jih kupujejo zase. (Tinč) •— Tako nas je razkosal naš Branko, zdaj pa ne moremo več najti iste dolžine. (Slavica) — Dajte mi polovico kosti, saj Vestnikov honorar ne zadošča za celo. (JAŽ) Glina lahko zdravi Z glino lahko zdravite rane, opekline, razne infekcije, bolečine v črevesju in želodcu ter revmatične bolečine. Glino najprej zmehčajte pod paro ali na radiatorju. Zmehčano oblikujte v obkladek, ki pa mora biti večji kot del telesa, ki ga mislite zdraviti. Glino nato zavijte v sterilno gazo in položite na boleče mesto. Da vam obkladek ne bo zdrsnil s telesa, si pomagajte z zavojem ali lev-koplastom. Če boste zdravili rane, čire, opekline itd., menjajte obkladek vsaki dve uri. Če boste celili notranje organe, lahko pustite obkladek kar vso noč. Že uporabljeno glino zavrzite, ker nima več zdravilne moči. SESTAVIL MARKO NAPAST RIVALSTVO MESTO NA NIZOZEMSKEM ANGLEŠKI PISATELJ (CHARLES, 1814—1884) MOSTIČEK JAPONSKI BOG Z LISIČJO GLAVO POLMILIJONSKO MESTO V BRAZILUI KOZAŠKI POGLAVAR POGONSKI STROJ - ZMES AZBESTA IN CEMENTA ZA PLOŠČE SAMOVEZ-NICA PROIZVOD ČEBEL, STRD ROMULOV BRAT RIZIKO KIS, JESIH RADU JAPONSKI DRŽAVNIK (HIR0BUMI) VINKO HAFNER FRANCOSKI SMUČAR SLADKOVODNA RIBA ŠPORTNIKI MAROŠKI. KRALJ LITER JAREM VODIK ZAČETNIK ARIANIZMA SIBIRSKI VELETOK LOVILEC PARE NAD ŠTEDILNIKOM LANTAN TKANINA ZA ZAVESE ŠPANSKI TENIŠKI IGRALEC (MANUEL) NEBESNA MODRINA TOM JONES NAŠA TOVARNA SMUČI REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: Cossiga, artikel, nirvana, Kono, US, analist, R, dan, R, JO, Sasi, epik, RM, vrtače, dar, emu, ovinkar, majnica. VESTNIK, 2. FEBRUAR 1989 STRAN 13 križem kražem po šotah SREDA, 13. Vračala sem se iz ambulante vsa besna in jezna, saj se mi je zgodilo ... Uh. uh. koliko vsega'. Najprej sem zaspala 15 minut in sem bila s tem zapečatena v dnevniku, potem sem ugotovila, da sem vzela vse zvezke in knjige za naslednji dan. za danes sem jih pozabila: pri malici sem se zaletela v sošolca in je polil po meni ves čaj. V tistem trenutku sem si zaželela. da bi se šola sesula v sončni prah in je nikoli več ne bi bilo na spregled! Potem sem dve uri mirno sedela pri uri kot zalepljena in molila, da me kdo ne vpraša, saj se prejšnji dan sploh nisem učila, kajti uživala sem pri prijateljici, ki je bila sama doma. Potem pa si lahko mislite kakšno žur-ko smo imeli. .. Pri telovadbi, zadnji uri, smo igrali košarko — fantje proti dekletom. In jaz ne bi bila jaz, če se ne bi spotaknila in si zvila nogo. Bolelo me je tako, da sem hotela kar zatuliti, pa sem se le vzdržala. Ko sem že sedela z mavcem v avtomobilu in poslušala zbadanje očeta glede moje noge, sem si zaželela, da ta dan sploh ne bi živela. Doma me je sprejela moja starejša sestra, ki seveda tudi ni mogla mimo mene brez pripomb: »Zdravo, mala!« me je pozdravila. Ne vem sicer, zakaj me tako kliče, saj sem večja od nje, in to za kar 6 cm. REKREACIJA — Narisala Gordana Bence, 7. a razred, OŠ Turnišče. Prvih nekaj pripomb sem kar preslišala, a ko je rekla: »Ha, mala, zdaj pa nekaj časa ne bo skakanja za fanti,« sem se tako razjezila. da sem ji kar naravnost povedala, da je najbolj trapasta in domišljava sestra pod nebom. Oh. pa še en dodatek imam: Ponoči je neka ženska 4-krat klicala in me vsakokrat prebudila. Bila sem vsa iz sebe in sem mislila, da mi glava poči! V obupu sem spoznala, da ni grozen le petek, 13., temveč tudi vsi drugi dnevi v tednu, kjer je zraven številka 13! Barbara Tot. 8. a. OŠ Edvard Kardelj. M. Sobota Pomagajmo ostarelim Moja babica in dedek živita na Gorenjskem. Zelo rada ju obiščem med počitnicami. Takrat gremo nabirat zelišča. Jaz nosim nahrbtnik s pijačo in malico. Grem tudi v trgovino po kruh in malico ter mleko. Dedku pomagam na vrtu pobirati kosmulje, jagode in ribez. Babica pa nam kuha. Nato njej pomagam pri pomivanju posode in pri pospravljanju stanovanja. Oba sta me vesela. MARJANA FARKAŠ Tudi jaz imam stare starše. Veliko jim pomagam pri delu. Stari oče je že dalj časa bolan, zato mu moram večkrat pomagati. Vsako jutro mu dam zdravila in skuham čaj. Stara mama je tudi večkrat bolna, zato ji prinesem zdravila iz lekarne. Večkrat jim pomijem posodo, prinesem drva in premog, pometam tla, grem v trgovino, pospravim sobe, posteljem postelje in jim operem noge. Svoje stare starše imam zelo rada. Od njih se veliko naučirp. ERIKA HOZJAN Človek človeku Vsak dan se zgodi mnogo prometnih nesreč. Vzroki so različni. Prehitra vožnja, izsiljevanje prednosti, alkohol, utrujenost, napaka na vozilu. Vsak dan pa se tudi v bolnišnicah srečujejo z najrazličnejšimi drugimi težkimi operacijami. Pri vsem tem potrebujejo velike količine krvi. Čeprav je iz leta v leto več krvodajalcev, pa vseeno te dragocene tekočine mnogokrat primanjkuje. Nekega dne so pripeljali na kirurgijo hudo ponesrečeno dekle, ki jo je avto zbil po cestišču. Izgubila je mnogo krvi. Bila je v nezavesti. Imela je krvno skupino AB. Toda te skupine krvi trenutno v bolnišnici niso imeli. Tudi zdravniki in medicinske sestre ne. Naenkrat pa se je zaslišalo po radiu: »Pozivamo krvno skupino AB’«. Javilo seje več ljudi. S tem so izpričali ljubezen, spoštovanje in skrb za sočloveka, čeprav nepoznanega, in rešili še eno dragoceno življenje, ki bi prehitro ugasnilo. Klavdija Šek, 6. a, OŠ Edvard Kardelj, Murska Sobota Moj nečak Dobila sem nečaka, ki v plenice kaka. Zelo rad se smeji, se življenja veseli. Dojenček ta naš mali ime Tadej ima, ker mleko rad on papa, bo zrasel kar za dva, Simona Pirc, 7. raz., OŠ Kapela Snega pa ni Vsi želimo si snega, oj. snega belega! Zunaj pa te pust je mraz, nam pa v blatu je dolgčas. Rada bi se sankala, kepala in drsala, napravita bi si snežaka, toda kaj. ko vedno le rosi z oblaka. Polonca Fiala. 4. b. OŠ Videm ob Ščavnici MOJA KANARČKA Doma, v stanovanju, imam dva kanarčka. Živita v kletki. Sa-mičino perje je rumene barve, na glavi pa ima >frizuro<. Samec pa je rjavo-rumen. Ko prižgem radio, po navadi začne prepevati. Oba pa sta neprestano lačna, zato kar dosti pojesta. Vode pa po-pijeta zelo malo. Rada skačeta sem ter tja po kletki. Na dnu imata pesek. Vedno nosita skupaj smeti, ker si hočeta narediti' gnezdo. Kojima bo to uspelo, bo samica znesla jajčeca. Alenka Magyar, 3. a, OŠ Drago Lugarič, Gaberje Tone Rovšnik POMEN RADGONE IN NJENE OKOLICE V BOJIH ZA SEVERNO MEJO (1918-1919) Zaradi vseh teh zapletov in tudi nespoštovanja določil mirovne pogodbe je polkovnik Gos-set predlagal sestanek obeh spornih strani z razmejitveno komisijo. Jugoslavijo sta na tem sestanku predstavljala dr. Viktor Verto-všek in dr. Leonidas Pitamic. Z Vertovškovo obljubo je bila Radgona izpraznjena 26. julija 1920, ostali predel do Šentilja (Špilje) pa do 29. julija 1920. Obmejno vprašanje se je v tem trenutku preneslo na Apaško kotlino, saj je v zvezi z njo jugoslovanski konzul v Gradcu poročal, da bo, če se Špilje ne izprazni do 29. 7. 1920, več tisoč Zgornjih Štajercev izvedlo napad na Apaško kotlino. To je dokaz več, da je bil avstrijski interes za Apaško kotlino celo večji kot za Radgono. Ko je spomladi 1920. slovenska podkomisija za mirovno konferenco razpravljala o Apa-ški kotlini, je prišla do sklepa, da je potrebno iz najvišjih državnih interesov zahtevati pri deželni vladi za Sloveniji, da se Apaška kotlina vojaško zasede, in to zaradi neizpolnjevanja mariborske pogodbe na avstrijski strani (oborožitev prebivalstva, nastopanje HeimAvehra v nevtralni coni ipd.). Tako je bilo vprašanje zasedbe Apaške kotline izključno politično vprašanje. Prav tako pa si je na drugi strani Avstrija na vse pretege prizadevala, da si pridobi Apaško kotlino tako kot Špilje in Radgono. Avstrijska stran je imela tudi polno očitkov Jugoslaviji oz. Sloveniji glede kršitev mariborske pogodbe, kar je razvidno tudi iz obvestila dunajskega dopisniškega urada 20. 7. 1920. Glede zasedbe Apaške kotline in zavlačevanja izpraznitve Radgone je polkovnik Gosset protestiral 18. julija 1920 pri komandantu apaškega odreda jugoslovanske kraljevske vojske, majorju Petroviču, in pri deželni vladi v Ljubljani ter zahteval preklic zasedbe Apaške kotline vse do izpraznitve Radgone in njene okolice. Enako je protestiral tudi štajerski deželni glavar. 24. julija 1920 je polkovnik Gosset obvestil dr. Brejca o mnogih pritožbah ob zasedbi Apaške kotline na račun srbskih vojakov in njihovega obnašanja do prebivalcev. Seveda je bila pri tem na delu nemška propaganda, ki je tudi s svojim delovanjem želela doseči preklic zasedbe Apaške kotline. Navajali so pretepanja prebivalstva s strani srbskih vojakov in druge grobosti, ko prebivalstvo ni hotelo izročiti orožja. Polkovnik Gosset je zahteval tudi zamenjavo srbskih čet s hr-vatskimi ter kulturno ravnanje s prebivalstvom. Po vsem tem je dr. Brejc ugotavljal naslednje: — prebivalstvo Apaške kotline je dobilo naročilo izročiti orožje, čemur se ni nihče odzval, — vojska je izvedla hišne preiskave, našli so 150 pušk in večje zaloge streliva, — prebivalstvo je zasramovalo vojake, zato je bilo več oseb pretepenih, — zaradi fizičnega obračunavanja s prebivalci je bilo kaznovanih nekaj vojakov. Po izjavi dr. Brejca je bila pobudnica Gossetove intervencije lastnica gradu Freudenau v Črncih, kjer je bila nastanjen^ Gos-setova komisija. 70 let Za 1. avgust 1920 je pripravljala nemška stran shod v Radgoni proti priključitvi Apaške kotline Jugoslaviji. Jugoslovanske oblasti so tega dne zaprle meje. Te aktivnosti so v nekaterih pogledih povezane z d’Annunzijevo fašistično akcijo na Reki. Prišlo je tudi do ustavitve prometa na progi Špilje—Radgona in do motenj jugoslovanskih zvez s Prekmurjem. Kot posrednik avstrijske strani je pri Gossetu nastopal znani veletrgovec Juliu Meinl. Širile so se tudi govorice, da bodo Avstrijci 15. avgusta 1920 zasedli Apaško kotlino, Gornjo Radgono in Gris. Med apaškim nemškim prebivalstvom je bilo prisotno prepričanje, da je mirovna konferenca prisodila Apaško kotlino Avstriji. Tako poročilo so namreč dale avstrijske oblasti ob prihodu polkovnika Gosseta in njegove komisije. Pri tej agitaciji je bil zelo aktiven apaški učitelj Alfred Gross, ki je svojo aktivnost pokazal tudi pri proavstrijskih demonstracijah apaških Nemcev ob prihodu Gossetove komisije. Do pomiritve je v Apaški kotlini prišlo šele čez leto dni ob močnejši prisotnosti jugoslovanske vojske. K Ko smo tako spoznali ali se vsaj delno seznanili z nekaterimi dejstvi, ki so odločala o severni slovenski meji, predvsem pa meji na radgonskem območju po razsulu avstro-ogrske monarhije, ter mnoge špekulacije in manipulacije za zeleno diplomatsko mizo, se moramo hočeš nočeš v mislih povrniti k junaški obrambi Radgone ter njenim srčnim branilcem, prostovoljcem 6. stotnije mariborskega pehotnega polka in njenemu prav tako srčnemu poveljniku nadporočniku Benu Zeilhoferju, nosilcu belega orla 5. stopnje z meči, ter si pri tem zastaviti vprašanje: kakšen bi bil nadaljnji potek in razplet dogodkov tudi za zeleno mizo, če bi 4. februarja 1919 Radgona padla v roke avstrijskim nemško-madžar-skim enotam? S katero plebiscitno cono bi lahko izpodbijali plebiscit na Štajerskem in če bi to sploh bilo mogoče, ko bi nemški škorenj trdno stal na obmurski pokrajini (ob že nemški Apaški kotlini)? Ob tem je potrebno več kot za svojo vzeti veliko zgodovinsko resnico in tudi resen opomin še poznim rodovom, ki gaje doktor Steinfelser zapisal v pismu svojemu bojnemu tovarišu, nadporočniku Benu Zeilhoferju, 24. 11. 1965: »Bil sem priča takratnih tajnih mahinacij v borbi za našo severno mejo, in še posebno za naš Maribor, in ne sme ostati v naši zgodovini neomenjeno, da si ravno ti (Beno Zeilhofer — op. pisca) z zasedbo Radkersburga in z odločno obrano napada dne 4. 2. 1919 rešil Maribor, saj je tista kravja kupčija, zasedeni Rad-kersburg za Maribor in ozemlje do Ptuja brez plebiscita, le malo-komur znana. S tem smo preprečili plebiscit in rešili Maribor.« Nerada se spominjam Bilo je v počitnicah, okrog devetih zvečer. S kolesom sem se odpravila k trgovini, kjer so me čakali moji prijatelji in prijateljice. Luči seveda nisem prižgala. Ko sem se pripeljala v sosednjo ulico, sem zagledala miličnika. V avtomobilu modro-bele barve sta lepo sedela in zdelo se je, kot da čakata ravno mene. Da bi prižgala luč je bilo že prepozno. Kar bo, pa bo, sem si dejala. Eden od miličnikov je odprl vrata avtomobila in me vprašal: »Zakaj nimaš prižganih luči? No, pa smo tam! Kaj naj povem? »Pravkar sem se namenila k prijateljici, ki stanuje nekaj metrov stran in pozabila prižgati luč,« sem mu razložila. Miličnik pa je, kot da me ni slišal, še kar naprej spraševal: »Kako ti je ime, kje stanuješ, koliko si stara, v katero šolo hodiš?« Vprašanja so kar deževala. Komaj sem nanje odgovorila. Miličnik pa je vse lepo zapisal v neko beležnico. »Upam, da si povedala vse po resnici,« je še dodal. Rekla sem mu: »Če ne verjamete, lahko preverite!« Seveda ni nič preverjal. »Tamara,« je začel še drugi miličnik, »zdaj boš pa lepo prižgala luč in šele takrat se boš lahko peljala naprej!« Z živčnostjo sem prižgala dinamo in si mislila, saj ne bo nič iz tega, Samo prestrašiti meje hotel. In kaj bodo rekli doma? Me bodo ošteti ? Prav gotovo, saj vendar vem, da se mora zvečer prižgati luč. Prijatelji so me že čakali: »Kje pa ti hodiš?« so me vprašali skoraj enoglasno. Lepo po vrsti sem jim razložila moje srečanje z miličniki. Še nekaj časa so bili prometni prekrški in podobne dogodivščine tema našega pogovora. Doma sem takoj povedala očetu, kaj se mi je pripetilo. »Res lepo,« je bil očetov odgovor. Tudi mami sem povedala. Seveda sem poslušala malo daljšo pridigo, vendar sem tudi to prenesla. Potrudila se bom, da več ne bom pozabljala prižgati teh presnetih luči, sem takoj trdno sklenila. Čez nekaj časa sem na to pozabila. Mislila sem, da tudi miličniki. Na dogodek pa meje pred dnevi spomnila modra kuverta z vabilom zame in očeta, na katerem je pisalo, da se morava oglasiti ob določeni uri pri sodniku za prekrške. No, pa smo tam. Kar bo, pa bo! TAMARA NOVAK, 8. č, OŠ EDVARD KARDELJ. M. Sobota prodaja izletov, potovanj, ogledov sejmov, ki jih prireja ta in druge turistične agencije ^KOMPAS k® JUGOSLAVIJA Odslej tudi v Gornji Radgoni prodaja letalskih vozovnic — najem avtomobilov KOMPAS, GORNJA RADGONA, tel. 74 742 gorenjem© Industrija in montaža, p. o. Lendava 69220 Lendava, Industrijska 4b OBJAVLJA po sklepu DS DO dražbo za prodajo osnovnih sredstev 1. Stroj za izdelavo strešnikov s transportnim trakom in ostalo opremo, leto izdelave 1985, izklicna cena 300.000.000 din 2. Osebni avtomobil OPEL SENATOR, letnik 1981, izklicna cena 20.000.000 din Dražba bo 10. februarja 1989 ob 10, uri v prostorih DO Gorenje Imo, Industrijska 4 b, Lendava. Ogled osnovnih sredstev je možen dan pred izvedbo dražbe med 7. in 14. uro ter na dan dražbe med 7. in 10. uro. Interesenti morajo pred začetkom javne dražbe pri blagajni DO položiti 10-odstotno varščino od izklicne cene. Sodelujejo lahko pravne in fizične osebe. Prometni davek plača kupec. Prodaja bo po sistemu videno-kupljeno. agromerkur •• perutninarstvo in transport n. o. sol. o. / Murska Sobota / UGODNA PRODAJA: — žive mlade kokoši, povprečne teže 3,5 kg, po 16.000 din za kos — živi mladi petelini, povprečne teže 5 kg, po 18.000 din za kos. Prodajajo vsak dan od 2. do 18. februarja, razen nedelje, na dvorišču Agromerkurja v Murski Soboti od 8. do 16. ure, na farmi Petrovci od 7. do 15. ure. Izkoristite ugoden nakup. SOZD kmetijstva, živilske industrije, trgovine, turizma in gostinstva o. sol. o. Murska Sobota DELOVNA SKUPNOST SKUPNEGA POMENA SOZD ABC POMURKA MURSKA SOBOTA razpisuje dražbo za prodajo osebnega avtomobila znamke MERCEDES 280 SL, letnik 1976, in originalnih rezervnih delov za isto vrsto avtomobila. Dražba bo 6. februarja 1989 ob 10. uri v Murski Soboti, Lendavska 11/3. Izklicna cena avtomobila z rezervnimi deli je 30.622.080 din. Interesenti so dolžni položiti varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene avtomobila ob začetku dražbe v gotovini ali jo plačati pred začetkom dražbe na žiro račun št. 51900-607-70520. Prometni davek plača kupec. / STRAN 14 VESTNIK, 2. FEBRUAR 1989 NAMIZNI TENIS UNGER PRESENETIL STRELSTVO - I. REP. LIGA 42. člansko prvenstvo za posameznike in dvojice, ki je bilo v Murski Soboti v odlični organizaciji domačega kluba, je po predhodnih kvalifikacijah zbralo vse najboljše slovenske igralce ter igralke, 56 po številu iz 15 slovenskih klubov. Osem pomurskih igralcev in ena igralka, ki so sodelovali na tem prvenstvu, niso ponovili lanskih uspehov, vendar so kljub temu dosegli nekaj dobrih uvrstitev in sta se Kuzma ter Unger uvrstila na državno prvenstvo, ki bo sredi februarja v Beogradu, Gašič pa je druga rezerva. Med posamezniki je prijetno presenetil Mirko Unger, ki se je nepričakovano uvrstil na peto mesto, kar je njegov največji uspeh v članski konkurenci in bo tako prvič sodeloval na državnem prvenstvu. Premagal je Škafarja (01.) s 3:0, najboljšega igralca Ilirije Zajtla, prav tako s 3:0, v četrtfinalu izgubil z novim republiškim prvakom Pavičem (01.), 0:3, in za peto mesto premagal Kuzmo z 2:1 ter najboljšega mariborskega igralca Grbiča z 2:0. Od Kuzme smo pričakovali več kot samo uvrstitev na sedmo Mirko Unger (Sobota) prijetno presenetil Foto: N. Juhnov mesto, ko je v četrtfinalu izgubil z Jamškom z 1:3, saj se mu očitno pozna, da zaradi premalo treninga ni v pravi formi. Gašič je v osmini finala izgubil z Grbičem z 1:3 in zasedel solidno deseto mesto, prav tako je bil dober Rihtarič s 14. mestom, Kus je bil 22., Žitek 24., Županek 30., Močan 32. in pri članicah Breznikova 17. V igrah dvojic sta osvojila zelo dobro tretje mesto Kuzma —Unger, ko sta v polfinalu izgubila z dvojico Zalaznik — Smrekar z 1:2. Gašič pa je skupaj s Pavičem prav tako pristal na delitvi tretjega mesta in tako nista obranila lanskega naslova republiških prvakov, ker sta jih premagala nova republiška prvaka — dvojica Jamšek—Grbič z 2:1. Tretje mesto pa je Gašič zasedel tudi v mešanih dvojicah skupaj z Reflako-vo (Kemičar), ko sta v polfinalu izgubila z zmagovalno dvojico Smrekar—Ojstršek z 1:2. Med osmerico sta se uvrstili še dvojici Kuzma —Kurtovič (Vrtojba) ter Žitek —Rupar (Ilirija). In še misel predsednika NTZS Vlada Šlambergerja: »Prvenstvo je bilo dokaj kakovostno, na vrhu so igralci in igralke, na katere smo računali, med osmerico ni pri članih spet po dolgem času nobenega mladinca. Le-ti bodo morali več in bolj resno delati, če se želijo prebiti med najboljše slovenske člane.« M. U. Noršinci tretji, Ljutomer izpadel V prvi republiški strelski ligi je bilo na sporedu zadnje kolo: Noršinci so premagali Žalec s 1465:1450 krogi. NTU Slovenj Gradec pa je premagal Ljutomer s 1459:1448 krogi. Končna lestvica A. Majerič, Maribor NTU SI. Gradec NORŠINCI Rudnik Celje Žalec Kovinar Unior Hotinja vas LJUTOMER 9900 13290 9801 13208 9603 13141 9504 13172 9405 13073 9306 13100 9306 13047 9306 12608 9207 13104 9207 13032 18 16 12 10 8 6 6 6 4 4 ---II. REP. LIGA---------- OK VERŽEJ Gradnja teniških igrišč Lani so v Veržeju ustanovili Odbojkarski klub Veržej za športno rekreacijo. Poleg odbojke bodo v okviru kluba gojili tudi tenis, biljard in badminton. V Veržeju je namreč veliko zanimanje za igranje odbojke, tako za rekreacijo kot tekmovanje. S telovadnico v Veržeju imajo tako vse možnosti za igranje odbojke, že sedaj pa tekmujejo v pomurski odbojkarski ligi ter sodelujejo na raznih turnirjih. Poleg odbojke pa je čedalje večje zanimanje za tenis. Zato so se dogovorili, da bodo skupaj z Zavodom v Veržeju in nekaterimi delovnimi organizacijami začeli urejati lastna teniška igrišča ter tako ustvarili možnosti za delo. Prav tako si Veržejčani želijo, da bi se moška odbojkarska ekipa prek kvalifikacij uvrstila v drugo republiško ligo vzhod. V klubu, ki ga vodi kot predsednik Andrej Fras, vladata velika volja do dela in tovarištvo, zato tudi uspehi ne smejo izostati. ---ŠD KOBILJE------------------------------------- Gradili bodo športni objekt Na dobro obiskani letni konferenci športnega društva Kobilje, ki so seje udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja kraja, so ugotovili, da so bili v minulem letu zelo delavni. Poleg sodelovanja nogometašev v prvi občinski ligi Lendava, kjer so jesenski prvaki, so organizirali ulični tek in zimske igre. Uspehe pa dosegajo tudi na šahovskih tekmovanjih. Med najpomembnejšimi nalogami, ki jih čakajo letos, pa je gradnja športnega objekta, kjer naj bi dobili svoje mesto igralci namiznega tenisa in strelci. Objekt bodo gradili s sredstvi krajevnega samoprispevka, pomeben delež pa naj bi prispevali tudi krajani s prostovoljnim delom. Velika želja krajanov Kobilja je, da bi bili nogometaši prvi v občinski ligi Lendava in se uvrstili v pomursko ligo. Več skrbi bodo namenili vključevanju krajanov tudi o organizaciji vaških iger. Za predsednika športnega društva so ponovno izvolili Stanka Gregorca. K. Sčavničar ---LJUTOMER--------------------------------------- Zimske aktivnosti brez snega Zaradi pomanjkanja snega so se v ljutomerski občini odločili, da v zimskih počitnicah pripravijo aktivnosti v Partizanu v Ljutomeru. Tekmovali so v odbojki, namiznem tenisu, mini nogometu in košarki. V odbojki je zmagala ekipa s Cvena pred Veržejem in Stročjo vasjo. V namiznem tenisu je sodelovalo 26 pionirjev in pionirk. Pri pionirjih je zmagal Prelog pred P. Kosijem, oba Ljutomer, in J. Kosijem s Cvena. Pri pionirkah pa je bila najboljša Kosijeva s Cvena pred Rihtari-čevo iz Radenec in Mariničevo s Cvena. V mini nogometu je zmagala Stročja vas pred Ljutomerom in NK Ljutomer. V košarki pa je zmagala ekipa Ljutomera pred Stročjo vasjo. ----TIŠINA ------------------------------------------— LOGAR IN BRUNČIČ ŠD v KS Tišina je pripravilo hitropotezni turnir za kategoraii-ke in nekategornike. Sodelovalo je 23 šahistov iz vsega Pomurja. Pri kategornikih je zmagal Logar iz Murske Sobote, brez poraza z 20 točkami, pred Gerenčerjem iz Lendave in Vidičem iz Murske Sobote. Prinekategornikih pa je bil najboljši Brunčičiz Ljutomera s 17 točkami pred Rožmanom in Lovrenčičem, oba iz Ljutomera, po 16 točk. Športno društvo na Tišini pa organizira v soboto, 4. februarja v telovadnici osnovne šolcna Tišini odprto prvenstvo za člane v košarki. Tekmovanje se bo začelo ob 15. uri. Prijave zbirajo do sobote po tel. 46 375. .... , .. ... Športno društvo pa vabi tudi vse družine in posameznike iz krajevne skupnosti na rekreacijsko tekmovanje družin in, posameznikov, ki bo v soboto, 4. februarja, ob 18. uri v kegljišču v Radencih. Družine tekmujejo za naziv »vrba«. — NK FILOVCI-------* ZOPET ŽELIJO TEKMOVATI skan, za! pa m bilo v zvezi z njihovo kaznijo in po- jim lahko pojasn (..tmovania Sprejeli so program dela za le-novnim vključevanjem। k a j ' ba Veliko je bilo govora o tos ko P^nuje O 1^ je prehuda. Upajo pa da se enoletni kazni m nek.t vključili v tekmovanja, saj ” “* vodstvo. F. Režonja ---Strelstvo----------- Noršinci ekipno, Pertoci posamezno Občinska strelska zveza Murska Sobota je pripravila tradicionalno tekmovanje za Bedičev memorial. Sodelovalo je 73 tekmovalcev. Ekipno so zmagali Noršinci s 1826 krogi pred Panonijo, 1825, in Tišino, 1812 krogov. Pri posameznikih je bil najboljši Drago Pertoci (Tiš.) s 379 krogi pred Brankom Bukovcem (Nor.), 374, in Francem Števane-cem (SCT), 372 krogov. K. T. Štefan Kovač pred Lendavo V občinski strelski ligi Lendava je bilo na sporedu 7. kolo. Lendava je presenetljivo premagala prvo ekipo Štefana Kovača. Vodi prva ekipa Štefana Kovača Turnišče (6315) pred Lendavo (5997), obe ekipi imata po 10 točk. Sledijo: druga ekipa Štefana Kovača (6089), Planika Turnišče (6036) in Jezero Dobrovnik (4473), vsi imajo po 8 točk. Pri posameznikih vodi Robi Markoja (Tur.) z 2191 krogi pred Francem Kosijem (Le.), 2095, Avgustom Maučecem (Planika), 2084, Brankom Draškovičem (Tur.), 2080, in Avgustom Žalikom (ŠK), 2076 krogov. A. Zver -----ROKOMET------------ Tišina prvak V zadnjem kolu tekmovanja v drugi republiški strelski ligi sever so igrale: Koloman Flisar Tišina in SCT, 1475:1424, Kovinar in Jovo Jurkovič, 1412:1406, ter Panonija in Mura, 1456:1439. SD Tišina seje uvrstila v prvo rep. ligo. Končna lestvica TIŠINA 9 13083 16 Ruše 9 12989 16 MURA 9 12974 12 PANONIJA 9 12899 10 VIDEM 9 12862 10 Središče 9 12703 8 Muta 9 12658 8 Stavbar 9 11272 5 SCT 9 12699 4 Kajuh 9 12588 1 Jovo Jurkovič in Kocbek Občinska strelska zveza Gornja Radgona je pripravila tekmovanje v streljanju z zračno puško za vse kategorije za občinsko prvenstvo. Sodelovalo je 42 strelcev in strelk iz štirih družin. Rezultati — člani — ekipno: I. Jovo Jurkovič Videm 1100, 2. Avtoradgona 1031 in 3. Elrad 1030 krogov. Posamezno: L Anton Kocbek 372, 2. Janko Strgar 366, 3. Branko Korošak 362, 4. Mirko Holc (vsi Videm) 351 in 5. Janko Slade (Elrad) 350 krogov. Mladinci — L Erik Pišek (Avto-radg.) 344, 2. Milan Svetec (Elrad) 336 in 3. Marko Miljevuč (Radenska) 331 krogov. Mladinke — Sabina Kocbek (Videm) 331. Pionirji — Gorazd Kocbek (Videm) 173, 2. Mitja Breznik (Avtoradg.) 156 in 3. Marko Lešnik (Elrad) 152 krogov. S. AKTUALNO V TELESNI KULTURI Petnajst množičnih prireditev v Pomurju V vseslovensko akcijo Razgibajmo življenje so se vključile tudi pomurske občine in pripravile bogat program množičnih športnore-kreativnih prireditev, ki so vključene v Koledar množičnorekreativnih prireditev Slovenije, ki sta ga izdali ZTKO in TKS Slovenije. Osnovni namen teh dejavnosti je. da je program ponujen širšemu krogu občanov, zato je tudi predstavljen širši javnosti. Od pomurskih občin je najbogatejša ponudba iz soboške občine, ki je prijavila 11 prireditev. radgonska tri. ljutomerska eno. medtem ko lendavska občina ni prijavila nobene. Sodelovanje na prireditvah ni edini cilj delovnega človeka in občana, ki se ukvarja s športno rekreacijo, je pa ena od oblik dejavnosti, katere predhodnik je redna ali občasna vadba. Tako ima znano geslo, da je važno sodelovati in ne zmagati, v športni rekreaciji vedno večjo veljavo, svojo vrednost pa izgublja v vrhunskem športu. Zato ima tak izbir ponudbe določeno vrednost, saj si lahko pravočasno izberemo prireditve, na katerih bomo sodelovali in se nanje tudi primerno pripravimo. Med množičnimi športnorekreativnimi prireditvami, ki jih ponujajo za letos v soboški občini, so štiri tekaške tek mladosti na Tišini, tek parov v Bakovcih. tek 17. oktobra v Murski Soboti in pomurski rekreacijski tek na Tišini. Prijavljena je tudi ena tekaškosmučarska prireditev, ki bo le ob ugodnih snežnih razmerah. Potem bodo tri kolesarske prireditve: ciklokros, kolesarski maraton in kolesarska dirka za pokal KS Tišina. Na sporedu bosta dve veslaški prireditvi: tradicionalni spust Mitra 89 in spust za Dimekov in Hrovatov memorial. Med tremi prireditvami, kijih ponujajo v radgonski občini so: tekaški maraton treh src. teniški pokal in lokostrelsko tekmovanje. Ljutomerčani pa bodo pripravili dan pomurskih planincev, ki bo povezan s hojo. STRELSTVO L. Z. ABC Pomurka druga SD Steklar Hrastnik je pripravila odprto tekmovanje pionirjev in pionirk za zlato kapljo. Sodelovalo je 27 ekip. Lep uspeh so dosegli pionirji ABC Pomurke, ki so s 524 krogi (prav toliko kot zmagovalec). Noršinci pa so s 480 krogi zasedli enajsto mesto. Med posamezniki je Igor Makari zasedel šesto mesto, Boris Škedelj pa sedmo, oba pa sta zadela po 176 krogov. ---ŠAH K. T. Mala Polana že prvak? V Gomilici je bil četrti šahovski turnir za prvenstvo krajevnih skupnosti lendavske občine. Rezultati — 10. kolo — Genterovci: Kobilje 3:2, Renkovci I:Mala Polana 0,5:4,5, Petišovci ILLendava II 4:1, Dobrovnik :Trnje 2:3, Petišovci I:Bistrica 0:5, Renkovci II Gomilica 1,5:3,5, Gorice.Pince 5:0 in Velika Polana:Lendrva I 0:5. Rezultati — II. kolo — Lendava IGenterovci 3:2, Pince:VeIika Polana 4,5:0,5, Gomilica:Gorica 1:4, Bistrica:Renkovci II 5:0, Trnje:Petišovci I 5:0, Lendava ILDobrovnik 2:3, Mala Polana:Petišovci II 4:1, Ko-bilje:Renkovci I 0:5. Rezultati — 12. kolo — Genterovci :Renkovci I 2,5:2,5, Petišovci ILKobilje 4:1, Dobrovnik:Mala Polana 0:5, Petišovci LLendava II 0:5, Renkovci II:Tmje 1,5:3,5, Gorice:Bistrica 2,5:2,5, Velika Polana Gomilica 3:2 in Lendava l:Pince 3:2. Vodi Mala Polana z 52 točkami pred Bistrico in Lendavo I, po 45, Petišovci II, 42, Goricami, 38,5, Genterovci 33, Renkovci I, 32,5 točke. Zadnji turnir bo v Mali Polani. J. Gerenčer PRIČAKOVALI BOUSE UVRSTITVE Pomurski rokometaši in rokometašice se ?e pripravljajo na drugi del tekmovanja, ki se bo v slovenski ligi začel 11. marca. Rokometaši Bakovec so po jesenskem delu tekmovanja na de-veterrj mestu z devetimi točkami. Trikrat so zmagali, prav tolikokrat igrali neodločeno in petkrat izgubili. Po besedah trenerja in igralca Zorana Antolina so s to uvrstitvijo le delno zadovoljni, saj so računali še na kakšno točko več. Sicer pa je razlika v točkah majhna, saj bi bili z eno samo točko več za tri mesta bolje uvrščeni. Bakovčani so dobro štartali, saj so s prvega gostovanja prinesli točko, kar jim v prejšnji sezoni sploh ni uspelo. Potem pa so zapored izgubili dve točki na domačem igrišču v igri z objektivno slabšimi ekipami. Na- to pa so jih tudi pestile poškodbe nekaterih igralcev. Tako Katona ni igral na treh tekmah, Horvat in Lovenjak pa sta manjkala dvakrat. Zato so bili prisiljeni vključiti v ekipo mlajše igralce, kot sta Lovenjak mlajši in Žugelj. Rokometaši Bakovec so začeli s pripravami že 23. januarja in vadijo trikrat tedensko v soboški športni dvorani, enkrat pa v telovadnici v Bakovcih. Dogovorjene imajo že tudi tekme za trening z Ivančico, Varteksom, Banfico iz Varaždina, Ormožem in Veliko Nedeljo. V drugem delu bodo štartali oslabljeni, saj je Lovenjak mlajši odšel v JLA, zimskega prestopnega roka pa ni. Sodelovali bodo v zimski rokometni ligi, ki jo organizira POZ Murska Sobota. Prvi dve prvenstveni tekmi bodo igrali v športni dvorani v Murski Soboti, če pa se bo pokazalo, da igrajo dobro, pa bodo tudi ostale tekme odigrali v dvorani. Rokometni klub Bakovci praznuje letos 15-letnico delovanja. Ta jubilej bodo proslavili z mednarodno tekmo z avstrijskim državnim prvakom ekipo Wagner Biro iz Gradca. Tekma bo 29. marca. Rokometašice Polane pa so končale jesenski del tekmovanja v prvi slovenski ligi z dvema točkama na zadnjem mestu. Vzrok za to je premalo dobrih igralk, poleg tega pa so jih tudi pestile poškodbe. Zato so morali ponovno vključiti v moštvo nekatere starejše igralke. Delni vzrok za neuspeh pa je tudi odsotnost nekaterih igralk na treningih zaradi študija. To pa za tekmovanje v prvi republiški ni dovolj, pravi predsednica kluba Terezija Donko. Prizadevali so si tudi, da bi pritegnili nove igral- ke, vendar pa jim to ni uspelo. Tako imajo rokometašice Polane težko nalogo v boju za obstanek v ligi. V drugem delu tekmovanja bo ekipo Polane treniral Ljubo Horvat iz Ljutomera. x V jesenskem delu tekmovanja v drugi republiški moški rokometni ligi vzhod se pomurska moštva prav tako niso izkazala. Rokometaši Kroga, najbolje uvrščene pomurske ekipe, so z sedmimi točkami zasedli sedmo mesto. Radgona je s štirimi točkami na devetem, Toko jz Črenšovec pa brez točke na zadnjem mestu, in ker ene tekme ni odigral, ima tudi minus eno točko. Razveseljivo pa je, da je zopet steklo tekmovanje v pomurski moški in ženski rokometni ligi, kjer sta jesenska prvaka Beltinka pri ženskah in Bakovci pri moških. F. Maučec Rokometašice Polane, članice slovenske lige. Stojijo od leve: Žoldoševa, Lackovičeva, Bencikova, M. Hozjanova, Žalik (trener). Čepijo: Šerne-kova, S. Hozjanova, Utroševa, Bačvičeva, Hajdinjakova in Vugrinčeva. Foto: N. Juhnov Rokometaši Bakovec tekmujejo v prvi republiški ligi. Stojijo od leve: Horvat (predsednik), Božič, Horvat, Žugelj, Žalodec, Koželj, A. Lovenjak, Antonin (trener). Čepijo: Jerebic (maser), Buzeti (teh. vodja), Kuhar, Katona, Lebar in §. Lovenjak. Foto: N. Juhnov VESTNIK, 2. FEBRUAR 1989 STRAN 15 Radijski in televizijski spored od 3. do 9. februarja PETEK SOBOTR NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK RADIO RADIO RADIO MURSKA SOBOTA j MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA 5.30 Prebujajte s z nami! (Z Radiom Murska Sobota v novi dan! Pripovedujemo vam pomurske vremenske podatke, opisujemo razmere na pomurskih cestah, pregle-jujemo kulturne in športne dogodke ob koncu tedna. Vrtimo prijetno glasbo in napovedujemo točno uro. Sodelujte na telefon 21-232!) 8.00 Konec jutranje oddaje 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, Utrip življenja —- reportaža s česanja perja, reklame, glasba), 18.00 21-232 TV LJUBLJANA 8.05 do 13.25 in do 23.45 Teletekst 16.00 RTV Ljubljana. 8.30 Počitniški spored: Videospot in napoved. 8.35 Mačkon in njegov trop: Mravljinčar. 9.00 Periskop: BiH. 10.15 Kam, kje, kako med počitnicami. 10.20 Rastoče težave J. Krta, 6. del. 11.10 Videospot: Safari v mestu: Zatočišče v parku, polj.-znan. serija. 11.45 Klovn na severnem tečaju, romunski film. 16.30 TV dnevnik I. 16.45 Tednik. 17.35 Ptice na Kosovu: Burni dnevi 1/5, ponovitev dokument, oddaje. 18.15 Spored za otroke in mlade: Drejček in trije marsovčki, 5/10 Zlati dež, danska nadaljevanka, 4/6, Mali koncert. 19.12 TV okno. 19.17 Naše akcije. 19.30 TV dnevnik 2. 20.05 Naš edini svet, 4/12 angleška nadalj. 20.55 Detektiva iz Miamija. 21.50 TV dnevnik 3. TV ZAGREB 8.15 Poročila. 8.30 Otroški spored. 10.35 Zimski počitniški spored. 15.15 Nočni program, ponovitev. 17.15 Tv dnevnik 1. 18.05 Številke in črke, kviz. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Dete- 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del. sobotna anketa, strokovnjak odgovarja — zdravnik, dr. Miklič, reklame, glasba), 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (dežurstvo na telefon 21-232 od 14.00 do 16.00) TV LJUBLJANA 8.10 Otroška matineja. 8.10 Radovedni Taček: Pujs. 8.25 Lonček kuhaj: Skutni zdrobovi žličniki. 8.30 Zbis: 2 + 2 = 4. 8.45 N. Kuret: Obuti maček, 1. del. 9.10 Otroci glasbe. 9.30 Nekaj za deževne dni. 9.50 Poleti, pesem odd. TV Sk, 3/8. 10.20 Izbor tedenske programske tvornosti. 14.35 Mladinski film. 16.30 TV dnevnik 1. 17.00 Sarajevo: DP v košarki — Bosna :Ju-goplastika, prenos. 18.30 Zdaj pa po slovensko. 19.20 TV okno. 19.30 TV dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3 x 3. 20.30 S. Conran: Čipke, ameriška nadaljevanka. 21.25 Križ-kraž. 23.00 TV dnevnik 3. 23.10 Pattsberg, ameriški film. Program: LJ2 16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.15 Jugoslavija, dober dan, oddaja TV Zg. 18.50 B. Creek: SP v alpskem smučanju — smuk (m) prenos. 20.15 Sladka Irma, ameriški film. 22.30 Program JRTZ ali satelitski programi — poskusni prenosi. TV ZAGREB 8.20 Tv koledar. 8.30 Jutranji program. 14.30 Mladinski film. 16.00 Sedem Tv dni. 16.45 Tv dnevnik 1. 17.00 Košarka — BosnaJu- ZO ljubljanska banka Fbmurska banka Murska Sobota ktiva iz Miamija, amer, na-niz. 4/20. 21.00 Ljubo doma, kdor ga ima, humoristična serija. 21.50 Kulturni magazin. 22.50 Nočni program. goplastika. 18.30 Dokumentarni program. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.15 Igrani film. 22.00 Tv dnevnik 3. 22.15 Nočni program. TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Poročila, tv v šoli in ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Bal v operi, 18.30 Sosedje, 19.30 Čas veliki, 20.15 Ti ljubi Harry, 21.35 Veseli jocker, 22.20 Štirje za Teksas, Prvi program 9.00 Tv v šoli in ponovitve, 14.00 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Vrhunci operete, 21.45 Schaftov veliki podvig (film). TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 9.10 Madžarska stoletja, pon. 9.35 Kot razvezan snop, 2. del TV filma. 10.35 1000 let Bizanca, pon. 17.00 Letni kolobarji, za upokojence. 1730 Teka, uporabni napotki. 17.40 Reportaže. 18.00 Okno, služnostni program. 19.00 Risanke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Egetb Eszter, L del madžarske serije. 21.15 Parabola. 21.45 Studio mladih umetnikov, model Inna Čurikova, portret. 22.35 TV dnevnik. 9.10 Za najstnike. 10.10 Brstje, v romunščini. 10.40 Polip, pon. kriminalke. 15.10 Ansambel Rajkok. 16.35 Bili smo v Friziji. 17.20 Srce, 5. del. 18.30 Človeško telo, 5. del. 19.04 Domoznanstvo, Makkosho- tyka. 20.05 20.25 21.25 19.30 TV dnevnik. Madžarska stoletja. Derrick, kriminalka. Antal Imre, TV star odgovarja na vprašanja. 22.10 Ciklus J. Iljenko: Praznik pečenega krompirja, sovjetski film. 23.35 TV dnevnik. 10.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 Srečanje na pomurskem valu, 12.00 Spored v madžarščini, 13.00 Doma in onkraj meja, 13.30 V nedeljo popoldan (osrednji aktualni prispevek — pred pustom, pregled športnih in drugih dogodkov, minuta za varstvo okolja, minute za kmetovalce, humor — Vlatkovo sprejemanje sveta odraslih), 14.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (dežurstvo na telefon 21-232 od 9.00 do 11.00) 5.30 Prebujajte se z nami! (Radio Murska Sobota vas spremlja v novi dan — veliko prijetne glasbe, pomurske informacije iz prve roke, zdravniški nasvet, naši imitator, minule za mlade. Sodelujte po telefoni 21-232!) 8.00 Konec jutranjega sporeda 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, športna oddaja, reklame, glasba), 18.00 Sotočje TV LJUBLJANA 5.30 Prebujajte se z nami! (Z Radiom Murska Sobota v novi dan! Prebujali se boste ob glasbi, pomurskih informacijah. receptu za pustni torek, minutah za mlade in kramljanju po telefonu 21-232) 8.00 Konec jutranjega sporeda 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 1’6.30 Aktualno (informativni del, pogovor v živo, reklame, glasba), 18.00 Rezerviran čas, 18.15 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi TV LJUBLJANA 8.45 Otroška matineja. 8.45 Živ žav. 9.35 Zlati dež, danska nadaljevanka, 4/6. 10.00 Pust v Cerknici, prenos. 10.35 S. Conran: Čipke, ameriška nadaljevanka. I 1.30 Ansambel Jožeta Burnika. 12.00 Kmetijska oddaja TV Bg. 13.00 Pust v Cerknici, prenos. 14.00 Sladka Irma, ponovitev ameriškega filma. 16.30 TV dnevnik I. 16.45 Hudomušna prikazen, ameriški film. 18.15 R. Gobec: Kresniček. 19.00 TV mernik. 19.30 TV dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedna. 20.30 Podarim dobim, žrebanje. 20.50 Vail: SP v alpskem smučanju — smuk (ž). 21.40 Zdravo (vmes poročila) Program: LJ2 10.00 Danes za jutri, oddaja za JLA, igrani film. 13.15 Športni prenosi. 19.00 Da ne bi bolelo. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Meč Islama, 1. del angleške dok. oddaje. 21.00 Poezija. 21.35 Športne reportaže. 9.10 Kaj je film: Uvod v filmsko ustvarjanje in Koledniki, kratki film. 10.10 Utrip. 10.25 Zrcalo tedna. 10.40 TV mernik. 10.55 Oči kritike. I 1.25 Da ne bi bolelo. 11.45 Igrani film. 15.40 Spored za otroke in mlade. 15.40 Radovedni taček; Ptica. 15.55 Poleti, pesem!, oddaja TV SK — 4/8. 16.30 TV dnevnik I. TV mozaik, ponovitev. 17.30 Podarim-dobim, žrebanje, ponovitev. 17.50 B. Creek: SP v alpskem smučanju, slalom ž. Prenos I. teka. 19.15 TV okno. 19.20 Dobro je vedeti. 19.30 TV dnevnik 2. 20.05 Ayllu — ansambel peruanske glasbe. 20.20 B. Creek: SP v alpskem smučanju — slalom ž. Prenos 2. teka. 21.10 Anton Dermota — portret. 22.10 TV dnevnik 3. 22.20 Osmi dan. Program: LJ2 16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 17.45 Po brezkončnosti sveta, oddaja TV ZG. 18.15 Svet športa. 19.30 TV dnevnik 2. 20.05 Po sledeh napredka. 20.35 Umetniški večer. Woody Allen, dok. film. Annie Hall, ameriški film. TV LJUBLJANA 5.30 Prebujajte se z nami! (Radio Murska Sobota vas spremlja v novi dan! Skušali vas bomo razvedriti s prijetno glasbo, pomurskimi informacijami o vremenu in cestah. minutami za mlade, dobro voljo in kramljanjem. Zavrtite 21-232!) 8.00 Konec jutranje oddaje 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, gospodarske teme, reklame, glasba), 18.00 Poslušamo vas (po telefonu 21-232), 18.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi 5.30 Prebujajte se z nami! (Preden se odpravite v šolo, na delovno mesto, v hlev k živini. vključite radio! Na domačem valu vam posredujemo kmetijski nasvet, modroval bo Džouži, objavili bomo minute za mlade, vrteli pre-bujevalno glasbo. Z vami se pogovarjamo na telefon 21-232). 8.00 Konec jutranje oddaje 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, kulturna oddaja, reklame, glasba), 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi TV ZAGREB TV ZAGREB 9.20 Poročila. 11.00 Kmetijska oddaja. 12.00 Izobraževalna oddaja. 14.00 Nedeljsko popoldne. 16.30 Potopis. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Srečno novo leto 49, TV nadalj. 22.30 Tv dnevnik. 22.50 Nočni program. 0.50 Poročila. 8.15 Poročila. 8.30 Otroški spored. 10.30 Poročila. 15.15 Nočni program, ponovitev. 17.15 Tv dnevnik L 17.35 Izobraževalna oddaja. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Tv drama. 21.00 Resna glasba. 21.50 Tv dnevnik 3. 22.10 Nočni program. TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Ponovitve, 14.15 Otroški in mladinski spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Nenadejana sreča (tv film), 22.15 Spektrum. Prvi program 9.00 Tv v šoli in ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Sosedje, 19.30 Čas v sliki, 20.1.5 Ponedeljkov šport, 21.15 Charlie Chan, 22.45 Markiz Grillo (film). TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 8.55 Za cicibane. 9.20 Otroci kapetana Granta, 5. del. 10.25 Morski pes. 11.05 Koncert z Glasbene akademije. 15.05 Kraljice akrobatike, cirkuški film. 15.55 Milijon korakov po Madžarski. 16.40 Družabna igra. 17.30 Delta. 18.00 Sabljanje, pokal Hungaria. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.15 Pojoče filmske kocke, Gigi, ameriški musical. 22.05 Vasarhely danes, 7 slikarjev. 22.45 Telešport. 9.10 Teden, pon. 10.10 Zob za zob, vzh. nemška serija. 11.05 Delta, pon. 16.40 Video novice. 16.55 Naštevanje mesecev. 17.30 Ema in dedek, 2. del angleške serije. 18.00 Bilanca, četrt ure za gospodarstvo. 18.15 Jezikovne uganke. 19.00 Literarne uganke za otroke, Mor Jokai. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Egetb Eszter, 2. del madžarske serije. 21.20 Panorama, svetovna politika. 22.10 Lepa beseda. 22.50 TV dnevnik. NOČNE POTEZE - ameriška barvna kriminalka, 1975 (Night Moves) Arthur Penn je ameriški Plimski režiser, ki zgodovine filmskih žanrov ni jemal s samoumevnostjo, ampak jo je s svojimi filmi sooblikoval. Tako je njegov film Bonnie in Clyde še danes, 20 let po svojem nastanku, vzorec gangsterskega filma, njegov vestern Mali veliki mož pa opevano zgodovino postavi iz oblakov na trdna tla. Tudi s filmom Nočne poteze se je Penn opredelil do (ne zgolj) ameriške filmske zgodovine, do trdega detektivskega romana, predvsem do slovite črne serije. S trdimi detektivkami sta v tridesetih in štiridesetih zaslovela zlasti Dashiell Hammett in Raymond Chandler Penn pa postavi filmsko zgodbo v svoj čas. Razlike med štiridesetimi in sedemdeseti leti sicer so, tako je Chandlerjev priljubljeni detektiv Philip Marlowe računal dnevno 25 dolarjev, Pennov Harry Moseby pa sto dolarjev več. Moseby se šali o sindikatu, o katerem se Marlowu niti ne sanja. Toda drugače se ni dosti spremenilo. Pennov filmski detektiv je v težavah takoj, ko prevzame na prvi pogled povsem stereotipen primer. Nekdanja filmska zvezdica ga najame, da poišče njeno 16-letno hčer, ki je zbežala z doma. Toda bolj kot sam primer muči detektiva njegovo zasebno življenje; po naključju namreč opazi ženo, ki zapušča kino z ljubimcem. 9.10 Kaj je film 2.: o fenomenu in tehničnih osnovah filma in Plat zvona, kratki film. 10.10 Poklicno usmerjanje: mizar. Safari v mestu, 1/6. Računalniki in robotika. 16.30 TV dnevnik I. 16.45 TV mozaik — šolska TV, ponovitev (Min?). 18.00 Spored za otroke in mlade. 19.15 Tv okno. 19.20 Dobro je vedeti. 19.30 TV dnevnik 2. 20.00 Prešernova proslava, prenos iz CD. 21.35 N. Badalucco: Če nekoč potrkaš na moja vrata, italijanska nadaljevanka — Program: LJ2 17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.45 EPP. 18.50 Vail: SP v alpskem smučanju — superveleslalom (m), prenos._20.05 Videogodba. 20.50 Žrebanje lota. 20.55 Svet na zaslonu. 21.35 Zabavni torek, vključitev. TV LJUBLJANA 9.10 Kaj je film, 3: Izrazna sredstva filma — slika in Poberi denar, kratki film. 10.10 Mozaik. 16.15 Kulturne prireditve v Novi Gorici. 16.30 TV dnevnik 1. 16.45 Mozaik, ponovitev. 18.05 Kulturne prireditve v Novi Gorici. 18.20 Spored za otroke in mlade. 19.20 Do- TV LJUBLJANA bro je vedeti, dnevnik 2. 20.05 na. 21.35 Mali Program: LJ2 17.00 Satelitski 19.30 TV Film ted-koncert. programi — poskusni prenosi. 18.30 Regionalni program iz mariborskega studia. 19.00 Žlahtna kapljica na Slovenskem, dok. odd. 19.30 Vail: SP v alpskem smučanju SVSL (ž), nadaljevanje prenosa. TV ZAGREB 8.15 Poročila. 8.30 Super- /O ljubljanska banka Pomurska banka Murska Sobota TV ZAGREB 8.45 do 11.50 in 15.30 do 23.40 Teletekst RTV Ljubljana. 9.10 Kaj je film — 4: Izrazna sredstva filma — gibljiva slika in Občan Urban, kratki film. 10.10 Mozaik: šolska TV. 11.10 Po sledeh napredka. 15.55 SP v biatlonu — 20 km ekipno (m), posnetek iz Bistrice. 16.30 TV dnevnik 1. 16.45 Mozaik, ponovitev šolske tv. 18.20 Spored za otroke in mlade. 19.20 Dobro je vedeti. 19.30 TV dnevnik 2. 20.05 Tednik. 21.00 J. B. Priestley: Zbledeli blišč, angleška nadaljevanka. 21.50 TV dnevnik 3. Program: LJ2 16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 17.50 Vail: SP v alpskem smučanju, veleslalom (m), prenos L teka. 19.00 Čas, ki živi: Partizanska koračnica. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Mali koncert — M. Stibilj: Rosette. 20.20 Vail: SP v alpskem smučanju, veleslalom (m), prenos II. teka. 21.30 Alpe Jadran. 8.15 Poročila. 8.30 Otroški spored. 10.35 Zimski počitniški spored. 15.10 Poročila. 15.15 Nočni program, ponovitev. 17.15 Tv dnevnik 1. 17.35 Otroški spored. 18.05 Številke in črke, kviz. 18.30 Znanost. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Tv film. 21.45 Tv dnevnik 3. TV AVSTRIJA babica, otroška serija. 10.35 Zimski počitniški spored. 15.10 Poročila. 15.15 Prezrli ste — poglejte. 16.45 Izobraževalna oddaja. 17.15 Tv dnevnik 1. 17.35 Super-babica, 2/13. 18.05 Številke in črke. 18.30 Dokumentarni program. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Filmski večer. 22.30 Tv dnevnik 3. 22.50 Nočni program. TV ZAGREB 8.15 Poročila. 8.30 Otroški spored. 10.30 Poročila. 15.15 Nočni program, po-' novitev. 17.15 Tv dnevnik 1. 17.35 Otroška oddaja. 18.30 Zabavna oddaja. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Politični magazin. 21.00 Serijski film. 22.15 Tv dnevnik 3. 22.35 Nočni program. Prvi program 9.00 Tv v šoli in ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Sosedje, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Beljaški pust, 22.25 Videoteka, 0.00 Zahodno od Santa Feja. TVMADŽARSKA 9.10 Celi svet je teater, pon. 10.05 Panorama, pon. 10.50 Festival Grammy, glasbeni film. 11.05 Telovadba za invalide. 16.45 Panonska kronika. 17.00 Naš ekran. 17.30 Četrt ure za gospodarstvo. 18.05 Bitka, kratki film. 18.55 Prirodo-slovec amater, pon. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Polip, 6. del italijanske kriminalke. 21.20 Studio ’89, kulturni TV tednik. 22.05 Heroji na begu, dokumentarni film. 22.55 TV dnevnik. CIKLUS FILMOV DAVIDA LEANA HUDOMUŠNA PRIKAZEN — angleška barvna komedija, 1945 (Blithe Spirit) Noel Coward je bil zelo raznovrsten ustvarjalec; pisal je scenarije, dramske tekste, komponiral in igral, objavil je precej romanov in obsežno avtobiografijo, bil pa je tudi filmski producent. V kratkem obdobju štirih let je Coward tudi zelo uspešno sodeloval z Leanom. Njuno sodelovanje je doseglo višek leta 1945, ko je nastal film Bežno srečanje. Pred tem filmom pa sta istega leta uresničila še en načrt. Coward je svojo humorno enodejanko, kije bila na gledaliških deskah uspešnica že dobra štiri leta, priredil v scenarij, pri tem pa mu je pomagala skupina, v kateri je bil tudi David Lean. Noel Coward je film Hudomušna prikazen tudi produciral. Filmski zgodbi se zaradi njene zgoščenosti in enotnosti pozna, da je nastala po dramskem besedilu. Uspešen pisatelj je v drugo poročen. Njegova žena povabi na družabno večerjo tudi starejšo gospo, ki naj bi med seanso vzpostavila stik z mrtvimi. Toda tisto, kar naj bi bilo le družaben dogodek brez posledic, se izmuzne nadzoru; pojavi se duh pisateljeve prve žene. Tako se pisatelj znajde v neprijetnem položaju, prikazen namreč vidi in sliši samo on. Njegova druga žena zgrožena opazuje, kako njen mož govori v prazno, klavirju, steni... Toda to je samo začetek nepredvidljivih zapletov.;. SLADKA IRMA — ameriški barvni film, 1963 (Irma la douce) Zgodba filma je postavljena v Pariz v izmišljeno ulico, kjer dekleta prodajajo svoja telesa. Življenje, v katerem podzemlje sodeluje z organi pregona, se naenkrat spremeni, ko pride v to okolje pošten policaj Nestor Patou. Toda že takoj na začetku ga krepko polomi ko sproži racijo, v kateri primejo tudi njegovega šefa — inšpektorja Leferra, ki se je zabaval z eno od deklet. Z njegovo kariero je seveda konec in znajde se na cesti. Znajde pa se tudi drugače, saj se zaljubi v Sladko Irmo, eno najdražjih in najbolj iskanih deklet. Njen zvodnik je prava surovina in silak, vendar mu je Nestor v prav zabavnem obračunu kos, kar je vsem dekletom tako všeč, da si lahko obeta, da bo prej’ ali slej postal predsednik vseh zvodnikov tega okoliša. Kot zvodnik pa nima izkušenj, in ker ima Irmo rad, bi jo rad le zase. . TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Tv v šoli in ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Pepelnična sreda umetnikov, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Christie (film), 21.50 Konje streljajo, mar ne?, (film), Prvi program 9.00 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Sosedje, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Glasbeni senik, 22.05 Brez izhoda (film), 23.45 Mannix. TVMADŽARSKA TVMADŽARSKA 9.10 Tretji kanal. 9.55 Studio ’89, pon. 10.40 Ljudstva, kulture; Kitajci. 17.25 Video novice. 17.40 Teka. 18.20 Pokrajine, mesta, ljudje; reportaža o Baltiku. 19.05 Siromak mora potrpeti, 1. del: Kmečki Pariz. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Nekje na Madžarskem; Dve volitve. 21.55 Samuraj, ob 60-letnici baletnika Viktorja Fulbpa. 22.35 Textilo-ve dogodivščine, umetnostni film. 23.05 TV dnevnik. 9.10 Ena ura v Griinovi pisarni, č/b TV film. 9.50 Sestnajstletniki, 2. del litav-ske serije. 10.55 Telovadba za invalide. 16.45 Panonska kronika. 17.00 Tretji kanal; Z jadrnico okoli sveta. 17.55 Hišna nega: Bolniki z oteklinami. 18.05 Živi planet, pon. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Sosedje, 47. del TV romana. 20.40 Ozadje vesti. 21.25 Dobrodelni koncert v korist Armencev, stradalih v potresu. 23.05 TV dnevnik. NAROČAM VESTNIK Ime in priimek: Podpis: Datum: Naročilnico natančno izpolnite s tiskanimi črkami, izrežite in pošljite na naslov: VESTNIK, 69000 MURSKA SOBOTA, Titova 29. NAROČILNICA Časopis začnite pošiljati od dne Naslov: kraj, ulica, hiš. št. STRAN 16 VESTNIK, 2. FEBRUAR 1989 URADNE OBJAVE E Leto XXV Murska Sobota, dne 2. februar 1989 Št. 1 URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA. LENDAVA. LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA Odgovorni urednik: Martin Vinčec L Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja Krajevne skupnosti Tešanovci, naselji MLAJTINCI in LUKAČEVCI 2. Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje celotne krajevne skupnosti Bistrica 3. Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja KS Hodoš, naselje Hodoš 4. Sklep o višini prispevne stopnje za financiranje cestnega gospodarstva v občini Lendava. 5. Sklep o višini povračila za uporabo javnih poti za traktorje v občini Gornja Radgona za leto 1989 6. Pregled prispevnih stopenj po samoupravnem sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona za obdobje 1986—1990. 7. Sklep o ugotovitvi, da so sprejete spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona za obdobje 1986—1990 8. Sklep o povišanju najemnin za poslovne prostore v občini Gornja Radgona 9. Odredbo o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta za gradnjo vodovoda Murska Sobota — Puconci 10. Odredbo o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in za stroške poslovanja veterinarsko-higienske službe ter dovoljenja v letu 1989 v občini Murska Sobota 11. Odredbo o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Lendava za leto 1989 12. Odredbo o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1989 na območju občine Lendava 13. Sklep o spremembah in dopolnitvah pristojbin za plačevanje stroškov veterinarsko-higienske službe na območju občine Lendava 14. Odredbo o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in za stroške poslovanja veterinarsko-higienske službe ter dovoljenja v občini G. Radgona 15. Odredbo o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1989 na območju občine G. Radgona 1 Na osnovi 3. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS 35/85), 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS 23/77) in 15. člena statuta KS Tešanovci, je Svet Krajevne skupnosti Tešanovci na seji dne 27. 12. 1988 po predhodni odločitvi na zboru delovnih ljudi in občanov naselja MLAJTINCI - LUKAČEVCI sprejel SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega, samoprispevka za del območja Krajevne skupnosti Tešanovci, naselji MLAJTINCI in LUKAČEVCI. L člen Razpiše se referendum za območje KS Tešanovci, naselji MLAJTINCI in-LUKACEVCI. Referendum bo dne 19. 2. 1989. 2. člen Sredstva zbrana s samoprispevkom bodo uporabljena za: — asfaltiranje ceste Mlajtinci—Tešanovci — obnova mostu na potoku Lukačevci — asfaltiranje ceste Mlajtinci —Moravske Toplice — vzdrževanje vaških cest v Mlajtincih in Lukačevcih — vzdrževanje pokopališča in popravilo mrliške veže — vzdrževanje in eventualna dograditev doma — izgradnja kabelske televizije — sofinansiranje razširitve telefonskega omrežja — vzdrževanje komunalnih objektov in naprav — sofinansiranje izgradnje avtobusne postaje — ureditev igrišča za športne igre — sofinansiranje programa del in nakupa opreme za požarno varnost — vzdrževanje ulične razsvetljave in plačevanje elektrike — sofinansiranje izgradnje mlekarne pri domu za občane, ki oddajajo mleko — potrebe LO, DS in CZ 3. člen Za izvršitev programa bo potrebno 88,600.000.— dinarjev, višina sredstev, ki naj bi se zbrala s samoprispevkom znaša 88,600.000,— dinarjev. 4. člen Samoprispevek se uvede za obdobje 5 (petih) let in sicer od 1.3. 1989 do 28. 2. 1994. 5. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno bivališče na območju KS Tešanovci, v naseljih MLAJTINCI in LUKAČEVCI in sicer v naslednji višini: a) V DENARJU: — 2 % od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja in nadomestil — 5 % od katasterskega dohodka iz kmetijske dejavnosti — 2 % od čistega osebnega dohodka iz davčne osnove od samostojnega opravljanja obrtnih dejavnosti — 2 % od pokojnin — 2 % mesečno od povprečnega osebnega dohodka v občini v preteklem letu delavci, ki so na začasnem delu v tujini b) V DELOVNI OBVEZNOSTI: — 3 delovne dni letno po 8 ur za občana, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane — 3 traktorske prevoze letno za občana, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane, v kolikor ima lastni traktor Nadomestilo za neopravljeni delovni dan, ki traja 8 ur znaša 10.000.— din, za neopravljeni traktorski prevoz pa 15.000,— din, ki se vsako leto valorizira za povišanje OD. 6. člen Samoprispevka v denarju in delu so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12, člen Zakona o samoprispevku. 7. člen Delavcem, ki so na začasnem delu v tujini in imajo na območju za katerega se razpisuje referendum stalno bivališče, bo v pripravljalnem roku za razpis referenduma posredovan program, ki bo vseboval namen, vrsto, osnovo in višino samoprispevka, obdobje za katero se uvaja samoprispevek in izjava s katero se zavezanec izreče za uvedbo samoprispevka. 8. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik in občani, ki še nimajo volilne pravice, pa so v delovnem razmerju- 9. člen Volilci glasujejo osebno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo: KRAJEVNA SKUPNOST TEŠANOVCI naselji: MLAJTINCI in LUKAČEVCI GLASOVNICA za glasovanje na referendumu dne 19. 2. 1989 o uvedbi krajevnega samoprispevka za Krajevno skupnost TEŠANOVCI, naselji MLAJTINCI in LUKA-CEVCI, ki se uporabi za: — asfaltiranje ceste Mlajtinci—Tešanovci — obnova mostu na potoku Lukačevci — asfaltiranje ceste Mlajtinci —Moravske Toplice — vzdrževanje vaških cest v Mlajtincih in Lukačevcih — vzdrževanje pokopališča in popravilo mrliške veže — vzdrževanje in eventualna dograditev doma — izgradnja kabelske televizije — sofinansiranje razširitve telefonskega omrežja — vzdrževanje komunalnih objektov in naprav — sofinansiranje izgradnje avtobusne postaje — ureditev igrišča za športne igre — sofinansiranje programa del in nakupa opreme za požarno varnost - vzdrževanje ulične razsvetljave in plačevanje elektrike — sofinansiranje izgradnje mlekarne pri domu za občane, ki oddajajo mleko — potrebe LO, DS in CZ Višina samoprispevka bo znašala: a) V DENARJU: 2 % od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja in nadomestil — 5 % od katasterskega dohodka iz kmetijske dejavnosti — 2 % od čistega osebnega dohodka iz davčne osnove od samostojnega opravljanja obrtnih dejavnosti — 2 % od pokojnin — 2 % mesečno od povprečnega osebnega dohodka v občini v preteklem letu delavci, ki so na začasnem delu v tujini b) V DELOVNI OBVEZNOSTI: — 3 delovne dni letno po 8 ur za občana, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane — 3 traktorske prevoze letno za občana, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane, v kolikor ima lastni traktor Nadomestilo za neopravljeni delovni dan, ki traja 8 ur znaša 10.000.— din, za neopravljeni traktorski prevoz pa 15.000.— din, ki se vsako leto valorizira za povišanje OD. GLASUJEM »ZA« »PROTI« Volilec-izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma besedo »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 10. člen Za zbiranje sredstev in za izvajanje del bo odgovoren Svet Krajevne skupnosti Tešanovci. 11. člen Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev bo opravljal Svet Krajevne skupnosti Tešanovci in bo o tem vsako leto poročal zboru delovnih ljudi in občanov. 12. člen Ta sklep velja z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 01-4/1989 Datum: 20. 01. 1989 Predsednik sveta KS: Geza RITUPER, 1. r. 2 Na osnovi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS. št. 35/85), 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega javljanja (Ur. list SRS, št. 23/77) in 52. člena Statuta KS Bistrica je skupščina KS Bistrica po predhodnih obravnavah na zborih občanov v naseljih KS Bistrica, ki obsega naselja: Gornja Bistrica, Srednja Bistrica in Dolnja Bistrica, na svoji seji, dne 17. I. 1989 sprejela SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje celotne krajevne skupnosti Bistrica 1. člen Razpisuje se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za celotno območje KS Bistrica, za dobo 5 let, od 1.4. 1989 do 31. 3. 1994. 2. člen Referendum bo v nedeljo. 19. 2. 1989 od 7. do 19. ure v — vaškem domu v Dolnji Bistrici za glasovalce iz.območja vasi Dolnja Bistrica, v zadružnem domu v Gornji Bistrici, za glasovalce iz območja vasi Gornja Bistrica in v gasilskem'domu v Srednji Bistrici, za glasovalce iz območja vasi Srednja Bistrica. 3. člen Sredstva zbrana s samoprispevkom bodo uporabljena za sofinanciranje naslednjega programa: a) skupni prograih: — sofinanciranja gradnje vrtca — ureditev ulične razsvetljave v vseh treh vaseh — sofinanciranje telovadnice in prizidka pri osnovni šoli v Srednji Bistrici. b) v posamezni vasi: Gornja Bistrica: gradnja mrliške vežice, ureditev gasilskega doma, ureditev avtobusnih postajališč, položitev asfaltne prevleke v zaselek »Osredek«, ureditev centra vasi, za nabavo in navoz gramoza ter vzdrževanje poljskih poti in za vzdrževanje komunalnih objektov. Srednja Bistrica: gradnja kulturne dvorane, ureditev centra vasi, ureditev avtobusnega postajališča, razširitev vodovodnega omrežja, za nabavo in navoz gramoza ter vzdrževanje poljskih poti in vzdrževanje komunalnih objektov. Dolnja Bistrica: dograditev mrliške vežice, gradnjo kulturne dvorane, ureditev avtobusnega postajališča, za nabavo in navoz gramoza ter vzdrževanje poljskih poti in vzdrževanje komunalnih objektov. Skupna predračunska vrednost navedenil del znaša 1,760.000.000.- din. s samoprispevkom pa se bo zbralo 1.550.000.000. din. razlika do celotne vrednosti skupnega programa se financira iz sredstev občinskega samoprispevka za investicije v zdravstvu in šolstvu. 4. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno bivališče na območju KS Bistrica ter so vpisani v splošno volilni imenik in delovni ljudje, ki še nimajo volilne pravice, so pa v delovnem razmerju in imajo stalno bivališče na območju KS Bistrica in sicer: I. v denarju a) 2 % od neto OD zaposlenih ljudi in občanov b) 1,5 % od pokojnin c) 2,5 % od katastrskega dohodka d) 3 "<> od dohodka oseb, ki opravljajo samostojno obrtno dejavnost e) 2 % letno od povprečnega OD SRS v preteklem letu za delavce na začasnem delu v tujini 2. v delovni obveznosti in denarju a) vsak gospodar gospodarstva po 2 delovna dneva v letu. V primeru neizpolnitve delovne obveznosti se le-ta poravna v denarju in si cer v vrednosti OD za 1 delovni dan PK delavca, zaposlenega v OZD s področja komunalne dejavnosti. b) 6,5 % od katastrskega dohodka, kot lastnik kmetijskega zemljišča za nabavo in navoz gramoza ter vzdrževanje poljskih poti. 5. člen Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen zakona o samoprispevku. 6. člen Delavcem, ki so na začasnem delu v tujini in imajo stalno bivališče na območju KS Bistrica, bo v pripravljalnem postopku za razpis referenduma posredovan program, ki bo vseboval namen, vrsto, osnovo in višino samoprispevka ter obdobje za katero se uvaja samoprispevek. 7. člen Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico-, ki vsebuje naslednje besedilo: KS Bistrica GLASOVNICA za glasovanje na referendumu, dne 19. 2. 1989 o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje vrtca, ureditev ulične razsvetljave v vseh treh vaseh, sofinanciranja telovadnice in prizidka pri osnovni šoli v Srednji Bistrici in v posamezni vasi: Gornja Bistrica: gradnja mrliške vežice, ureditev gasilskega doma, ureditev avtobusnih postajališč, položitev asfaltne prevleke v zaselek »Osredek«, ureditev centra vasi, za nabavo in navoz gramoza ter vzdrževanje poljskih poti in za vzdrževanje komunalnih objektov. Srednja Bistrica: gradnja kulturne dvorane, ureditev centra vasi, ureditev avtobusnega postajališča, razširitev vodovodnega omrežja, za nabavo in navoz gramoza ter vzdrževanje poljskih poti in vzdrževanje komunalnih objektov. Dolnja Bistrica: dograditev mrliške vežice, gradnjo kulturne dvorane, ureditev avtobusnega postajališča, za nabavo in navoz gramoza ter vzdrževanje poljskih poti in vzdrževanje komunalnih objektov. Samoprispevek se uvaja za dobo 5 let in sicer od 1.4. 1989 do 31.3. 1994. Višina samoprispevka znaša: 1. v denarju a) 2% od neto OD zaposlenih ljudi in občanov b) 1,5 % od pokojnin c) 2,5 % od katastrskega dohodka d) 3 % od dohodka oseb, ki opravljajo samostojno obrtno dejavnost e) 2 % letno od povprečnega OD SRS v preteklem letu za delavce na začasnem delu v tujini 2. v delovni obveznosti in denarju: a) vsak gospodar gospodarstva po 2 delovna dneva v letu. V primeru neizpolnitve delovne obveznosti, se le-ta poravna v denarju in sicer v vrednosti OD za 1 delovni dan PK delavca, zaposlenega v OZD s področja komunalne dejavnosti. b) 6,5 % od katastrskega dohodka, kot lastnik kmetijskega zemljišča za nabavo in navoz gramoza ter vzdrževanje poljskih poti. Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen zakona o samoprispevku. glasujem »ZA« »PROTI« Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če soglaša z uvedbo samoprispevka oziroma obkroži besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka. 8. člen Glasovnice morajo biti overjene s štampiljko KS Bistrica. 9. člen Za izvedbo te^a sklepa skrbi volilna komisija, ki jo imenuje Skupščina KS Bistrica. Pri izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščino. 10. člen Nadzor nad zbiranjem in uporabo zbranih sredstev krajevnega samoprispevka bo opravljal svet krajevne skupnosti Bistrica ter bo najmanj enkrat letno poročal zboru krajanov o poteku del in porabi sredstev. 11. člen Skupščina KS Bistrica sprejme sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka, če se bo večina vseh glasovalcev na območju KS Bistrica na referendumu odločila za uvedbo krajevnega samoprispevka. 12. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. St.: 5/89 Bistrica, dne 17.1. 1989 PREDSEDNIK SKUPŠČINE KRAJEVNE SKUPNOSTI BISTRICA Anton DONKO, s. r. 3 Na osnovi 3. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS 35/85) 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS 23/77) in 48. člena statuta KS Hodoš je svet KS Hodoš na svoji seji dne 12. I. 1989 po predhodni odločitvi na zboru delovnih ljudi in občanov naselja Hodoš sprejel SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja KS Hodoš, naselje Hodoš 1. člen Razpiše se referendum za območje KS Hodoš, naselje Hodoš. Referendum bo 12. 2. 1989. 2. člen Sredstva zbrana s samoprispevkom bodo uporabljena v celoti ža asfaltiranje.cest skozi naselje Hodoš. 3. člen Za izvršitev programa iz prejšnje točke bo potrebno 74,200.000,- din. 4. člen Samoprispevek se uvede za obdobje od 1. marca 1989 do 31. dec. 1989. 5. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno bivališče na območju KS Hodoš, v naselju Hodoš in sicer v naslednji višini: — 3 % od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja in nadomestil — 3 % od čistega osebnega dohodka iz davčne osnove od samostojnega opravljanja obrtnih dejavnosti — 60 % od katasterskega dohodka iz kmetijske dejavnosti — 500.000,— din v.enkratnem znesku delavci, ki so na začasnem delu v tujini — 250.000,— din v enkratnem znesku od upokojencev, ki dobivajo pokojnino iz tujine. 6. člen Samoprispevka v denarju so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS 35/85). 7. člen Delavcem na začasnem delu v tujini, ki imajo stalno bivališče v Hodošu, bo v pripravljalnem postopku na razpis referenduma posredovan program, ki bo vseboval vrsto, namen in višino samoprispevka, ter obdobje, za katerega se samoprispevek uvaja. 8. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik in občani, ki še nimajo volilne pravice, pa so v delovnem razmerju. 9. člen Volilci glasujejo osebno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo: KRAJEVNA SKUPNOST HODOŠ Naselje: Hodoš GLASOVNICA za glasovanje na referendumu dne 12. februarja 1989 o uvedbi krajevnega samoprispevka za KS Hodoš, naselje Hodoš za asfaltiranje cest skozi naselje Hodoš. Višina samoprispevka bo znašala: — 3 % od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja in nadomestil — 3 % od čistega osebnega dohodka iz davčne osnove od samostojnega opravljanja obrtnih dejavnosti — 60 % od katasterskega dohodka iz kmetijske dejavnosti — 500.000.— din v enkratnem znesku delavci, ki so na začasnem delu v tujini — 250.000,— din v enkratnem znesku od upokojencev, ki dobivajo pokojnino iz tujine GLASUJEM »ZA« . »PROTI« 12. člen Ta sklep velja z dnem objave v uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 01-3/1989 Datum: 12. 1. 1989 Predsednik sveta KS Ludvik ORBAN 4 Na podlagi 14. člena Statuta samoupravne interesne skupnosti za komunalno in cestno dejavnost občine Lendava ter na podlagi sklepa 26. seje vseh zborov skupščine občine Lendava z dne 28/10-1988 ob obravnavi predlogov za razbremenitev gospodarstva v občini Lendava je skupščina Samoupravne interesne skupnosti za komunalno in cestno dejavnost občine Lendava na seji obeh zborov dne 12/1-1989 sprejela SKLEP O VIŠINI PRISPEVNE STOPNJE ZA FINANCIRANJE CESTNEGA GOSPODARSTVA I. Za financiranje cestnega gospodarstva v občini Lendava organizacije združenega dela, delovne skupnosti in druge družbene organizacije in skupnosti ter delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo obrtno, umetniško ali drugo dejavnost in delavci, ki združujejo delo pri delovnih ljudeh, ki samostojno z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov opravljajo obrtno, umetniško ali drugo dejavnost združujejo sredstva po stopnji 0,41 % od osnove BOD iz dohodka. 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi * Uradnih objavah. Z dnem uveljavitve tega sklepa, preneha veljati 2. točka sklepa občinske skupnosti za ceste z dne 14/5-1986 (Ur. objave številka 17/86). Štvilka: 5/89 Datum: 12/1-1989 Predsednik skupščine SIS za komunalo in cestno dejavnost občine Lendava Ludvik JEREBIC, I. r. 5 Na podlagi I. člena Zakona o spremembi odloka o določitvi višine in načina plačevanja povračil za uporabo javnih poti za traktorje v občini G. Radgona (Ur. objave, št. 2/87) je izvršni svet SO G. Radgona na seji dne 18. I. 1989 sprejel SKLEP o višini povračila za uporabo javnih poti za traktorje v občini Gornja Radgona za leto 1989 in sicer: I. za traktorje do 46 kW 54.000,—din 2. za traktorje nad 46 kW 82.000,— din Z dnem, ko začne veljati ta sklep — preneha veljati sklep o višini povračila za uporabo javnih poti za traktorje v občini G. Radgona za leto 1988 (Ur. objave, št. 5/88). Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od I. 1. 1989 dalje. Številka: 420-6/76 Datum: 18. 1. 1989 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO GOR. RADGONA Janko SLAVIČ, dipl. ing. agr. Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA« če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma besedo »PROTI« če se z uvedbo samoprispevka ne strinja, 10. člen Za zbiranje sredstev in za izvajanje del bo odgovoren Svet krajevne skupnosti Hodoš. 11. člen Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev bo opravljal Svet krajevne skupnosti Hodoš in bo o tem po ZR za leto 1989 poročal zboru delovnih ljudi in občanov. 6 Na podlagi sprejetih sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona za obdobje 1986—1990, objavljamo PREGLED PRISPEVNIH STOPENJ po samoupravnem sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona za obdobje 1986—1990. 1. Zavezanci za združevanje sredstev po samoupravnem sporazumu so delavci v temeljih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov in se jim ugotavlja dohodek, ter pri njih zaposlenih delavcev. Zavezanci združujejo sredstva po naslednjih stopnjah od I. 1. 1989 dalje oziroma se uporabljajo pri obračunu osebnih dohodkov za mesec januar 1989: iz dohodka iz čistega % dohodka (osnova % BOD) (nova BOD) — solidarnost v občini 2,000 — solidarnost v republiki 0,12 — vzajemnost v republiki 0,018 2. Pregled se objavi v Uradnih objavah pomurskih občinskih skupščin. Štev.: 30-1/85 Gor. Radgona PREDSEDNIK SKUPŠČINE SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI Žare RUES, 1. r. ODREDBO o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta za gradnjo vodovoda Murska Sobota —Puconci I. Javno se razgrne osnutek lokacijskega načrta za gradnjo vodovoda M. Sobota—Puconci, ki ga je pod št. 1/89-LN/MS v januarju 1989 izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti. II. Osnutek lokacijskega načrta se razgrne v prostorih krajevnega urada Puconci ter v izložbi zgradbe Skupščine občine M. Sobota (Titova ulica). Javna razgrnitev traja 30 dni od dneva objave v uradnih objavah pomurskih občin, po potrebi bo v tem času organizirana tudi javna razprava, katere kraj in čas bo določen naknadno. III. V času javne razgrnitve lahko dajo občani, organi, organizacije in skupnosti pismene pripombe k osnutku lokacijskega načrta Komiteju za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve občine M. Sobota ter Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti, St. Rozmana ul. št. 5. Številka: 352-1/89-4 M. Sobota, dne 24. 1. 1989 Predsednik izvršnega sveta SO M. Sobota Janez ŠTOTL, 1. r. 7 Na podlagi 82. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti na 7. seji dne 18. I. 1989 na predlog Odbora za planiranje in razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov z dne 21. 12. 1988 sprejela SKLEP O ugotovitvi, da so sprejete spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona za obdobje 1986—1990 I. Odbor za planiranje in razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov ugotavlja, da so sprejete spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona za obdobje 1986— 1990, ker jih je sprejela večina udeležencev. 2. Spremembe in dopolnitve Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona za obdobje 1986—1990 začnejo veljati s I. I. 1989. Štev.: 30-1/85 Gor. Radgona, 19. I. 1989 PREDSEDNIK SKUPŠČINE SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI Žare RUES, I. r. 8 Na podlagi 5. čl. Zakona o družbeni kontroli cen Ur. list SRS 9/85 in odredbe o spremembi in dopolnitvi odredbe o določitvi najvišjih cen (Uradne objave št. 33/88) je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona na svoji seji dne 18. 1. 1989 sprejela naslednji SKLEP: o povišanju najemnin za poslovne prostore v občini G. Radgona. Najemnine za poslovne prostore se v občini Gornja Radgona s 1.1. 1989 povišajo za 66 %. Datum: 24. I. 1989 Štev.: 025-1/86 PREDSEDNIK SKUPŠČINE SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI Žare RUES, I. r. 9 Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) ter 219. člena Statuta občine M. Sobota (Ur. objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86), je Izvršni svet Skupščine občine M. Sobota na seji, dne 24. I. 1989, sprejel 10 Na podlagi 29. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu Živah (Ur. 1. SRS, št. 37/85) in 219. čl. Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Izvršni svet občine Murska Sobota, na seji dne 24. 1. 1989 sprejel ODREDBO o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in za stroške poslovanja veteri-narsko-higienske službe ter dovoljenja v letu 1989 v občini Murska Sobota I. člen S to odredbo se določijo pristojbine za veterinarsko-sanitarne preglede iz 57. čl. Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Ur. 1. SFRJ, št. 43/86) in stroške poslovanja veterinarsko-higienske službe ter za potrdila in dovoljenja iz 29. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Ur. I. SRS, št. 37/85). 2. člen Za veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih surovin, proizvodov in odpadkov pri nakladanju, prekladanju in razkladanju, se plača naslednja pristojbina: 1. Za kamionske in vagonske pošiljke po režijski uri veljavnega cenika za veterinarske storitve za vsako začeto uro, 2. Za pošiljke v kombiju polovico vrednosti režijske ure, 3. Za pse in mačke od komada 5.000,— 4. Za kosovne pošiljke: — kopitarjev in odraslega goveda 4.500,— — telet od komada 2.000,— — žive perutnine od vsakih začetnih 50 kom 2.000j— — za ribe, rake in polže od kg 60,— — za meso kopitarjev, parklarjev, perutnine in mesne izdelke ter medu od kg 60,— — za vsako čebeljo družino 250,— Kadar doseže obračun pristojbine po kosovnih pošiljkah višjo pristojbino kot po kamionu ali vagonu, se pristojbina obračuna in plača za kamionske oziroma vagonske pošiljke. Če pošiljka ni pravočasno pripravljena na pregled pa pristojni organ, ki opravlja veterinarsko-sanitarni pregled pride ob dogovorjenem času na kraj nakladanja, prekladanja ali razkladanja, mora stranka, ki je pregled naročila, plačati še zamudnino v višini režijske ure. določene z veljavnim cenikom za veterinarske storitve. 3. člen 1. Pristojbine za stalne veterinarsko-sanitarne preglede živali, živalskih surovin. živalskih proizvodov in odpadkov v obratih za klanje in predelavo v OZD Mesna industrija. Agromerkur in Tovarna mlečnega prahu v M. Soboti, se plačujejo po dejansko opravljenih urah pooblaščenih delavcev Veterinarskega zavoda Murska Sobota. Stroški za režijsko uro so določeni z veljavnim cenikom za veterinarske storitve. 2. Za veterinarsko-sanitarne preglede: a) divjačine pred odpremo ali skladiščenjem — divjih prašičev s trihinoskopskim pregledom od komada 4.500,— — divjih zajcev od komada 400,— — srnjadi in jelenjadi od komada 3.125,— — pernate divjadi od komada 200,— kosovnih pošiljk lovskih turistov do 20 koht male divjadi ali I kom velike divjadi 16.250,— za vsakih začetnih nadaljnjih 20 kom male divjadi ali I kom velike divjadi 3.130,— b) živine, mesa, mesnih izdelkov in mlečnih izdelkov ter drugih proizvodov na sejmih, tržnicah, gostinskih in drugih obratih zaklanih odojkov in perutnine od kg 65, mlečnih izdelkov od kg 65,— za jajca od komada 15. pri obdelavi in predelavi mesa za javno potrošnjo v gosti ščih, na prireditvah, v hladilnicah in obrtni predelavi mesa ter za druge preglede, ki jih ta odredba ne omenja, se plača pristojbina za vsako začeto uro po veljavnem ceniku za veterinarske storitve. 4. člen Pristojbine iz 3. člena te odredbe obsegajo pregled živali pri razkladanju in pred zakolom, pregled mesa po zakolu, surovin pred predelavo, izdelke ter njih pakiranje in nakladanje, če se navedeni pregledi opravljajo na enem mestu. 5. člen Določeni zneski pristojbin in režijske ure iz 2. in 3. člena povečane za 15 %, vsebujejo tudi 15-odstotni prispevek za občinski sklad za zdravstveno varstvo živali, kot je določeno v veljavnih predpisih. 6. člen Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi proizvodi oziroma podaljševanje veljavnosti dovoljenja, se plača pristojbina za molznico 5.000,— din. Imetniku molznic, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarni, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se zaračunava odvzem mleka in stroški pregleda molznic na TBC. Pristojbino zbira organizator odkupa mleka DO Tovarna mlečnega prahu v Murski Soboti. 7. člen Če se pregled opravlja izven rednega delovnega časa organa, ki pregled opravlja, se pristojbina poveča za 50 %. Posebne stroške, zamudnino in delo izven rednega delovnega časa si obračunava neposredno pooblaščena veterinarska organizacija, kije pregled opravila, pri organizaciji združenega dela ali občanu, ki je pregled zahteval. 8. člen Za stroške poslovanja veterinarsko-higienske službe iz 5. čl. Odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higienske službe (Ur. objave, št. 4/80 in 24/82) plačujejo lastniki živali pristojbino, za pse pa ob preventivnem cepljenju in se glasi: — za goveda in konje 2.800,— — za teleta in žrebeta do 120 kg 1.200.— — za prašiče do 50 kg 420,— — za prašiče nad 50 kg 840,- — za perutnino po komadu 6,— — za kunce in zajce po komadu 70,— — za čebelje družine po družini 210,— — za pse 4.200,— tranjem prometu ter uvozu in izvozu zaračunavajo pristojbine: a) Za kamionske in vagonske pošiljke do 10 ton (1 ura) — za vsako nadaljno tono — za pošiljke v kombiju (1/2) 40.000,- din 4.000,— din 20.000,- din b) Za kosovne pošiljke — kopitarjev in odraslega goveda po komadu 10.000,- din — telet od komada 4.000,— din — prašičev in drobnice od komada 4.000,— din — sesni pujski do 5 kom in vsak nad. začeti 5 kom 6.000,— din — za vsako čebeljo družino 800,— din — za živinorejske proizvode, surovine in odpadke do 5 to-vorkov — notranji promet 5.000,- din — zunanji promet 25.000,- din — za pse in mačke — notranji promet 10.000,- din — zunanji promet 25.000,- din — žive perutnine za vsakih začetih 25 kom — notranji promet 6.000,— din — zunanji promet 25.000,- din — živali za proizvodnjo krzna (pol. lisice, nerci. nutrije) po'komadu — notranji promet 8.000,— din — zunanji promet 15.000,- din — kunci do 5 kom in za vsakih zač. 5 kom — notranji promet 3.000,— din — zunanji promet 7.500,— din — divji prašiči s trihonoskopiranjem po komadu 10.000,- din — jelenjad po komadu 20.000,- din — srnjad po komadu 6.000,— din —. divji zajci po komadu 1.200,- din — pernata divjad po komadu 600,— din 5. člen Za veterinarsko-sanitarne preglede mesa, mesnih izdelkov, mleka, jajc in drugih živil živalskega izvora, se plača pristojbina: — meso in mesne izdelke do kg 100,- din — za drobovino od kg 50,— din — za perutninsko meso od kg 30,— din — ribe, rake, polže od kg 60,— din —’ mleko od litra 20,— din — mlečne izdelke od kg 60,— din — mast od kg 20,- din — za jajca (na preskok) po kosu 15,— din 9. člen Pristojbine se plačajo takoj po izdaji zdravstvenega spričevala oziroma po opravljenem delu, lahko pa se obračunajo tudi mesečno. Plačane pristojbine se odvedejo na posebno podpartijo za zdravstveno varstvo živali žiro računa proračuna SO Murska Sobota, št. 51900-630-510009, »Občinske pristojbine za zdravstveno varstvo živali«. 10. člen Ta odredba začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. Štev.: 326-2/89-8-V/MA Datum: 24. I. 1989 PREDSEDNIK IS SO MURSKA SOBOTA Janez Štotl, dipl. eoc. 11 Na podlagi 2. točke 29. člena Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Ur. list SRS. št. 37/85) in IV. točke Odloka o pristojbinah za zdravstvena spričevala ter o kriterijih in merilih za določitev pristojbin za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja (Ur. list SRS, št. 5/86 in 45/88) ter 316. člena Statuta občine Lendava (Uradne objave, št. 37/81) je Izvršni svet Skupščine občine Lendava, na seji, dne 24. I. 1989, sprejel ODREDBO o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Lendava za leto 1989 I. člen S to odredbo se določijo pristojbine za veterinarsko-sanitarne preglede, za potrdila in dovoljenja iz 22. in 26. člena Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Ur. list SFRJ, št. 43/86) in 29. člena Zakona o zdravstvenem\varstvu živali (Ur. list SRS, št. 37/85). 2. člen Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede oziroma nadzor predelave v ABC Pomurki, DO Mesna industrija M. Sobota, Obrat za predelavo in konfek-cioniranje divjadi, kot tudi razkladanje in nakladanje divjačine, mesa in gotovih izdelkov v notranjem prometu se določijo pristojbine na osnovi urne postavke v višini din 40.000,— Na ta znesek se pribije še 15% za sklad »Občinske pristojbine za zdravstveno varstvo živali«. Za izredne naloge se pristojbine za veterinarsko-sanitarni nadzor plačajo po dejanskih stroških. 3. člen Za veterinarsko-sanitarni pregled živali pred zakolom in za preglede mesa po zakolu, ki jih zasebniki koljejo na domu ali v klavnici se določijo pristojbine: — za velike živali (I ura) 40.000,—din — za male živali (svinja, ovca, koza 1/2) ure 20.000,—din. Potni stroški se zaračunavajo posebej, ko se vrši pregled na domu. 4. člen Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled pri nakladanju, razkladanju in prekladanju pošiljk živali, živalskih proizvodov, surovin in odpadkov se v no- 6. člen Pristojbine v 2., 3., 4. in 5. členu so izračunane na osnovi režijske ure Veterinarskega zavoda M. Sobota, enota Lendava, ki je trenutno 40.000,— din. Pristojbine,v 2., 3., 4. in 5. členu se bodo tekom leta sproti zviševale, če se bo zvišala režijska ura Veterinarskega zavoda M. Sobota, ki je trenutno 40.000,— din in so na tej osnovi izračunane posamezne postavke, ki se bodo tekom leta zviševale v istem odstotku, kot se bo zviševala urna postavka, po predhodnem soglasju izvršnega sveta. Za kamionske prikolice se zaračuna ista pristojbina kot za kamion. Skupna pristojbina za posamezno pošiljko živine, mesa, surovin in odpadkov ne sme znašati več kot je pristojbina, ki je predpisana za tako pošiljko, če je bila poslana kot vagonska ali kamionska. Za živino, ki se goni peš se plača pristojbina, kot za kosovne pošiljke. Od vseh pristojbin se odbija 15 % za republiški sklad. 7. člen Če se veterinarsko-sanitarni pregledi vršijo izven rednega delovnega časa (od 14. ure do 6. ure), se pristojbine povečajo za 50 %, za preglede v nočnem času, ob nedeljah in državnih praznikih pa se povečajo za 100%. Pri tem nakladanju je izvzeto nakladanje brojlerjev, ki se v glavnem vrši v nočnem času in se pristojbina ne poveča. 8. člen Če pošiljatelj ne pripravi pravočasno blaga na pregled, delavec veterinarsko-sanitarne kontrole pa pride ob naročeni uri na pregled, mora pošiljatelj ali prejemnik blaga (naročnik) za vsako začeto uro čakanja plačati zamudo časa po. veljavni režijski uri veterinarskega zavoda. 9. člen Za pregled in izdajo oziroma podaljšanja dovoljenja za promet z mlekom za javno potrošnjo se plača letna pristojbina, ki znaša po molznici 7.500,— din. Ta pristojbina pokriva stroške oziroma izdatke za pregled hleva, pregled higienske kakovosti mleka (elektronsko štetje celic in skupno število bakterij). V kolikor ostanejo sredstva, se lahko izplačujejo tudi stroški za bakteriološke preiskave mleka od individualno odvzetih vzorcev, kjer je bil ugotovljen mastitis. Imetniku molznic, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarni, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se zaračunava odvzem mleka in stroški pregleda molznic na TBC. 10. člen Pristojbine iz te odredbe se plačujejo v gotovini ali z drugimi sredstvi plačilnega prometa, takoj po opravljenem pregledu ali pa se obračunavajo mesečno. Stroške plača organizacija združenega dela ali občan, ki je pregled zahteval. Plačane pristojbine se odvedejo na zbirni račun pri SDK. številka: 51920-630-510035 — Občinske pristojbine za zdravstveno varstvo živali, 11. člen Ta odredba začne veljati drugi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede in dovolienia (Ur obiave št 3/88) z dne 28. januarja 1988. J ' Številka: 326-2/89-V-9/95/FA Datum: 24. I. 1989 Predsednik izvršnega sveta Jože Kuronja 12 Na podlagi 3. točke 40. člena Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Ur. list SRS, št. 37/85) in 2. člena Odredbe o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1989 (Ut. list SRS, št. 43/88) ter 316. člena Statuta občine Lendava (Ur. objave št. 37/81) je Izvršni svet Skupščine občine Lendava na seji dne 24. januarja 1989, sprejel ODREDBO o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1989 na območju občine Lendava L SPLOŠNE DOLOČBE L člen Da se odkrijejo in preprečijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo pooblaščene veterinarske organizacije sprejeti v letu 1989 ukrepe zaradi odkrivanja in preprečevanja kužnih bolezni. Imetniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. . 2. člen Preventivne ukrepe iz te odredbe bo v letu 1989 opravljal Oddelek za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni (Oddelek za epizootiologijo) Veterinarskega zavoda M. Sobota, enota Lendava, razen v kooperacijskih rejah brojler-jev DO »Agromerkur«, kjer bo iste opravljala obratna veterinarska ambulanta. Pred začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe mora Veterinarski zavod M. Sobota, enota Lendava in Obratna ambulanta DO »Agromerkur« o tem obvestiti organ, veterinarske inšpekcije pri Upravi za inšpekcijske službe občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, enota Lendava. O vakcinacijah se morajo medsebojno obveščati tudi veterinarski zavodi in obratne veterinarske ambulante. O opravljenem delu mora poročati na predpisanih obrazcih. 3. člen Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. 4. člen Veterinarski zavod M. Sobota, enota Lendava in obratna veterinarska ambulanta, ki opravljata preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, morata voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, o imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter rezultatih cepljenja in preiskave. Veterinarski zavod M. Sobota, enota Lendava in obratna ambulanta iz prejšnjega odstavka morata spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obvestiti občinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo, o vseh nezaželenih stranskih pojavih in o pojavih, ki kažejo na eventuelno nezanesljivo imunost. II. PREVENTIVNI UKREPI 5. člen Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do 1. maja 1989. Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti. Preventivno je treba cepiti proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva to je brez pastirja na naravno ali umetno neograjenih površinah, ki so oddaljene od naselij. Psi. ki se uporabljajo za lov, morajo biti dvakrat na leto zaščitno cepljeni proti steklini. 6. člen Preventivno cepljenje kokoši, piščancev, brojlerjev ih puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti: — v perutninski farmi v Dobrovniku, last DO »Agromerkur«, v obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji za delovno organizacijo »Agromerkur« M. Sobota, — v sledečih naseljih: Pince marof, Petišovci, Trnje, Dol. Bistrica, Dobrovnik, Kobilje. Turnišče in Trimlini. — v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost, po presoji Veterinarskega zavoda M. Sobota, enota Lendava. Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino po pro-gramu imunoprofilak.se (obvezno navodilo Republiške veterinarske uprave, št. 322/A-026 z dne II. 3. 1982). Cepljenje določeno s tem členom opravita: Veterinarski zavod M. Sobota, enota Lendava v zgoraj navedenih naseljih in v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomemb-. nejšo gospodarsko dejavnost. Obratna ambulanta DO »Agromerkur« na tarmi v Dobrovniku in v obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji z OZD. Cepljenje se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvaja-' Jec. 7. člen Proti kužnemu tremorju. Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in , Gomboro bolezni je treba preventivno cepiti: matično jato in proizvodno jato, proti kužnemu tremorju pa le matično jato: — v perutninskih obratih organizacij združenega dela, - v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost. . . Pri pojavu Marekove bolezni se mora prve primere bolezni potrditi z histološko preiskavo. Preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo. Biotehniške fakul-tete. 8. člen Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo deset in več plemenskih svinj oziroma najmanj petdeset pitancev. ' Proti tej bolezni je treba preventivno cdpiti tud, prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ne glede na njihovo število v gospodar-stvu. To cepljenje se opravi na stroške lastnika. . Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi s sevom - api izi < g sa. 9. člen Veterinarski zavod M. Sobota, enota Lendava mora do 1. junija 1989 intra-dermalno, simultano tuberkulinizirati 25 (VIII splošna tuberkulinizacija) odstotkov vseh goved na območju občine Lendava (Črenšovci, Kobilje, Dobrovnik, Brezovica, Petišovci, Kapca, Gaberje). Tuberkulinizirati je treba plemenjake v prirodnem pripustu. , Tuberkulinizirati je treba kokoši v tistih naseljih, kjer je bila ugotovljena kokošja tuberkuloza in sicer vsa dvorišča, ki neposredno mejijo na okuženo dvorišče. Tuberkulinizacijo opravi Veterinarski zavod M. Sobota, enota Lendava. Tuberkulinizirati je treba vse plemenske merjasce. 10. člen' Glede na brucelozo je treba preiskati enkrat letno: =— krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prstenastim preizkusom: v primeru sumljive ali pozitivne reakcije je potrebno odvzeti kri živali za pregled, — s serološko preiskavo krvi bikov v prirodnem pripustu. Vzorec mleka in krvi odvzame Veterinarski zavod M. Sobota, enota Lendava. Mlečno prstenasto preiskavo in laboratorijske preiskave krvi (Sa-test) krav opravijo veterinarske organizacije, pooblaščene za diagnostične preiskave). Laboratorijsko preiskavo krvi bikov opravi VTOZD za veterinarstvo. 11. člen Plemenjaka v prirodnem pripustu je treba preiskati enkrat letno na mehur-časti izpuščaj pri govedu (IBR/IPV). Pri plemenskih bikih je treba opraviti tudi pregled za vibriozo (infekcija s Campylobacter fetus), leptesporozo, trihomoniazo, levkozo in koprološki pregled ter opraviti bakteriološki pregled semena glede na onesnaženost z ubikvi-tarnimi bakterijami. Vzorec odvzame Veterinarski zavod M. Sobota, enota Lendava, preiskavo pa opravi VTOZD za veterinarstvo, Biotehnične fakultete v Ljubljani. 12. člen Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati plemenskega žrebca. Prav tako je treba preiskati vse kopitarje, ki se prodajo ali kako drugače odtujijo: o tem se izda potrdilo. Vzorec krvi odvzame Veterinarski zavod M. Sobota, enota Lendava. Serološki pregled vzorcev krvi z gelpreciptinskim testom (Coggina — test) opravi VTOZD za veterinarstvo, Biotehnične fakultete v Ljubljani. 13. člen Čebelje družine, ki se bodo prevažale na pašo je treba preiskati na hudo gnilobo čebleje zalege, nosemavost, pršičavost in varoozo. Vzorce čebel je treba odvzeti do 1. marca 1989, iste odvzame delavec Oddelka za epizootiologijo Veterinarskega zavoda M. Sobota, enota Lendava ali pa pooblaščeni čebelarski preglednik. 14. člen Proti miksomatozi je treba cepiti vse kunce nad 6 tednov stare. Cepljenje se vrši tolikokrat, da bo ves podmladek zaščiten. Stroški cepljenja gredo v breme imetnikov živali. Prvo cepljenje je treba opraviti do 15. maja 1989. 15. člen Ta odredba začne veljati 8 dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, istočasno pa preneha veljati Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1988, objavljena v Uradnih objavah pomurskih občin št. 3/88 z dne 28. januarja 1988 Številka: 323-2/89-9/95/FA Datum: 24. 1. 1989. Predsednik izvršnega sveta Jože KURONJA 13 Na osnovi 10. člena Odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higienske službe (Ur. objave, št. 29/79) ter na osnovi 316. člena in 326. člena Statuta občine Lendava (Ur. objave, št. 37/81) m.>AVrSn,-S|Vel ^jP?5,ne občine Lendava, na seji dne 24. januarja 1989 sprejel naslednji , j j u u . SKLEP o spremembah in dopolnitvah pristojbin za plačevanje stroškov veterinarsko-higienske službe na območju občine Lendava 1 / Odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higienske službe (Ur objave, št. 29/79), ki je objavljen dne 13.12. dopolnjujejo pristojbine, ki jih lastniki živali nlienin nrnti t if zdravstvenih spričeval za živino, za pse pa ob cepljenju proti steklim m se glasi: — goveda in konje — za teleta in žrebeta do 120 kg ” prašiče do 50 kg prašiče nad 50 kg za za za za za za za perutnino po komadu čebelje panje po komadu pse po komadu kunce 4.000,— din 1.200,- din 600,— din 1.200,- din 8,— din 300,— din 6.000,— din 100,— din — za ovce in koze 800,— din 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. 3. Z istim dnem preneha veljati Sklep o spremembah in dopolnitvah pristojbin za plačevanje stroškov veterinarsko-higienske službe na območju občine Lendava, ki je objavljen v Uradnih objavah št. 21/88 z dne 14. 7. 1988. Številka: 326-2/89-V-9/95/FA Datum: 24. 1. 1989 Predsednik izvršnega sveta Jože KURONJA 14 Na podlagi 29. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Ur. list SRS, št. 37/85) in 212. čl. Statuta občine G. Radgona (Ur. objave, št. 41/81, 7/86 in 2/87), je Izvršni svet Skupščine občine G. Radgona, na seji dne 24. 1. 1989 sprejel ODREDBO o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in za stroške poslovanja Veterinarsko-higienske službe ter dovoljenja v občini G. Radgona I. člen S to odredbo se določajo pristojbine za veterinarsko-sanitarne preglede, za potrdila in dovoljenja iz 57. čl. Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Ur. list SFR.I, št. 43/86) in iz 29. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Ur. list SRS, št. 37/85). 2. člen Za veterinarsko-sanitarne, preglede pošiljk živali, živalskih surovin, proizvodov in odpadkov pri nakladanju, prekladanju in razkladanju se plača pristojbina: I. Za kamionske in vagonske pošiljke po režijski uri veljavnega cenika za veterinarske storitve za vsako začetno uro. 2. Za pošiljke v kombiju polovico vrednosti režijske ure. 3. Za kosovne pošiljke: — kopitarjev in odraslega goveda od kom — telet in žrebet 4.500,- din 3.125,- din — prašičev, psov, mačk in drobnice - 2.250.—din — žive perutnine (za vsakih začetnih 50 kom), žive kunce (za vsakih začetnih 20 kom) 2.250,— din — za vsako čebeljo družino ' 500,— din — za ribe, rake in polže od kg 63.— din — za meso kopitajev, parkljarjev, perutnine in mesne izdelke od kg ' 113,— din Kadar doseže obračun pristojbine po kosovnih pošiljkah višjo pristojbino kot po kamionu ali vagonu, se pristojbina obračuna in plača za kamion oz. va-gonsko pošiljko. 3. člen I. Pristojbine za stalne veterinarsko-sanitarne preglede živali, živalskih surovin, živalskih proizvodov in odpadkov v proizvodnji DO, VG Kapela in K K G. Radgona, TOZD Mesoizdelki, se plačujejo po dejansko opravljenih urah pooblaščenih delavcev veterinarske organizacije v višini, ki je na režijsko uro določena z veljavnim cenikom za veterinarske storitve povečane za 15 %. 2. Za veterinarsko-sanitarne preglede: a) divjačine pred odpremo ali skladiščenjem b) živine, mesa, mesnih in mlečnih izdelkov, rib, kož ter drugih proizvodov na sejmih, tržnicah, gostinskih in drugih obratih, c) pri obdelavi in predelavi mesa za javno potrošnjo v gostiščih, na prireditvah, v hladilnicah in obrtni predelavi mesa ter druge preglede, ki jih ta odredba ne omenja, se plača pristojbinama vsako začetno uro, po veljavnem ceniku za veterinarske storitve. 4. člen Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki oz. za podaljšanje veljavnosti dovoljenja se plača pristojbina po litru mleka 6,5 din, z manj kot 20 kravami oz. 7,5 din z več kot 20 kravami. Pristojbino zbira organizator ' odkupa mleka in mesečno odvede na račun št. 51910-840-31892-008, SO G. Radgona. Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, ampak ga daje na drugi način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračunava odvzem vzorca mleka v takšnem gospodarstvu in stroški pregleda molznic za tuberkulozo. 5. člen Pristojbine iz 3. čl. te odredbe obsegajo pregled živali pri razkladanju in pred zakolom, pregled mesa po zakolu, surovin pred predelavo, izdelke ter njih pakiranje in nakladanje, če se navedeni pregled opravlja na enem mestu. 6. člen Določeni znesek pristojbin režijske ure iz 2. in 3. čl. povečan za 15% vsebuje tudi 15% prispevek za občinski sklad zdravstvenega varstva živali, kot je določeno v veljavnih predpisih, ter vse druge stroške, ki so nastali pri obveznem veterinarsko-sanitarnem pregledu K K, TOZD Mesoizdelki G. Radgona. 7. člen Če živina ali blago, ki pri nakladanju, prekladanju oz. razkladanju ni pri-pravljena za pregled ob napovedanem času, se zaračunava za vsako začetno uro zamuda časa po veljavni uradni postavki, za pregled pošiljk v nočnem času, ob nedeljah in praznikih pa za 100%, kakor tudi vsi stroški prevoza in vsi posebni stroški v skladu z določili Zakona o splošnem upravnem postopku in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Posebej se plačajo tudi stroški laboratorijskih analiz, ki so sestavni del ve-terinarsko-sanitarnega pregleda. Koristnik veterinarsko-sanitarnega pregleda je dolžan obvestiti veterinarsko organizacijo, oz. veterinarsko inšpekcijo, ki preglede opravlja, najmanj 12 ur pred pregledom. 8. člen Za obvezne trihinoskopske preglede stroški pregleda grejo v breme lastni- -ka. 9. člen Za stroške poslovanja veterinarsko-higienske službe iz 5. čl. Odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higienske službe (Ur. objave, št. 40/80 in 24/82), plačujejo lastniki živali pristojbino: — za goveda in konje nad 120 kg 2.800.— din — za teleta in žrebeta do 120 kg 1.120.—din — za prašiče do 50 kg 420,— din — za prašiče nad 50 kg 840.— din' — za perutnino po komadu - 65y- din — za kunce, zajce in nutrije po kom 70.— din — za čebelje panje po kom 210.— din — za pse in mačke 4.200.— din Lastniki živali plačajo pristojbino ob jemanju potnega lista za živali, za pse in mačke pa v času cepljenja proti steklini. 10. člen Pristojbine iz te odredbe se plačujejo v gotovini ali z drugimi sredstvi plačilnega prometa takoj, po opravljenem pregledu ali pa se obračunavajo mesečno na podlagi sklepa veterinarske inšpekcije Uprave za inšpekcijske službe občin G. Radgona, Lendava, Ljutomer in M. Sobota, enota G. Radgona, o plačilu pristojbine. Pristojbine za veterinarsko-higiensko službo se plačujejo ob izdaji zdravstvenih spričeval. Pristojbina za pse in mačke se plačuje ob preventivnem cepljenju psov in mačk zoper steklino. Posebne stroške in zamudnine si obračunavajo delavci Veterinarske postaje oz. veterinarska inšpekcija, ki je pregled opravila, neposredno pri organizaciji združenega dela ali občanu, ki je pregled zahteval. 11. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Z dnem, ko začne peljati ta odredba, preneha veljati odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in za stroške poslovanja veterinarsko-higienske službe ter dovoljenja v občini G. Radgona (Ur. objave, št. 5/88). Številka: 322-10/87 Datum: 25. 1. 1989 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO GOR. RADGONA Janko Slavič, dipl. ing. agr. 15 Na podlagi 2. čl. Odredbe o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1989 Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Ur. list SRS, št. 43/88) je Izvršni svet Skupščine občine G. Radgona, sprejel na seji dne 24. 1. 1989 naslednjo ODREDBO o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1989 na območju občine G. Radgona I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Da se odkrijejo in preprečijo v tej odredbi navedne živalske kužne bolezni, morajo pooblaščene veterinarske organizacije sprejeti v letu 1989 ukrepe zaradi odkrivanja in preprečevanja kužnih bolezni. Imetniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. 2. člen Preventivne ukrepe zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni na območju občine G. Radgona opravlja Veterinarski zavod M. Sobota (v nadaljnjem besedilu Veterinarski zavod). Preventivna cepljenja v perutninski proizvodnji na območju občine G. Radgona opravlja Obratna veterinarska ambulanta DO Agromerkur in Perutnina Ptuj. Preventivna cepljenja v lastni prašičerejski proizvodnji KK TOZD Prašičereja Podgrad, opravi Obratna veterinarska ambulanta. Veterinarski zavod in obratne veterinarske ambulante so dolžni pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe, obvestiti občinski upravni organ pristojen za veterinarsko inšpekcijo. O vakcinacijah se morajo medsebojno obveščati Veterinarski zavod in obratne veterinarske ambulante. O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih. 3. člen Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene, v Kontrolo imunosti opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehnične fakultete v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu VTOZD za veterinarstvo) po programu, ki ga določi z obveznim navodilom Republiška veterinarska uprava (v nadaljnjem besedilu RVU). ‘ 4. člen VeterinBreki zavod in obratne veterinarske ambulante, ki opravljajo preventivna cepljenja in diagnostične preiskave, morajo voditi evidenco o datumu vakcinacije oz. preiskave, imenu in bivališču imetnika živali, opisu živali, proizvajalcu, serijski in kontrolni številki vakcine ter rezultatu vakcinacije in preiskave. Veterinarski zavod in obratne veterinarske ambulante morajo spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in .obveščati Občinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo o vseh nezaželenih stranskih pojavih in o pojavih, ki kažejo na morebitno nezanesljivo imunost. H PREVENTIVNI UKREPI 5. člen .' Splošna vakcinacija psov proti steklini mora biti opravljena do 1. maja 1989. Mladi psi morajo biti vakcinirani proti steklini takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti. Lovski psi morajo biti cepljeni 2-krat let-no; Ob vakcinaciji se opravi dehelmintizacija psov na stroške lastnikov psov. Cepljenje in dehelmintizacijo opravi Veterinarski zavod. Na območju občine se opravi peroralna vakcinacija lisic v roku, kj ga določi RVU. t • Vakcinacijo opravi Veterinarski zavod in lovske organizacije. Za vakcinacijo lisic je treba uporabiti vabe z vakcino, ki jih je odobril sektor za veterinarstvo zveznega komiteja za kmetijstvo v Beogradu. 6. člen Proti atipični kokošji kugi je treba vakcinirati kokoši, piščance in brojlerje: — v perutninarskih obratih organizacij združenega dela, - v naseljih, kjer so perutninarski obrati organizacij združenega dela ali večje reje individualnih proizvajalcev, — v obratih individualnih proizvajalcev, kjer je reja perutnine pomembnejša gospodarska dejavnost. Vakcinacija iz prejšnega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino po programu irriunoprofilakse (Obvezno strokovno navodilo RVU, št. 322/a —026/82 z dne 11/3- 1982). Vakcinacijo opravi Veterinarski zavod, oziroma obratne veterinarske ambulante v perutninskih obratih organizacij združenega dela, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo. Vakcinacija se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec. 7. člen Vzorec krvi za kontrolo imunosti pri perutnini po določenih vakcinacijah vzamejo obratne veterinarske ambulante po programu RVU. Preiskave na kontrolo imunosti pa morajo zagotoviti obratne veterinarske ambulante pri pooblaščenem inštitutu VTOZD za veterinarstvo. 8. člen Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 ali več plemenskih svinj, oziroma najmanj 50 pitancev. Proti tej bolezni je potrebno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki' živalskega izvora, ne glede na njihovo število v gospodarstvu. Stroški cepljenja prašičev, ki se hranijo s pomijami bremenijo imetnike živali. Vakcinacija proti prašičji kugi se opravi s sevom K-lapinizirane-ga virusa. Vakcinacijo opravi veterinarski zavod, na farmi Podgrad pa obratna veterinarska ambulanta. Prati prašičji kugi je vakcinirati prašiče imetnikov živali v neposredni bližini farme Podgrad. 9. člen Na območju občine je treba tuberkulinizirati. - nadaljnih 25 % goved (VIII. splošna tuberkuhnizacija), _______ osnovne goveje črede v družbenem sektorju (KK G. Radgona, VG Kapela), — vse plemenske merjasce . - plemenice neokuženih prašičerejskih farm po reprezentativnem vzorcu, kot je navedeno v republiški odredbi (Ur. list, SRS, st. 43/88) — Podgrad. . , , ... Tuberkulinizacijo 25 % goved in osnovne goveje črede opravi Veterinarski zavod. Tuberkulinizacijo plemenic prašičerejskih farm opravi obratna veterinarska ambulanta, tuberkulinizacijo v hlevih kooperantov pa Veterinarski zavod. Tuberkulinizacijo plemenskih merjascev opravi VT.OZD za veterinarstvo. Na tuberkulozo je treba preiskati plemenske Živah osnovnih. čred prašičerejskih obratov organizacij združenega e~ ( , -,g ’ Pregled opravi Veterinarski zavod s pregledom . - P talnih in drugih bezgavk zaklanih živali. Veterinarske organizacije, pooblaščene za diagnostično dejavnost, morajo pri vsaki patoanatomski preiskavi prašičev opraviti tudi pregled mezenterialnih, portalnih in drugih bezgavk na tuberkulozo. Tuberkulinizirati je tudi vsa goveda v rejah lastnikov, ki oddajajo mleko direktno potrošnikom, mimo organiziranega odkupa mleka. Tuberkulinizacija se opravi na stroške, imetnikov živali. 10. člen Na brucelozo je treba preiskati en-krat letno: — osnovne goveje črede pri KK G. Radgona in VG Kapela in krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prestenastim preizkusom. Ob sumljivi ali pozitivni reakciji je treba odvzeti živalim kri za pregled. — 20 % plemenskih živali v osnovnih govejih čredah OZD-VG Kapela, KK G. Radgona, s serološkim pregledom krvi po programu, ki ga določi občinska veterinarska inšpekcija, — 20 % plemenskih živali v osnovnih čredah na prašičerejskih obratih OZD (farma Podgrad) s serološko preiskavo krvi po programu, ki ga določi občinska veterinarska inšpekcija, — odstreljene poljske zajce (patoanatomsko). Vzorca mleka in krvi odvzame Veterinarski zavod. Mlečno prstenasto preiskavo opravijo veterinarske organizacije, pooblaščene za diagnostične preiskave. Laboratorijske preiskave krvi opravi VTOZD za veterinarstvo. Preglede zajcev opravi Veterinarski zavod, laboratorijske preiskave patoanatomsko sumljih zajcev pa opravi VTOZD za veterinarstvo. 1 L člen Na bolezen Aujeszkega in TGE (transmisivni gastro enteritis) je preiskati 10% vzorcev krvi plemenskih prašičev na farmi Podgrad. Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod v sodelovanju s tehnično ekipo obratne Veterinarske ambulante. 12. člen Na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR/IPV) je treba enkrat letno preiskati plemenjake v naravnem pripustu. Plemenjake v naravnem pripustu je treba pregledati tudi na vi-briozo (infekcija s Campylobacter fetiš) leptospirozo, trihominozo, levkozo, opraviti koprološki ter bakteriološki pregled semena glede na onesnaženost z ubikvitarnimi bakterijami. Vzorce odvzema Veterinarski zavod, preiskavo pa opravi VTOZD za veterinarstvo. 13. člen Na,govejo levkozo je treba pregledati 20 % vseh plemenskih živali v osnovnih čredah na govedorejskih obratih organizacij združenega dela (VG Kapela in KK G. Radgona). Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod. Preiskave seruma s pre-iskusom (precipitacije) v agarskem gelu opravi VTOZD za veterinarstvo. 14. člen Na leptospirozo je treba preiskati 10% vseh še nepregledanih plemenskih živali v osnovnih čredah govedorejskih obratov OZD po programu, ki ga določi občinska veterinarska inšpekcija. Na leptospirozo je treba preiskati 10% vzorcev krvi plemenskih prašičev, po programu, ki ga določi občinska veterinarska inšpekcija. / Vzorec krvi na govedorejskem obratu odvzame Veterinarski zavod. Vzorec krvi v prašičerejskih obratih odvzame Veterinarski zavod v sodelovanju tehnične ekipe obratne veterinarske ambulante. Serološke preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo. 15. člen Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati vse žrebce v občim. Vzorce krvi žrebcev plemenjakov odvzame VTOZD za veterinarstvo ob rednih pregledih in opravi serološki pregled vzorcev krvi z gelpreciptinskim testom (Coggins test). I6. člen Proti miksomatozi je cepiti vse kunce na območju občine. Vakcinacijo opravi Veterinarski zavod. Ta odredba začne veljati 8 dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin G. Radgona, Lendava, Ljutomer in M. Sobota. Številka: 322-3/88-04 Datum: 25. I. 1989 I7vdCm^ predsednik ZVRSNEGA SVETA SO GOR. RADGONA Janko SLAVIČ, dipl. ing. agr. kino SPORED FILMOV V KINU »PARK« MURSKA SOBOTA od 3. do 9. febr. 1989 3. febr. ob 17. uri amer, pustol. kom. VOHUNA, KOT MIDVA 3. febr. ob 19. uri amer. erot. film BORDEL trda erotika. Mladini do 18. leta ne dovolimo ogleda filma! 5. febr. ob 15. in 17. uri amer, pustol. kom. VOHUNA, KOT MIDVA 5. febr. ob 19. uri amer. erot. film BORDEL — trda erotika 6. febr. ob 17. uri dom. komedija SKRIVNOST SAMOSTANSKEGA ŽGANJA 6. febr. ob 19. uri dom. komedija SKRIVNOST SAMOSTANSKEGA ŽGANJA. Režija: Slobodan Sijan. Avtorju je uspela še ena, v njemu značilnem slogu (KDO TO TAM POJE) - polna je humorja in dinamike! PREDSTAVA JE POSVEČENA KULTURNEMU PRAZNIKU -VSTOP PROST! 7. febr. ob 17. uri dom. komedija SKRIVNOST SAMOSTANSKEGA ŽGANJA 7. lebr. ob 19. uri avstralska drama-thriller VROČE NOČI V POČASNEM VLAKU 8. febr. ob 17. in 19. uti avstralska drama-thriller VROČE NOČI V POČASNEM VLAKU 9. febr. ob 17. uri amer. akc. film POLICAJ IZ BEVERLY HILLSA, II. TOKRAT JE EDDIE MURPHY AGENT V FERRAR1JU. FILM JE NABIT Z AKCIJO IN HUMORJEM! Režija: Tony Scott (Top Gun!) 9. febr. ob 19. uri it. erot. film PREPAD STRASTI. Mladini do 16. leta ne dovolimo ogleda filma! Prodam * GRADBENO PARCELO S HIŠO, zgrajeno do prve plošče, v Radoslav-cih prodam. Milan Kranjc, Radoslav-ci 13 c, p. Bučkovci. IN-16610 SYNTHESIZER YAMAHA DX 21 prodam. Mekotnjak 34 a, Ljutomer. IN-16609 TRAKTOR TORPEDO 480 C, z bo čno koso, prodam. Tel.: (062) 714-127. IN-16608 MARTIN BASE RCF 200 W, srednje RCF 200 W, visoke RCF TV-I0I, MARSHAL bas model 5506-6/W ter Čajevec, bas, 100 W, prodam. Tel.: 81-696 — dopoldan — Vlado. 1N-16606 Traktor FERGUSON (angleški), nevozen, prodam. Strehovci 19. RENAULT 18, letnik 1983, garažiran, prodam. Ogled v soboto in nedeljo v Gaberju 49 c. M-9224 Dva rabljena pralna stroja gorenje in omaro za dnevno sobo prodam. Tel.: 74-496. M-9225 Kam na kozarček in pico? Na Hotizo v Osmico! GRADBENO PARCELO v Tropov-cih, 10 arov, prodam. Informacije v nedeljo v Murski Soboti, Šercerjevo naselje 22. M-9227 AUDI 80, letnik 1979, poškodovan, prodam. Marjan Jaušovec, Sčgovci 24, p. Apače. M-9229 MOPED APN 4, skoraj nov, in črno-beli televizor gorenje prodam. Robert Novak, Cvetna 5, Bakovci. Tel.: 76-048. M-9231 OPEL KADETE, TIP B, prodam. Dolina 23. M-9231 VW 1300, letnik 1967, obnovljen, prodam Dani Močnik, Očeslavci 42, Sp. Ivanjci. M-9232 AUSTIN MAKSI, registriran do marca, prodam. Peklar, Vrtna 3, G. Radgona. GR-18692 ZASTAVO 101, letnik 1979, karam-bolirano, prodam. Ogled možen na AGROSERVISU v Murski Soboti pri tov. Giderju od 7. do 15. ure. GR-18693 JUGO 45, letnik 1983, prevoženih 36.000 km, prodam. Milan Mlinarič, Sp. Ivanjci 10. GR-18694 FIAT UNO 60 S, letnik 1986, prodam. Boračeva 10 a. M-9233 DVOSED Z LEŽIŠČEM in otroško sobo KEKEC prodam. Tel.: 24-682 po 15. uri. M-9234 POHIŠTVO ZA SPALNICO prodam. Tel.: 22-153. M-9236 STANOVANJSKO HIŠO z gospo darskim poslopjem, sadovnjakom, skupno 25 m:, 7 km iz M. Sobote, prodam najboljšemu ponudniku. Informacije po tel.: 78-240. M-9237 ASCONO 16, ZASTAVO 101 m videorekorder prodam. Tel.: 21-907. M-9238 GOLF JGL, diesel, letnik 1984, prodam. Tel.: 78-382 po 15. uri. M-9239 AVTO DACIA, brezhiben, prodam. Simon Šormaz, Slatinska 2, Radenci. M-9241 VESTNIK VESTNIK — Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Ureja uredniški odbor: . urednica) Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar (kultu-Irma Benko (direktorica in 9'avna Horvat Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maura)-, Jani Dominko, Jože Graj, Maj Brank0 žunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Ne- čec (šport), Bernarda Peček, Stefan oouou , venka Emri in Marjan Maučec (lektor) Naslov uredništva in uprave: nnvinarii 21 383, 21 232; direktorica in glavna urednica, odgo- Murska Sobota, Titova 29/I Teletom " ^tvo, GPS in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništva: vorni urednik, naročniški oddelek, ra infomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne Gornja Radgona 74 597, Lendava 75 085 in Ljuto vračamo. nnn Hinat.iPv za delovne organizacije 100.000 dinarjev, za naro- Naročnina za I. polletje 1989 je 50.000 dinarje , čnike v tujini 70 DEM (letno). 5)900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana: Tekoči račun pri SDK Murska Sobota, . Marjbor Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen 50100-620-00112-5049512. Tisk: CGP Vtuc plačila temeljnega davka od prometa p MOPED ELEKTRONIK 90 prodam. Ciril Ferko, Grad 103. M-9245 FIAT 1300, karamboliran, v voznem stanju, lahko tudi po delih, prodam. Ludvik Jug, Šulinci 61. M-9246 AUTO MITSUBISHI KOLI 1500, letnik 1981, prodam. Gederovci 36. M-9247 GRADBENI KOMPRESOR FA GRAMF 705 ugodno prodam. Josip Polanec, Zebanec 110, Medžimurje ali tel.: (062) 812-095 od 19. do 21. ure. M-9250 ČELNI NAKLADALNIK SIP, skoraj nov, in dvoosno prikolico PLATU-NAR, pluge, 10-colne, izkopalnik krompirja ugodno prodam. Pečarovci 47 ali tel.: 77-117. M-9249 RENAULT 4, odlično ohranjen, prevoženih 27000 km, prodam. Pavel Zorko, Borejci 6, Križevci pri Ljutomeru ali tel.: 87-491. M-9251 DELAVNICO, primerno za finome-hanika, dajem v najem, Tišinska 4, M. Sobota ali tel,: 21-134. M-9252 RENAULT 12, neregistriran, in MOPED APN 14 prodam. Nedelica 77, Turnišče. M-9253 ZASTAVO 750, letnik 1975, prodam. Tel.: 71-175. M-9254 BARVNI TELEVIZOR ISKRA, star štiri leta, in WARTBURG limuzino prodam. Tel.: 87-033. M-9255 10 arov vinograda ugodno prodam. Dolga ulica 88, Moravske Toplice. M-9256 BREJO KRAVO prodam. Trnje 77. M-9257 SILAŽNI KOMBAJN SK 85 E in na hrbtno motorno škropilnico PANONIJA prodam. Tel.: 78-274. M-9258 F 132, 2000, 1. 1980 prodam. Martjanci 74. M-9259 OPČO SVETOVNO ENCIKLOPEDIJO, v srbohrvaščini, novo, prodam 20% ceneje. Tel.: 22-753. M-9260 VW PASAT 1600 prodam. Lipovci 136. M-9262 OMARO ZA DNEVNO SOBO pro dam. Jože Kuronja, Cvetna 8 ali tel.: 72-055. M-9263 STAREJŠE MASOVNO POHIŠTVO za spalnico in moped prodam. Tel.: 22-377. M-9264 MLIN IN OLJARNO prodam. Forja-nič-Frumen, Donji Slaveči. M-9266 R 5, 1. 1979, prodam. Bedič, G. Petrovci 2 a. M-9267 FORD FIESTO prodam. Skakovci 40 a. M-9269 ASCONO, letnik 1979, registrirano do 25. 11. 1989, ugodno prodam. Branko Grajner, Lešane 25 a. M-9270 GOSPODINJE! če vam zamrzovalna skrinja toči vodo alt ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. Hajdinjak, Gornji Slaveči 6. Kuzma (069) 78-271 Popravilo z garancijo na vašem domu. ________________ KOMBI IMV 2200 D, KESONAR, zadaj dve osi, prodam. Štefan Bun-derla, Grad 64, ali tel.: 77-757. M-9271 GARSONJERO v centru mesta pro-.dam. Tel.: 22-493. M-9272 ZAMRZOVALNO SKRINJO GORENJE, termoakumulacijsko peč EMO 5 in črno-beli televizor prodam. Kobilje 229 a. M-9273 LESEN VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI v zelo dobrem stanju prodam. Gančani 29. M-9275 ZAMRZOVALNO SKRINJO, 300 I, staro I leto, prodam. Stanko Srša, Banovci 1, Veržej. M-9277 HI-FI VIDEOSTID1O KIDRIČEVA 21 (nasproti avtobusne postaje) Ml RSKA SOBOTA in VIDEOTEKA ŠTl DUŠKE KSJIŽMCE imata veliko ponudbo filmov vseh zvrsti, izposojata kasete VHS in videoplayerje, snemata vse vrste dogodkov in presnemavata na formate VHS, beta in superbeta. Delovni čas: ob delavnikih od 12. do IS., ob sobotah od 10. do 1.1. ure. SADNO DREVJE, po 6.000 din, in trsje, po 2.000 din. prodam. August Jambrovič, Lopatinec 148, 42311 Lo-patinec, med 8. do 20. uro in v nedeljo od 9. do 13. ure. M-9288 ZASTAVO 1300 po delih prodam. Prodam tudi nove prednje blatnike iri prage. Gančani 57. M-9289 Z 750, 1- 1977, ugodno prodam. Tel.: 23-1II. M-9290 < ' Novi in rabljeni avtomobilski < * f * deli za motor in pločevino po * 1 ( ugodni ceni. Avto Recek, Win- . I I dischminihof, telefon: 9943 < > < i 3156 2269. ( i OPEL MANTO ugodno prodam. Fokovci 9. M-9279 KRAVO, brejo 8 mesecev, staro 9 let, prodam. COr, Poznanovci 35. M-9281 R 11, letnik 1987, rdeče barve, prodam. Tel.: 81-303 od 15. do 18. ure. M-9282 Z 750, vozno, registirano do aprila, prodam. Ivanjševci I, Prosenjakovci. M-9285 ZAPOROŽEC, v dobrem stanju, z rezervnim motorjem in drugimi rezervnimi deli, ugodno prodam. Slamar, Grad 201 ali tel.: 77-789. M-9292 JESENOV les, suh, prodam. Zenkov-ci 15. M-9293 2 FORDA M 12, starejša letnika, ugodno prodam za rezervne dele in tudi stružnico za les. Radenski Vrh 23, Radenci. M-9294 KRAVO, brejo 9 mesecev, staro 4 leta in svinjsko mast, 20 % ceneje, prodam. Čepinci 45. M-9295 ZASTAVO 750, letnik 1982, prodam. Rakičan, Cvetkova 69. M-9296 NOVO GARNITURO orodja KLIP KLAP z delovno mizo in manjšo parcelo v Selu, primerno za vinograd, prodam. Informacije po telefonu: 23-038. M-9297 PRODAM 80 1 bojler. Karas, Krog, Trubarjeva 66 ali tel.: 25-413. M-9299 ZASTAVO 101 ugodno prodam. Vi-donci 141. M-9301 WARTBURG karavan, potreben manjšega popravila, prodam. Tel.: 77-073. M-9032 M 2, motorno kolo, zelo ugodno prodam. Kreslin, Pristava 5, Ljutomer. I N-16612 200-litrsko škropilnico za torna vinko-viča 523, prodam 30% ceneje. Tel.: 75-201, int. 322. M-19426 KORZO v storžih in slamo v balah prodam. Lemerje I. M-9321 TRAKTORSKI SILAŽNI MLIN KLEPEC 51 S SIP, nov, z garancijo do decembra, in prikolico za prevoz živine, prodam. Velika Polana 137. M-9322 NEPOSEKANE HRASTE IN BORE, debele, in seno večje količine prodam. Gančani 142. M-9323 TRAKTOR IMT 539, 399 delovnih ur, malo rabljen, prodam. Mihael Mesarič, Lipovci 91 ali tel,: 71-426 po 16. uri. M-9324 Z 101 GTL 55, I. 1986, prevoženih 24.000 km, prodam. Rogašovci 7. M-9325 TRAKTOR ZETOR 4718 prodam. Lucova 2, p. G, Petrovci. M-9326 STREHO za Z 101 prodam. Gančani 176 ali tel.: 25-306. M-9327 TRAKTOR STEYR 18 prodam. Vane-ča'66. M-9328 PEČ CENTRAL 20, malo rabljeno, prodam. Tešanovci 54. 3M-9329 8 tednov stare pujske prodam. Rakičan, Zvezna 15. M-9330 MEŠAN GOZD, 36 arov, v Adrijan-cih, 1 km od asfaltne ceste, in rabljeno peč za centralno kurjavo prodam. Tel.: 21-81 I. M-9332 / BARVNI TV GRUNDIG, star 7 let, prodam. Tel.: 72-538. M-9333 VISO CITROEN, I. 1983, prodam. Tel.: 75-538 po 15. uri. M-9335 TELICO, brejo 8 mesecev, dobro mlekarico prodam. Markišavci 5. M-9303 ZASTAVO 101, letnik 1979, dobro ohranjeno, prodam. Tomšičeva 40, M. Sob6ta, po 16. uri. M-9304 BARVNI TELEVIZOR na daljinsko upravljanje prodam. Papič, Cankarjeva 14, Murska Sobota ali tel.: 22-234. M-9305 LADO 1200 prodam. Tišina 72. M-9306 ZAPOROŽEC, malo vozen, prodam po delih. Auguštin, Lendava ali tel.: 75-338. M-9307 MOTORNO ŽAGO TOMOS F 62, novo, prodam. Tel.: 23-622. M-9308 APN 6, star eno leto, ugodno prodam. Tišina 48 ali tel.: 46-372. M-9311 AKACIJEVE PLOHE, 5 cm debele, primerne za vinograd, prodam. Krog, Plečnikova 62. M-9312 ZASTAVO 128, 9/1986, prodam. La-inšček. Lendavska 6, M. Sobota. M-9313 MOPED APN, star 18 mesecev, dobro ohranjen, in travnik v črenšovcih prodam. Te.: 70-340, popoldan. M-9316 ZASTAVO 101, staro 8 let, registrirano decembra 1989, prodam. Štefka ANTOL1N, Crešnovci 26, popoldne. M-9317 TELICO, brejo 8 mesecev, kategorije A, prodam. Gorica 75. M-9318 WARTBURG KARAVAN, letnik 1979, prodam. Šalamenci 60. M-9319 20 arov vinograda prodam v Gradišča-ku. Informacije po tel.: 26-440. M-9320 ŠKODO 110 L, 1. 1973, registrirano do 25. L 1990, prodam. TeL: 23-925 po 15. uri. M-9336 PIANINO PETROF prodam. Naselje ljudske pravice 39, M. Sobota po 15. uri. M-9337 PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO TAM STADLER. 40.000 kal, in električni bojler 100 1 - TIKI, skoraj nov. ugodno prodam. Lipa 20. M-9339 AMI 8, vozen, lahko tudi po delih, ugodno prodam. Zorko Jakob, Lendavska 8 ali tel.: 71-039. M-9341 PUHALNIK TAJFUN, mlin z elek tromotorjem in 1/2 m' hrastovih plohov, 8 cm, prodam. Klobasa, Okoslavci 71. M-9342 ŽAGAN LES za ostrešje (rušt) prodam. Markovci 32. M-9343 ZAMRZOVALNO OMARO, 1901, prodam. Tel. 22-096. M-9344 TRAKTOR ZETOR 2511 s koso ba satis, prodam. Lemerje 40. M-9345 GOLF UNIS, I. 1979, prodam. Tel.: 22-669 po 15. uri. M-9347 ZASTAVO 101, I. 1980, prodam. Kozar Aleksander, Cvetkova 40, M. Sobota. M-9349 TRAKTOR STEYR 18 KS s priključki ugodno prodam. Ludvik Bandi, Gorička 83, Černelavci. M-9350 CISTERNO, 2700 1, za gnojnico in koso za traktor IMT 540, ličkalnik za koruzo in obračalnik panonija prodam. Terezija Lukač, Dokležovje 35. M-MM PEUGEOT 304, dobro ohranjen, prodam. Veberič, M. Sobota I ali tel.: 21-669. M-OP KAVČ in dva fotelja prodam. Tel.: 24-175. M-9353 ZASTAVO 850, 1. 1984, ugodno prodam. Pajnhart, Stara Nova vas 14. M-9354 VOZNIKI, NE ČAKAJTE SEZONE! Popravljamo vse vrste gum na topli (vulkanizira-nje) in hladni način (podloge). VULKANIZERSTVO Jani PUHAN LJUTOMER tel.: (069) 81-798 TRAKTOR TORPEDO 6006 prodam. Tel.: 24-357. M-OP PEUGEOT GL PROFIL, star 22 me secev, prevoženih 19000 km, kovinsko moder, prodam. Kofjač, Petanjci 39. M-9355 R 4, I. 1985, in tovorno prikolico gorica prodam. Tel.: 25-301. M-9356 ENOSOBNO CENTRALNO OGREVANO STANOVANJE v bloku v M. Soboti ugodno prodam. Plačilo možno tudi s posojilom. Tel.: 24-493. M-9387 KOMBI ZASTAVA 850 AK, letnik 1981, ugodno prodam. Bife Ložič, Hotiza. M-9358 PEUGEOT 304, letnik 1979, ugodno prodam. Tel.: 22-788. M-9359 RJAVO JEDILNICO (mizo, stole, omaro) prodam. Dokl, St. Rozmana 2. M-9360 KOMBAJN ZMAJ 142 s 4-rednim adapterjem za koruzo, lahko tudi posebej, kombajn za krompir, poljski, in visokotlačno balirko, vse staro tri leta, prodam. Dobrovnik 238. M-9361 VOLGO, letnik 1978, prodam. Petanjci 32 ali tel.: 46-221. M-9362 OPEL KADETT 1.3, letnik 1986, november, prevoženih 24000 km, prodam. Tel.: 25-359 po 15. uri. M-9364 OPEL KADETT B, letnik 1972, prodam. Vnuk, Stara 2, M. Sobota. M-9365 FIAT 125 P, letnik 1980, potreben manjšega popravila, prodam. Ozmec, Ormoška 6, Ljutomer. IN-16620 ALFA SUD 1.2, I. 1974, potreben manjšega popravila, ugodno prodam. Šajnovič, Globoka 44 a, Ljutomer. I N-16618 80-BASNO KLAVIRSKO harmoniko Mengeš, prodam. Tel.: 069 81-116. IN-16617 R 4, 1. december 1986, prodam. Tel.: 75-921. IN-19437 R 4 TL, letnik 1976, novo podvozje in blatniki, prodam. Vučko, Sr. Bistrica 17, ali tel.: 70-320, popoldan. IN-19436 KORG DW 8000 in 120-basno harmoniko hohner werdi 3 ter lesli 760 prodam. Tel: 069 82-210. IN-16622 Z 101, letnik 1977, registrirano do avgusta, prodam. Tel.: 069 82-332, v petek in v soboto popoldan. IN-16623 TOMOS AVTOMATIC in šivalni stroj prodam. Zavratnik, Nunska Graba 44, Ljutomer. IN-16624 ZASTAVO 101 GT 55, 1. 1986, prodam. Drago Stajnko, Glavni trg 14, Ljutomer, (informacije Blagovnica) IN-16626 tako še naprej. proti Gornji Radgoni. V blagem levem ovinku v Lomanošah je zaradi utrujenosti zaspal, tako da se je zapeljal na travnik in se po 80 metrih vožnje varno ustavil. Na avtomobilu je za 6 milijonov dinarjev škode. Istega dne se je zgodila nesreča tudi v Spodnji Ščavnici. Vlado Marksl iz Javornika se je peljal z osebnim avtom iz Lenarta proti Gornji Radgoni. Pri gostilni Križman v Spodnji Ščavnici se je na parkirnem prostoru obračal, ker je zgrešil cesto za Zbigovce. Pri tem še ni prepričal, če se lahko varno vključi v promet in je izsilil prednost vozniku motorne- Načrt Rimska čarda še vedno načrt Radenska je v letih 1985/86 v sodelovanju z znanimi slovenskimi dermatologi in bolniki, ki so obolevali za luskavico ali psoriazo, opravila raziskavo vode iz vrtine Rimska čarda. Rezultati so pokazali, da je voda zdravilna in blažilno vpliva na neozdravljivo kožno bolezen luskavico. V Radenski so seveda takoj začeli z organizacijo vsega potrebnega, da bi zgradili naravno zdravilišče pri Rimski čardi. Rezultate raziskave so predstavili v zahodnih državah, predvsem v Nemčiji, od koder naj bi prišli bolniki, in pa seveda denar za gradnjo. Nekatere domače projektantske hiše so tudi izdelale načrt, svoje pa je pripravil tudi tuji partner. Vendar pa so zaradi številnih nejasnosti glede vlaganja tujega kapitala pri nas ostali le pri dogovorih. Več upanja za nadaljnje delo imajo sedaj, ko je sprejet zakon o tujih vlaganjih. V marcu se bodo znova sestali z Nemci in Francozi, ki naj bi zgradili novo zdravilišče. Vlagatelji denarja pa bi seveda imeli tudi pravico povedati, kakšno naj bi to zdravilišče bilo. mh Krušno cenovni direndaj Pisati o že skoraj zastarelem, je vsekakor težko, vendar pa koristno, če zaradi drugega ne, vsaj zaradi nauka. Ljutomerske krušno cenovne igrice so tipičen zgled izkoriščanja neurejenih cenovnih razmer in okoriščanja na račun kupcev. Problem bi na kratko obnovili takole: v soboto, 21. januarja, naj bi dvignili cene kruha. Že petkova popoldanska pošiljka, ki je prišla iz Intesove pekarne v Ljutomeru, pa je prišla v trgovine z ustno zahtevo, naj se ta kruh prodaja po sobotnih, torej višjih cenah. V prodajalnah trgovskega podjetja Vesna so se temu uprli in prodajali kruh po dotlej dogovorjenih cenah, v trgovini TP Koloniale, prodajalna 89 (Anka), pa so dražji kruh umaknili iz prodaje in ga uskladiščili. Na pritisk kupcev (ti so klicali policijo, inšpekcijo ...), pa so ta kruh vendarle dali na police in ga prodajali po starih cenah. Razpleta te afere (razen z igricami uskladiščenja in ponovnega prodajanja ter odločnega upora za prodajo po novih cenah) še ni, saj vsi nestrpno pričakujejo račun, ki ga mora poslati Intes V Vidmu priprave na referendum Tudi v Vidmu ob Ščavnici se bo letos iztekel krajevni samoprispevek, zato se že nekaj časa pripravljajo na uvedbo novega. Referendum bo 12. marca. Minulo soboto in nedeljo so bili v vseh vaseh krajevne skupnosti zbori občanov, na katerih so se dogovorili o novem referendumskem programu. Čeprav je bilo želja veliko, so bili vsi enotnega mnenja, da je potrebno najprej rešiti komunalne probleme. Tako so se s pripravljenim referendumskim programom v glavnem vsi strinjali. 80 odstotkov sredstev krajevnega samoprispevka bodo namenili za posodobitev cest, 10 za kulturno in telesno-kulturno dejavnost ter desetino za po žarno varnost. bbp ga kolesa V. Š. iz Spodnje Ščavnice. V trčenju se je voznik motornega kolesa lažje poškodoval. 26. januarja pa so ognjeni zublji uničili gospodarsko poslopje Marije Čahuk iz Križevec v Prekmurju. Poleg gospodarskega poslopja je zgorelo 10 ton sena, 250 bal slame, I svinja, 4 kolesa in drobno kmečko orodje. Nastalo je za 10 milijonov škode. Vzroki požara še niso znani. __ Dan poprej pa je izbruhnil požar na tovarnem vozilu Aleksandra Kuharja od Grada. Zgorela je kabina in celotna električna napeljava. Pri tem je nastalo za 15 milijonov dinarjev škode. S. Edry Koledar prireditev v Pomurju Minuti dve leti sla nas razveselila lično oblikovana koledarja prireditev r Pomurju. Vsako leto je bilo nemalo zmede zaradi nenačrtovanih in neorganiziranih prireditev, večkrat organizacija ali društvo nista vedela drug za drugega. Da bi bilo temu konec, je vlogo koordinatorja prevzela DO Radenska, saj poteka v njenih objektih po Pomurju tudi največ zabavnih in kulturnih prireditev. Tudi letos smo pričakovali koledar prireditev, vendar smo po pošti prejeli le navaden list papirja formata A4. na katerem so zapisane oziroma nanizane prireditve v prvih treh mesecih. Mogoče je teh prireditev res preveč, da bi izdajali drag tiskani koledar. Vendar pa v teh letih ze vemo, katere so tradicionalne in kakovostne prireditve, ki jih lahko priporočamo tudi drugim. Vsakega plesa, proslave in razstave pa res ne bi bilo potrebno zapisati samo zaradi tega, ker se dogaja v objektih Radenske. j,bp Tudi položaj delavcev pri zasebnikih se slabša Na letni seji osnovne organizacije Zveze sindikatov delavcev pri zasebnikih soboške občine so ugotovili, da se njihov družbenogospodarski položaj slabša, kar se sicer dogaja v celotni družbi. Po podatkih za prvih devet mesecev preteklega leta jih je bilo zaposlenih 830; od tega pa jih je kar 95 prejemalo zajamčeni osebni dohodek, ki je takrat znašal 320 tisoč dinarjev. Takšen znesek pa so dobivali tudi delavci v združenem delu, kjer so poslovali z izgubo. Poleg tega je več kot polovica delavcev pri zasebnikih — natančneje 450 zaposlenih — dobivalo v tem času najnižji osebni dohodek, ki je znašal 453 tisoč dinarjev, in to kljub vsem, ki so prodajali kruh v petek popoldne. Neposredno je Intes svojo krivdo že priznal, saj so konec prejšnjega tedna odgovorni delavci že obiskovali prodajalne v Ljutomeru in se dogovorili, da razliko med staro in (takrat) novo ceno trgovci sicer plačajo, vendar pa jim bo Intes za to razliko vpisal dobropis in to obračunal pri naslednjih pošiljkah kruha. Pravzaprav, če dobro premislimo; do omenjenega zapleta sploh ne bi smelo priti, če bi se vsi držali dogovorjenega. Tako pa — tudi zaradi monopolnega položaja pekarjev — moralo priti do tega neprijetnega dvigovanja prahu in živciranja trgovcev in potrošnikov. D. L. --- MORAVSKE TOPLICE Brodokomerčeva trgovina v novih prostorih V petek opoldne (27. januarja) so odprli nove prostore brezcarinske prodajalne Brodokomerca v Moravskih Toplicah, ki je bila glede na rezultate v letu 1988 ena najuspešnejših v Jugoslaviji. Vseh je 180, v Sloveniji pa so odprli 17 podobnih brezcarinskih trgovin. Leto in pol so prodajali blago iz uvoza brez carine v začasnih prostorih sredi kampa, vendar so bili skrajno neprimerni, omejeni pa so bili tudi pri vrsti ponudbe. Vodja slovenskih prodajaln, Radojka Pogačnik, je dejala, da je imela trgovina lani čez milijon mark prometa, za letos pa načrtujejo, da se bo povečal nad dva milijona mark. Ponudbo bodo popestrili s športno opremo in domačimi izdelki, do sedaj pa so prodali največ cigaret in pijač. BBP Dnevna kavarna tudi v Radencih Po zaslugi redkih zasebnikov se tudi gostinska- ponudba v Radencih počasi izboljšuje. Minuli petek sta Darko in Danica Štru-cel v Radencih odprla nove prostore dnevne kavarne. Že prej sta se uveljavila z zelo dobrimi slaščičarskimi izcjelki, ki so ponuja- 1 li gurmanski in vizuelni užitek, v slaščičarno Tamara pa so radi zahajali tudi zdraviliški gostje. Po osmih letih sta se odločila za razširitev prostorov, ki so bili predvsem v zimskih časih pretesni, mnoge goste pa je motila prepoved kajenja. To se bo odslej spremenilo. Opremo za 40 kvadratnih metrov so naredili v glavnem domači obrtniki iz gor-njeradgonske občine (Hladen, Krempl), poleg novih prostorov pa bodo uvedli tudi številne novosti pri izbiri jedi in pijač. Tako bodo pred gosti (v novih prostorih bo tudi majhen bar) mešali razne pijače (dolge pijače in koktejle), naročili pa boste lahko najkakovostnejša vina v majhnih količinah (na primer 1 del) ter kozarec penečega se vina. Tako dejstvu, da seje zaposlovanje delavcev pri zasebnih obrtnikih povečevalo, saj je bilo novembra 830 zaposlenih, decembra 889, zdaj pa jih je že okrog 900. Iz poročila izhaja, da so v lanskem letu razdelili 25 posojil za stanovanjsko gradnjo v skupnem znesku 36,3 milijona dinarjev. Kupili so dvosobno stanovanje. V izobraževanje so zajeli 168 delavcev pri zasebnikih. Srečujejo Počitnice so torej za nami. Ker ni bilo snega, ni bilo zimskih radosti, od sankanja, smučanja, kepanja, do delanja sneženih mož. Nekako pa je bilo vseeno potrebno preživeti 14 brezskrbnih dni. V soboškem Klubu mladih so pripravili za počitnice poseben program, ki so se ga udeležili mladi različnih starosti. V dopoldanskem času so se vanj zatekali predvsem učenci nižjih razredov osnovnih šol (na posnetku), in se pod budnim očesom Jolande Dvoršak igrali, risali, gledali videofilme in se učili namiznega tenisa. Vsak dan jih je prišlo več kot 20. In po njihovih besedah je bilo kar prijetno. se, foto nj Novi prostori brezcarinske trgovine v Moravskih Toplicah so v novi zgradbi za terapijo, še letos pa bodo na policah poleg tujih tudi domači izdelki. Foto: Nataša Juhnov kot v starih prostorih bo tudi tukaj prodajna razstava slik. Danica Štrucel je povedala: »Želela bi, da to zares postane dnevna kavarna, kjer ljudje spijejo kavo ali kako drugo pijačo, se pogovo- Dnevna kavarna bo gotovo prijetna popestritev ponudbe v zdravilišču v Radencih. Foto: Nataša Juhnov VESTNIK moj tednik Zagotovite si trajen in cenejši vir informiranja — naročite se na VESTNIK pa se tudi s številnimi težavami. Omenili so, da imajo probleme z izplačevanjem nagrad za delovne jubileje, čeprav je to vprašanje urejeno v kolektivni pogodbi, pa tudi s koriščenjem letnih dopustov in slabimi delovnimi razmerami v nekaterih obratovalnicah, predvsem glede ogrevanja. Želijo si tudi, da bi o njihovem delu in težavah več pisali v sredstvih javnega obveščanja. M. Jerše rijo in preberejo dnevno časopisje.« Obljubila je, da bo na voljo tako domače kot tuje časopisje, med drugim tudi naš pomurski tednik Vestnik. bbp