Leto XX. NaroCnlna za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za '/«leta BO din, za '/< leta 45 din, meseCno 15 din; za Ino-zemstvo: 210 din. — Plata in toži se v Ljubljani. TRGOVSKI UST Številka 47. Časopis za trgovino. industriio Uredništvo in upravnUtvd Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun prt poSt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Tel. St. 25-51 Izhaja vsak p°nede,Jelc’ sredo in petek Ljubljana, ponedeljek 26. aprila 1937 fana posamezni «>rA VCncf številu din I JU Država kot podjetnik Kakor v mnogih drugih državah, tako se opaža tudi v naši, da država vedno bolj posega v zasebno gospodarstvo, in sicer ne le kot nadzorna oblast, temveč tudi kot konkurent in podjetnik. Tako imamo pri nas že državne tvornice za svilo, za izdelovanje preprog, jeklarne in železarne, celo vrsto državnih denarnih podjetij, da je država že za celo vrsto gospodarskih panog eden najmočnejših podjetnikov. Zalibog pa je to poseganje države v zasebno gospodarstvo le v redkih primerih tudi gospodarsko dobro. Tako je n. pr. izven vsakega dvoma, da je monopolsko stališče, ki si ga z vso doslednostjo prisvaja državna tiskarna, vse prej ko dobro. Državna tiskarna sicer povečuje svoj obrat in zida z denarjem vseh davkoplačevalcev celo reprezentativno palačo v Beogradu, zato pa se v provinci množi navijati državna podjetja samo takrat, kadar niso v škodo domačim podjetjem, temveč v njih podporo. Država naj konkurira velikim tujim podjetjem, če že misli, da mora tudi kot podjetnik posegati v gospodarsko življenje. Če pa ima ustanavljanje državnih podjetij tudi tiskalni namen, potem naj bo ta tudi v resnici dosežen. Prav zelo pa dvomimo, da bi bila državna uprava danes na tej višini, da bi ta namen tudi mogla doseči. Dejansko tudi vidimo, da je vse polno državnih pod- jetij pasivnih in da bi bila država na boljšem, če bi ta podjetja darovala komur koli. Potem ji vsaj ne bi bilo treba letno doplačevati izgube. V mnogih podjetjih se ta izguba sicer prikriva na vse načine, ker so pač nekateri posamezniki interesirani na tem, da ostanejo ta podjetja. Toda tudi tega prikrivanja izgube mora biti konec in zato mora obveljati pravilo, da mora vsako državno podjetje plačevati iste davke ko zasebno, plačevati iste prevoznine in druge takse ter tudi plačevati delavstvo tako ko druga podjetja. Po popolnoma istih pogojih ko zasebna podjetja morajo delati državna in samo tista, ki tudi po teh pogojih dosegajo čiste dobičke, imajo tudi pravico do obstoja. Vsa druga pa se morajo likvidirati! Samo po tem pravilu bo država pravilno opravljala svojo funkcijo kot podjetnik, samo v tem primeru je ta njena funkcija tudi gospodarsko upravičena. Če nOčemo zapravljati denarja davkoplačevalcev, potem moramo to načelo na vsak način rigorozno spoštovati. Novi načrt eSektriii zakona nesprejemljiv Iz referata zborničnega svef. dr- Cirila Pavlina na zadnii plenarni seii Zbornice za TOI Novi načrt zakona o pospeševanju in izkoriščanju električne uu, žaro pa se v p.ovmm m..oz. g ^ izdelalo d_ število brezposelnega grafičnega 4a zborni™ šele delavstva ter pada davčna moe tiskarn. Kakšen smisel ima ven- dar državni monopol na šolske zvezke, če pa je posledica tega monopola samo ta, da so šolski zvezki slabši in dražji, domače tiskarne pa ob svoj zaslužek! Prav tako ni gospodarsko dobro, če je napredek državnih denarnili zavodov zvezan z istočasnim nazadovanjem zasebnih. Državni denarni zavodi nikdar ne morejo opravljati vseh teh funkcij, kakor zasebni denarni zavodi. In ni slučaj, če tuji kapital najbolj prodira v našo državo baš sedaj, ko je zasebno denarništvo na tleh. Kdo pa naj sploh nastopa proti tujemu kapitalu, če so domači denarni zavodi brez vsake akcijske sposobnosti? Na drugi strani pa vidimo, da državno poseganje v zasebno gospodarstvo domačim podjetjem sicer zelo škoduje, niti najmanj pa tujim. Zakaj ni vendar država sama ustanovila tvornico za predelavo bakrene rude, mesto da je ta posel popolnoma prepustila proti bogatim privilegijem borski družbi. Zakaj se država sama ne loti baš najbolj lukrativnih poslov, ki so danes v rokah tujih družb? Baš to bi moral biti glavni namen vsakega državnega podjetja, da država prevzema posle, ki jih zasebno gospodarstvo zaradi pomanjkanja kapitala ne zmore. Namesto tega pa vidimo, kako ravno obratno država prevzema posle, ki so jih domača podjetja uspešno izvrševala, dočim so tuja velepodjetja pred državno konkurenco popolnoma varna. Uveljavljenje države v gospodarstvu bi moralo biti domačini podjetjem v oporo in v korist, dejansko pa jim je v škodo. To zlasti občutijo tudi naši obrtniki. V večini državnih kaznilnic, v mnogih državnih zavodih se opravljajo dela, ki bi morala biti pridržana obrtnikom! Saj je res, da je treba kaznjence zaposlovati! Toda zakaj baš na ta način, da škodujejo davkoplačevalcem? Zakaj pa se ne Uporabljajo 'kaznjenci za javna dela? Zakaj se z njimi ne regulirajo reke, grade ceste in izvršujejo razna melioracijska dela? Vsa *a dela bi se s kaznjenci silno polnila, a poleg tega bi bilo konec onega šušmarstva, ki ubija domači obrt in tudi domačo trgovino! Na vsak način je zato treba uveljaviti načelo, da se smejo usla- beno ministrstvo, je Zbornica šele pretekli teden prejela v izjavo. Kljub kratkemu času pa je mogel zbor. svet. dr. Pavlin že na zadnji plenarni seji Zbornice podati obširen referat o tem načrtu, ki je zlasti za Slovenijo popolnoma nesprejemljiv. V glavnem je označil dr. Pavlin načrt tako-le: Načrt je zelo obsežen in ima 13 poglavij in 72 členov, dočim jih ima podobni nemški zakon le 20. Že to dokazuje, da so šli pri nas mnogo dalj, ko v Nemčiji, čeprav se naša drž. uprava ne more z nemško^iiti primerjati. Tendenca načrta je, da se uvedejo v vse električno gospodarstvo določena načela in da se odpravi sedanji liberalizem glede ustanavljanja elektrarn in razdeljevanja električne energije. Pri tem se uvaja dosledno prvenstvena pravica do električnili koncesij državi, nato samoupravam in šele potem privatni iniciativi, če namreč javna telesa niso več zainteresirana na novi koncesiji. S stališča bolj smotrenega izkoriščanja električne sile in prepre-čenja vseh kapitalističnih ekscesov se na vse zadnje more to načelo tudi zagovarjati, vendar ima ta sistem tudi svoje temne strani. Predvsem ne daje novi načrt zadostnega jamstva, da se preveliki vpliv birokracije ne izraža v malenkostnem šikaniranju in oviranju zasebne iniciative in podjetnosti Ena značilnosti novega načrta je namreč tudi ta, da omogoča zelo dalekosežno poseganje uprave električno gospodarstvo in da zelo omejuje sedanjo svobodo, kar bi zlasti za Slovenijo moglo imeti zelo nevarne posledice. Največje električne centrale v Jugoslaviji so večinoma v rokah tujih kapitalističnih družb, ki deloma niso niti izpolnile pogojev, ki so bili dogovorjeni ob sklenitvi pogodb, kakor n. pr. družbe »Dal-matiennec. Pravni in fiskalni režim tega podjetja z vsemi velikimi privilegiji, ki jih ima ta družba, pa je urejen š posebno uzakonjeno uredbo, ki bi še nadalje ostala v veljavi. Načrt torej v najbolj važni točki ne daje pričakovanega učinka. V vsej državi je komaj 5% vodnih sil izkoriščanih. Kako pa more smotrena politika s cenami električnega toka dati dobre rezultate, nam kaže Karlovac, ki je s svojo ceneno pogonsko silo pritegnil v svoje mestno območje okoli 5ft industrijskih podjetij! (Zakaj Ljubljana ne posnema tega zgleda? Op. ured.) Slovenija je začela že pred 50 leti posvečati svojo skrb električnemu gospodarstvu. Nastale so deželne elektrarne, nastala je Fala in nastalo je polno manjših elek- električnih central: podjetja, ki so last države ali bauovine, katerih dovoljenje se bo glasilo na neomejeno dobo, občinska in zaseb na podjetja z določeno dobo tra janja ter končno tuja podjetja. Razpored trajanja dovoljenja, ki ga predvideva § 8. ne more vzdržati stvarne kritike. Zadostovali bi dve kategoriji časovne omejitve električnih podjetij, nikakor pa ne več. To smatramo tudi za neumestno administrativno intervencijo. 9. Tujim podjetjem in inozem-cem se bodo dajala s soglasjem trg. in gradbenega ministra ter inšpekcije državne obrambe dovoljenja po posebnih pogojih, ka tere bo za vsak konkretni primer predpisal ban. Tudi v bodoče torej ne bomo imeli enotnega režima v električnem gospodarstvu, ker bodo pogoji za tuja podjetja lahko v vsaki banovini različni Poleg tega so tuja podjetja, kakor >Dalmatienne«, dosegla celo posebno uzakonjenje njihovih koncesijskih listin, ki jim daje velikanske privilegije. Tudi se mora I pomisliti to, da bo na banovini trarn na zadružni podlagi. Na te, v bodoče še jačja kolizija intere-elektrarne je pač treba gledati sov, ker bo po tem zakonu skoro malo drugače in se jili ne sme vsaka banovina imela svoja elek-ovirati s pretiranimi formalistič-j trična podjetja ter bo pri preso-nimi predpisi. Poleg tega imamo janju prošenj za dovoljenja, ki jih razne mešane obrate. V okvir novega načrta spadajo ti le, če prodajajo nad 10 kilovatov proizvedene energije. Ali je ta meja za naše razmere res prava? Načrt tudi ne obsega elektrarne za radiofonijo in televizijo, elektrarne železnic in rudarskih podjetij, mobilne elektrarne, one za znanstvene svrhe ter elektrarne industrijskih podjetij, če ne odda-jajc zasebnim strankam več ko 10 kilovatov. Kai določa Če bi bil sprejet novi načrt, potem bi nastale te posledice: 1. Pred uveljavljenjem načrta izdane koncesije bi ostale v veljavi razen onih, ki so bile izdane na nedoločen čas. 2. Slednje bi se morale prilagoditi § 8. novega načrta. 3. Če ni v koncesiji izrečno navedena količina energije in območje, ki pripada centrali, velja la koncesija le za dejanski obseg podjetja ob uveljavljenju načrta 4. koncesije samoupravam ostanejo v veljavi, toda v 6 mesecih morajo zaprositi za določitev njih območja. 5. Obstoječe centrale dobivajo ob uveljavljenju zakona pravico elektrovoda v smislu odredb § 32. za vse dosedaj odobrene in obstoječe elektrovode in transformatorske naprave G. Na podlagi zasebnih pogodb pred uveljavljenjem zakona dogovorjene cene električne energije se morejo na zahtevo ene od interesiranih strank izpremeniti v smislu odredb § 58. 7. Za elektrarne in naprave gradnji, za katere so bili načrti že odobreni, ne bodo veljale od redbe novega zakona. bodo vložili privatni interesenti, prejudicirana kot konkurent. 10. Zakon predvideva in dopušča tudi mešana podjetja, kjer je poleg države ali banovine udeležen tudi privatni kapital. Tem se dovoljujejo olajšave samo tedaj, ako je država oz. banovina nad-polovični lastnik podjetja. Ta odredba je v očitnem neskladu s prejšnjimi določbami, ki govorijo prvenstvu države, oz. samouprav. 11. Poleg prednostnih pravic države in samoupravnih edinic pri izdajanju koncesij predvideva § G. načrta tudi med privatnimi podjetji prednostne koncesionarje in označuje kot take lastnike izvora naravne pogonske sile ali pa koncesionarje za izkoriščanje vodnih sil. 12. Zelo važne so odredbe § 7., ki regulira vprašanje, ako se na območju malih elektrarn pojavi naenkrat projekt večjega stila. Tu daje načrt obstoječim .pravico, da se v treh mesecih izjavijo, ali bi bili sami pripravljeni osnovati tako podjetje, v katerem primeru morajo v nadaljnjih šestih mesecih zaprositi za koncesijo. Ako od- I 8. V bodoče bomo imeli le vrste govorijo negativno, morajo manjša podjetja odvzemati od novega večjega podjetja električni tok, ako je cena toka najmanj 10% nižja od njihovih lastnih produkcijskih stroškov. 13. Preseneča innogobrojna intervencija in kontrola nadzornih oblasti, ki se pojavlja po načrtu zakona na vsak korak. Regulira se ne samo vprašanje izdajanja dovoljenj, marveč tudi vprašanje trajanja dovoljenj, določitev območja, pravica na daljnovod in pravica na razlastitev ter se poleg dovoljenja za pogonsko silo in dovoljenja za proizvodnjo električne energije v vseh detajlih regulira še posebej tudi vprašanje odobre-nja za zgradbo električne naprave in končno dovoljenje za obratovanje podjetja. (Koliko prilike za samovoljnosti birokracije! Op. ured.) 14. Pozdraviti je odredbo § 48., ki določa, da morajo električna podjetja, ki proizvajajo električno strujo, uporabljati pogonske surovine domačega izvora in da sme le izjemoma ban dovoliti izjeme od tega načela. Istotako je važna odredba, da se po določenih pogojih stavlja električna energija vsem vrstam potrošnikom na razpolago. Nadalje je določeno, da ne sme električna centrala staviti kot pogoj za dobavo struje, da bi smela samo ona oz. od nje pooblaščena tretja oseba izvrševati instalacijska dela in dobavljati material. 15. Tarifa in cene za električno energijo se odobravajo že obenem z izdajanjem dovoljenja za osnovanje podjetja. Podrobni predpisi določajo, da je treba tarifo preizkusiti tako, da bi nudila mož-. nest čim večjega konsuma električne energije. Zato naj bi se oziralo na proizvodne stroške, kakor tudi gmotni položaj in razmere konsumentov, seveda ob primerni rentabilnosti in amortizaciji podjetja. Nekoliko več težav bo povzročila odredba, da mora elektrarna sama od sebe ali na zahtevo občine znižati svojo tarifo, ako se vrednost elementov, ki služijo kot osnova za določanje cen električnega toka, zmanjša za več kot 15%. IG. § 62 daje v svrho pospeševanja elektrifikacije za centrale, ki se bodo zgradile v bodočih 10 letih po uveljavljenju zakona in bodo bazirane na domača pogonska sredstva, davčne olajšave s tem, da se jim bo po določeni lestvici na dobo od 10 do 20 let odpisal alikvotni del, in sicer od 10 do 50 % pridobninskega oziroma družbenega davka. Ako se obsto^ ječa podjetja razširijo in modernizirajo, se jim bodo za del investicij istotako priznale davčne olajšave v navedeni obliki. Ona podjetja, ki že uživajo davčne olajšave v § 77. zakona o izkoriščanju vodnih sil, seveda teh olajšav iz § G2. zakona o električnem gospodarstvu ne bodo deležna. Dalckosežnega pomena za naše banovinske in komunalne finance pa bo uzakonitev določbe zadnjega odstavka tega paragrafa, ki pravi, da se električni tok, ki se porablja za katere koli namene, ne sme obremeniti z nobenim samoupravnim davkom, doklado ali trošarino bodisi banovinsko, mestno ali občinsko. Seveda predvideva tudi ta načrt osnovanje posebnega fonda za pospeševanje elektrifikacije, ki naj se osnuje pri vsaki, banovini in v kateiega bi se poleg kazni iz § GG. stekala redna dotacija iz banovinskega' Inid/.eta in del dohodkov državne trošarine na električni tok. 17. Kot posvetovalni organ mi-piislrstva za gradbo in ministrstva trgovine in industrije predvideva § 64. osnovanje posebnega elektrotehničnega sveta v Beogradu kot centralnega foruma in banovinskih elektrotehničnih svetov /.a vprašanje elektrifikacije v banovini. Glavni elektrotehnični svet bi imel največ 27 članov, ki bi jih postavljal gradbeni minister i/. vrst predstavnikov gospodarskih resorov, zastopnikov banskih »prav in predstavnikov gospodarskih in inženirskih zbornic ter zveze električnih podjetij. Banovinski sveti pa bi imeli največ 13 članov, ki bi jih postavljal ban. Napake nairta Z ozirom na važnost vprašanja je zbornica sklicala posebno konferenco, ki je bila v sredo dne 14. aprila. Kljub razmeroma kratkem času je že ta prva konferenca pokazala, da je kos težki nalogi in je glede vseh najvažnejših točk odredila svoje stališče. Predvsem je konferenca zavzela stališče napram vsebini spremne ga dopisa, ki ga je zbornici obenem z načrtom poslal gospod ban dravske banovine. Gospod ban je mnenja, da ne bi bilo potrebno, da se donaša specialni zakon za ureditev elektrotehničnega gospodarstva, ker bi zadostovalo, da se vprašanje uredi z novelizacijo obrtnega zakona Z ozirom na to ugotavlja zbornica, da so obrtnopravna vprašanja, ki zadevajo proizvajanje in razpečavanje električne energije in oddajanje toka ter postopek za podeli tov zadevne obrtne pravice za postavitev naprav že urejena v § 60., točka 3.. S 107., točki 25. in 53 odstavek 1. in 4. obrtnega zakona in torej ni stvarne potrebe, da bi se te obrtne pravice menjale. Nasprotno vztrajamo na teh določbah obrtnega zakona tudi glede obravnavanja dovoljenj za podjetja, ki nimajo lastne centrale in glede postavljanja vodov za podjetja z lastno centralo. Posebno poudarja zbornica, da je treba za industrijske centrale, katerim se dajejo dovoljenja po določbah 8 60/4 in 61/3 o. z. po svobodni oceni, tudi vnaprej zadržati ta režim in jih ne kaže omejevali na način, kakor je to predvideno v § 2. in 3. novega osnutka. Zbornica se je izjavila tudi proti uvajanju prednostnih pravic pri konkurenčnih projektih, ker tega pojma obrtni zakon ne pozna. Vprašanje je urejeno že v zakonu o izkoriščanju vodnih sil. Zapada-nje v korist javne uprave po izteku koncesije pri kaloričnih centralah sploh ni motivirano in bi tvorilo nevarno precedenco. Tudi stojimo na stališču, da more biti sodelovanje električnih central v smislu dopolnjevanja loka samo predmet svobodnega sporazuma Časovno omejevanje koncesij je novost, ki ni v interesu pospeševanja privatne iniciative in gospo darskega napredka. Nevzdržno je tudi stališče, da zapadejo po izteku koncesije elektrarne brezplačno v javno last, ker bi bila taka odredba v nasprotju z določbami ustave ter pomenila nevarno precedenco privatne svojine. Nadalje je glede električnih svetov stališče gospodarskih kro-jgov, da bi morali taki sveti bit .sestavljeni iz tehničnih in gospo darskih strokovnjakov in prakti kov, ki naj jih delegirajo zborni ce, inženirske komore in stro kovna združenja. Odredbe glede kontrole in revi zije cen ne bodo pospeševalno vplivale na podjetništvo. Tudi ne bi bilo pravilno, da ugasne pri elektrarnah koncesija, ako še niso amortizirane. Davčne olajšave predvideva načrt samo za nove instalacije. Treba pa bi jih bilo razširiti tudi na pasivne investicije pri že obstoječih elektrarnah, kakor so zgradbe daljnovodov v gospodarsko manj razvitih in pasiv- nih krajih. Pritožbe radi kontrole cen naj bi šle pred redno sodišče in ne pred razsodišče. Cene za ^elekonpumente imajo ostali stvar privatnih pogodb in je tu vmešavanje države v tarifno politiko podjetij neumestno. Inšpekcija elektrarnskih naprav pomenja za elektrarne novo breme. Istotako tudi obveza dajanja posebnih podatkov za statistike. Konferenca je nadalje ugotovila, da je več točk novega osnutka, posebno §§ 55. in 69. v nasprot-stvu z določbami zakona o izkoriščanju vodnih sil. Postopek z opcijo in odrejeni dolgotrajni roki bodo dekuražirali Tu in tam se čujejo iz Zagreba na naslov nas Slovencev bratski opomini proti nekaterim pojavom v Sloveniji, ki da morajo škodovati ne le slovenski industriji, temveč tudi tujskemu prometu v Sloveniji. Tako govori o tem tudi zadnji >Jugoslovenski Lloyd«, ki ga preveč visoko cenimo, da ne bi na njegove opomine odgovoriti. To tem bolj, ker>JugoslovenskiLloyd« svoje oiKJinine tudi konkretizira. Tako pravi, da se v zadnjem času slišijo od zastopnikov slovenskega gospodarstva vedno bolj pogosto glasovi o nekem samostojnem slovenskem gospodarstvu. Nadalje, da se pojavljajo v slovenskih listih celo članki, ki proglašajo srbo-hrvatski jezik kot tuj jezik. In končno se je na Štajerskem začela gonja proti vinom iz Banata in Dalmacije. Naj nam oprosti jJugoslovenski Lloyd«, če vse te njegove očitke ne moremo označiti za resne in če se čudimo, da jih objavlja tudi on, ki bi kot gospodarski list moral razmere bolje |rožnati. Tako je vendar za vsakega go-podarskega človeka silno ra zariniva propaganda štajerskih vinogradnikov proti banaškemu in dalmatinskemu vinu. Kleti Štajerki h vinogradnikov so polne, v Mariboru, Ljubljani in drugih mestih pa se toči v največji meri ceneno dalmatinsko in banaško vino. Ali je res čudno, če bi hoteli štajerski vinogradniki kar proglasiti bojkot cenejših dalmatinskih in banaških vin? Toda to je le njih zahteva, ki pa je še vedno ostala neuslišana in tudi s pritrdilom vseh onih številnih Slovencev, ki pijejo dalmatinska in banaška vina. Iz samoobrambnega gibanja štajerskih vinogradnikov delati neko veliko politično zadevo, res ni resno! Naj samo »Jugoslovenski Lloyd< preudari, kakšen vik in krik bi zagnali dalmatinski vinogradniki, če bi zaradi vina iz Slovenije ostale njih kleti polne neprodanega vina! Saj smo podobne pojave tudi že doživeli in doživeli! Zato pa nikar ne pretiravajte in ne delajte iz muhe slona! Kljub zahtevam štajerskih vinogradnikov bo Slovenija še nadalje ostala dobra odjemalka banaških in dalmatinskih vin, čeprav bi bilo gospodarsko zelo priporočljivo, da bi se enkrat odkrito pogovorili, če je to kvarjenje cen res v korist bana-škiin in dalmatinskim vinogradnikom! Prav tako malo resen je drugi očitek. »Jugoslovenski Lloyd« dobro ve, da naš preprost človek ne razume dobro uradnega spisa v srbohrvaščini, zlasti če je pisan v cirilici. Takšni spisi pa se nam v Sloveniji vsiljujejo! Iz nekaterih uradov sploh slovenskih dopisov nikoli ne dobimo! Naš človek je zaradi tega prikrajšan tudi materialno! Posebno pa se to občuti na šolali. Vsiljujejo se nam srbske knjige, ki so slabe in za nas popolnoma nerabne. Ne glede na to. da so zaradi tega tudi vse na tiskarne silno oškodovane. Se zelo mnogo bi mogli o lem povedati! In če naslaja proti temu zapostav- Politične vesti Predsednik bolgarske vlade Kjii- seivanov je izjavil, da so vse vesti o vstopu Bolgarske v Balkansko zvezo še mnogo prezgodnje. Bolgarska svoje dosedanje politike še ne more spremeniti. Francoski vojni minister Dala-dier je bil te dni v Londonu, da razčisti francosko-angleške odno-šaje z ozirom na proglasitev popolne belgijske nevtralnosti. Skušal je doseči popolno angleško-francosko vojaško zvezo. Kakor pišejo angleški listi, se mu to ni posrečilo. Komunike< ki je bii izdan o beneškem sestanku Mussolinija s Sušnikom pravi med drugim, da sta oba državnika v največjem prijateljstvu proučila vsa zunanja politična vprašanja, ki zadevajo obe državi in ugotovila popolno soglasnost. Znova sta ugotovila ugodne rezultate rimskega pakta ter popoln sporazum z Madjarsko. Ijanju slovenskih pravic reakcija, \ Slovenci bili vzrok, da bi j bo'\o1teloVanje Avstrije‘hfItalije ali se more objektivno misleč člo- koli skupna akcija propadla! I ri- tudi omogočilo konsolidacijo razhajati tu z očitki, ni že neresno, | mer v Podonavju. Dr. šušnik je ši privatne interesente, ker po predvidenem postopku bo tak načrt prišel šele po poldrugem letu ali dveh letih prvotnemu predlagatelju nazaj v izvršitev. Odredba, da se morajo električne centrale za javno razsvetljavo in pogon razširiti, ako minister za promet to zahteva, je v sedanji nepreciznosti preveč dalekosežna. Predpisi o normah niso potrebni, ker veljajo pri nas na podlagi uredbe ministrstva za gradbe iz leta 1926. norme društva nemških elektrotehnikov. Odredba glede revizije in prilagoditve pravic obstoječih elektrarn je v liasprot-stvu s splošnim načelom varova- nja pridobljenih pravic. Tudi je določba, da se lahko koncesija odvzame, ako neko podjetje ne bi privolilo v spojitev z drugim pod-J jetjem, pretirano brezobzirna, ker so lahko pogoji glede spojitve v konkretnem primeru nesprejemljivi. To so bili najvažnejši ugovori, ki jih je ugotovila konferenca in na podlagi katerih bi bilo treba tudi sam načrt zakona spremeniti, | ako se želi prilagodili našim stvarnim potrebam in razmeram brez nasilnih reform in v skladu z načeli, ki so dosedaj veljala za gospodarsko aktivnost in podjet-1 niški interes. Ne pretiravaj Beseda o slovenski gospodarski „avtarkiji" vek čuditi! Vendar ni greh, če Slovenci zahtevajo, da se njih osnovne in ustavne pravice spoštujejo! Naj bi v zvezi s tem samo omenili, s kakšno rigoroznostjo pazijo v Zagrebu, da se ohrani razlika med srbskim in hrvatskim narečjem! In prav to delajo v Beogradu! In baš od tu naj prejemamo mi lekcije o naši jugoslovanski skupnosti! Mi Slovenci?* Gospoda, ne pretiravajte! In sedaj še beseda o slovenskem gospodarstvu! Ce čisto objektivno presojamo razvoj dogodkov, potem moramo reči, da so besedo o slovenski m gospodarstvu ustvarili davkarija in pa oni, ki so se na vse prefoge trudili in se še trudijo, da bi slovensko industrijo docela demontirali. Davčna praksa je v Sloveniji tako ostra ko nikjer v državi. Slovenija prispeva zato v skupno državno blagajno še enkrat toliko, kakor pa bi morala po številu svojega prebivalstva. Iz državne blagajne pa dobiva najmanj še enkrat manj, kakor bi morala dobivali. Proti temu zapostavljanju je nastal v Sloveniji odpor in ta reakcija je ustvarila tudi besedo o slovenskem gospodarstvu! Zopet je krivda drugod, ne pa pri Slovencih. Sicer pa: Ali je res greh, če bi Slovenci govorili o svojimi gospodarstvu? Ali Slovenci svojega gospodarstva sploh ne bi smeli imeti? Pa še eno vprašanje! Ali je sploh kdo v državi pokazal takšno vnemo za sodelovanje pri vseli skupnih vprašanjih ko Slovenci! V vseh stanovskih stvareh, v vseh gospodarskih vprašanjih in tudi v vseh kulturnih so Slovenci vedno radi in iskreno sodelovali! Nikdar niso temveč že naravnost krivično! Končno še beseda o tujskem prometu! Ni baš bratsko, če se vedno ponavlja, da bo nastal bojkot slovenskih letovišč, če ne bodo Slovenci vedno plesali tako, kakor drugi godejo. Toda vsaka palica ima dva konca in v Hrvatskcm Primorju in v vsej Dalmaciji bi bili zrlo prizadeti, če bi izostali slovenski gostje! Podobno je tudi z grožnjami slovenski industriji. V Sloveniji je ta še kolikor toliko v slovenskih rokah! A v čigavih rokah je ona industrija izven Slovenije?! In kako plačuje slovenska industrija svoje delavce in kako jih plačuje druga! Ali je res v skladu z jugoslovansko mislijo baš slovenski industriji delali vedno nove ovire? Ta pri krita grožnja z bojkotom bi v gospodarskem glasilu pač ne smela zagledati belega dne! V vsakdanjem življenju se marši, kaj pripeti, kar ni čisto dobro in zdravo! Tako je tudi mogoče, da je včasih kateri slovenski lis ustrelil čez cilj, ko je branil interese slovenskega gospodarstva. Toda tudi oni je ustrelit čez cilj, ki je na to napako premočno reagiral, ki je videl strahove, kjer jih ni! Naj se nam oprosti, če smo malo izčrpneje odgovorili na očitke »Jugoslovenskega IJovda«. Nismo pri tem iskali polemike, temveč naša namera je bila samo ta, da razjasnimo te očitke in da po znanem latinskem pregovoru: dara pacta — boni amici, ostanemo še nadalje dobri prijatelji. Prepričani smo, da bo tudi »Jugoslovenski Lloyd< pripomogel, da bo ta naša namera tudi dosežena! Konknrzi - poravnave Ormožu. Narok dne 28. maja 10., priglasitev do 22. maja. Razglašeni so konknrzi o premoženjih: fotografa Ivana Pogačnika v Ljubljani; konkurzni sodnik doktor Šenk, upravnik mase dr. Marušič; oglasitveni rok do 19. maja, ugotovitveni narok do dne 26. maja ob pol 9; posestnika in lesnega trgovca Lovra Rozmana v Voščah pri Radovljici; konkurzni sodnik Bidovec, upravnik mase odvetnik Koblar, prvi zbor upnikov dne 3. maja ob 10, oglasitveni rok do 18. maja; ugotovitveni narok dne 1. junija ob 9; Bogdana Žiliča, trgovca v Ljubljani; konkurzni sodnik dr.Vrečko, upravnik mase odvetnik dr. Hacin, prvi zbor upnikov dne 11. maja oglasitveni rok do 1. junija, ugoto vitveni narok dne 15. junija ob 9. V konkurzni zadevi tvrdke Zabret in sinova v Bo 1miy k n se določa nov ugotovitveni narok na dan 12. maja ob 9. uri pri okrajnem sodišču v Kranju. Uvedeno je poravnalno postopa nje trgovca Geze Mil/.kva, registro-vanega pod firmo A. L6wy v Sre. dišču. Poravnalni sodnik dr. Fabiani, upravnik dr. Adam Ban v oh Avtomobili na Ljubljanskem velesejmu od 5. do 14. junija 1937 Še nikdar ni bila razstava avtomobilov in motornih koles na ljubljanskem velesejmu tako obsežna, pregledna in popolna, kakor bo lelos. Na^razstavi, ki bo obsegala nad 1400 m2 razstavnega prostora, bodo razstavljeni avtomobili vseli vrst, velikosti in cen, tako da interesentom pač ne bo težka izbira. Zanimanje za avtomobile je letos znatno oživljeno. Kupce opozarjamo na izredno lep pregled na ljubljanskem velesejmu. Dosedaj je prijavljena že udeležba naslednjih tvornic oziroma znamk: Lancia, Oldsmobile, Hansa, Lloyd, Fiat, Ford, Maybach, B. M. W., Škoda, Mercedes-Benz, I). K. W., Amilcar, Opel, Chrysler, Daimler-Benz, Chevrolet, Pontiac, Buick, La Salle, Cadillac, Vaux-h a 11, Plvmuth, Renault, Horch Wanderer, Adler, Saurer, Llitz-Truck, Bedford-Truck, G. M. C.-Truck, M. A. N., Standard, Framo. Maico, Hillman, Diamant. Bianchi P udi, Sachs. Vsega torej 36 znamk avtomobilov in 7 znamk motornih koles. posebej opozoril na važnost intenzivnega gospodarskega sodelovanja obeh držav. Končno sta ugotovila oba državnika, da sta sporazuma med Avstrijo in Nemčijo ter med Italijo in Nemčijo ko tudi pred kiatkim sklenjeni jugoslovansko-italijanski dogovor v korist splošnega miru v Evropi. Dr. šušnik se je v svojem razgovoru z Mussolinijem dotaknil tudi vprašanja nemške manjšine na Tirolskem. Želel je, da bi dobila ta manjšina iste pravice, Ki jih je dobila jugoslovanska s skle- . nitvijo beograjskega sporazuma. Mussolini pa je dr. Sušniku sver toval, da v vlado pritegne tudi nekaj vidnih narodnih socialistov, da bi se s tem onemogočila narodno-socialistična propaganda proti dunajski vladi. Precej soglasno pa se od velikih listov poudarja, da je Mussolini v razgovoru s Sušnikom polagal posebno važnost na to, da se os Berlin—Kini čim bolj utrdi. Zato ne priporoča Mussolini, da bi se Avstrija naslonila na Češkoslovaško. V Berlinu tudi upajo, da se je Mussoliniju posrečilo prepričati dr. Sušnika, da bi bilo za avstrijsko vlado škodljivo, če bi se preveč ozirala v Prago. Iz vseoa je jasr.o, da se politični položaj avstrijske vlade z beneškim sestankom ni ravno utrdil. Italijanski listi poročajo, da bodo narodni socialisti v kratkem vstopili v avstrijsko vlade. Gayda dostavlja, da ta vstop ne_ bo neposredna posledica beneškega sestanka, temveč se je ta vstop že preje pripravljal. Avstrijski listi pa nič ne poročajo o tem vstopu hitlerjancev v vlado. Očividno dunajskim vladnim krogom ta vstop tudi ne bi bil prijeten, ker bi se v tem primeru Avstrija komaj še mogla ubraniti objema Nemčije. V Franciji so zelo razočarani, ker je dr. Sušnik v Benetkah popolnoma popustil in je popolnoma zmagala os Rim—Berlin. Iniciativa, praške vlade, da bi podonavske države vodile svojo lastno politiko, je s tem doživela velik neuspeh. Sploh se vidi, da je bila glavna tendenca Mussolinija, da prepreči sporazum med Dunajem in Prago. Dunajska policija je odkrila nelegalno narodno socialistično organizacijo na Dunaju. Nad 20 oseb je bilo aretiranih. Znova sc naglasa z Dunaja, da ne more biti govora o vstopu hitlerjevcev v avstrijsko vlado. Ital. zun. minister Ciano odpotuje dne 28. aprila v letalu v Tirano. kjer ostane 2 dni. Ponovno se zatrjuje, da je njegovo potovanje popolnoma v skladu z jugoslovanskim stališčem. Na hanketu, ki ga je priredila romunska vlada na čast poljskemu zun. ministru Becku, je rom. zun. minister Antonescu naglasil v svoji zdravici, da romunsko-polisko zavezništvo temelji na spoštovanju mej, ki so nedotakljive. Z mednarodnim sodelovanjem naj se utrdi mir. Mednarodno sodelovanje pa naj da. vsaki državi tudi občutek varnosti. To so temelji poljsko-romunskega zavezništva. Beck je v svoji zdravici dejal, da se opaža v Evropi gibanje, ki hoče s skupno metodo zavarovati mir. Sporazum med Poljsko in Romunijo temelji na realistični presoji situacije. Zavezništvo med obema državama je izraz stalne potrebe, ne pa kakšnih trenutnih želj. Prepričan je. da bo miroljubno delo obeh držav dalo dobre rezultate. Neki ameriški državljan Helmuth Hirsch je baje hotel nanraviti atentat ria Hitlerja. Bil pa ie prijet in obsojen na smrt. Sedaj pa je ameriška vlada intervenirala in zahteva, da pride Hirsch pred redno sodišče. Denarstvo K nedeljskemu shodu podpredsednika PAB g. Radoviča nam pišejo: Na tein shodu smo pričakovali nasvetov, kako naj rešimo naše kreditne zadruge pred neizbežno propastjo po sedanjih določbah uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov. Slišati smo morali mnogo jugoslovanske politične zgodovine, o kakem nasvetu pa ni bilo ne duha ne sluha. Sklepamo iz tega, da so tudi pri RAB prepričani, da id rešitve za naše kreditno zadružništvo in da bo prešlo kreditiranje kmeta v bodočnosti popolnoma v roke PAB. 'V tej situaciji smo mnenja, naj si pomagajo kreditne zadruge z uveljavljanjem neveljavnosti likvidacijske zakonodaje, a to neveljavnost naj oprejo na njeno protiustavnost, ki jo morajo sodišča upoštevati v vsaki pravdi. Že naša stara ustava iz leta 1867., pa tudi el. 22. obeh, stare in nove jugoslovanske ustave, dovoljujeta razlastitev imovine (zlasti lastninske pravice) le proti polni in denarni odškodnini. Protiustavno je torej, če se odškodnina ne da v denarju, ampak v bonih in obligacijah, ali če se odškodnina ne da za 100 % razlaščenih terjatev, ampak le za 50 % oziroma 75 %. Zlasti je protiustavno, vla so bili rezervni fondi (plodovi dolgoletnega nesebičnega truda) kratko-malo črtani s tem, da jih morajo zadruge uporabiti za kritje po raz-Jastitvi ul r pl jen ih zgub, ki bi jih moral plačati razlastitelj. Drug nasvet adresiramo na ministrstvo, če mu je vsaj za delno olajšanje današnje situacije našega zadružništva. Cit. zakonodaja dela razliko med novimi jugoslovanskimi zadrugami za poljedelski kredit (pri nas jih nimamo) in vsemi drugimi (našimi). Prve bodo zgubile pri kmetih največ 25 %, naše 50 "%. V čem je utemeljeno to razlikovanje, to privilesiranje enih zadrug pred drugimi? Naj se primerjajo statuti in zadružne zakonodaje, pa se Im tudi ministrstvo prepričalo, da so kreditirale naše zadruge kmetom po enakih ali za kmete celo ugodnejših pogojili, kakor kreditirajo zadruge za poljedelski kredit. Torej naj postanejo deležne posebnih določb čl. 32. uredbe tudi naše zadruge. Ministrstvo more razširiti te določbe na naše zadruge z golo tol niačilno naredbo, da je razumeti s temi zadrugami tudi one, osnovane pri nas po zak. iz teta 1873 in dr. Odlog plačil je dovolilo kmetijsko ministrstvo Kmečki hranilnici in posojilnici na Ptujski gori za dobo 6 let za dolgove, nastale do 1. septembra 1936. Obrestna mera za stare vlo-ge po 2%. * * Na seji gospodarsko-finančncga odbora ministrov je bilo načelno sklenjeno, da se likvidira vpraša nje vlog pri bivši avstrijski poštni hranilnici. Vloge se bodo plačale Po relaciji, da so 4 krone enake 1 dinarju. Pomirjenje je nastalo na praški borzi. Po Črnem torku je že v sredo nastalo pomirjenje, v četrtek Pa so se začeli tečaji dvigati. Dvig je bil tako silen, da so morali vodilni gospodarski ljudje proti pre velikemu optimizmu nastopiti. Zaradi tega dviga se borzni indeks kljub torkovi paniki ni posebno znižal. Devizno tržišče. Tendenca mlačna; promet din 9,690.616'09. Že v predzadnjem tednu smo ugotovili, da je na ljubljanski devizni borzi vladala kupčijskd živahnost, ki se je v minulem še stopnjevala tako, da je bil za naše prilike dosežen naravnost rekordni tedenski devizni promet malone deset milijonov dinarjev. Napram predzadnjemu borznemu tednu se je tokrat povečal devizni promet za nič manje ko 4'ri milijona dinarjev. Seveda pa gre ta porast predvsem na zaključke v avstrijskih šilingih, katerih je bilo potom privatnega kliringa nabavljeno za 2'83G milij. dinarjev več nego v predzadnjem tednu. Na drugi strani pa se je povišal tudi promet v amer. dolarjih za skoro 850 tisoč dnarjev, v nemških markah pa za 373 tisoč dinarjev kot je razvidno iz sledeče razpredelnice: pred- Devize: zadnji minuli teden (vse v tisočih dinarjev) Amsterdam 57 69 Berlin 1607 1980 priv. klir. Onrih 63 76 Din. deviza 112 223 avstr. pr. ki. Dunaj 1158 3984 inkl. pr. ki. London ‘2055 2136 inkl. pr. ki. Montreal 5 — New York * 288 1128 Pariz 63 30 Praga 9 7 Solun 18 — lioni Trst 3 48 priv. klir. Narodna banka je posredovala kot dosedaj le v Curihu, Londonu in Parizu v skupnem iznosu din 160.000—. V privatnem kliringu.so v teku minulega tedna beležili na ljubljanski borzi: Že v 24 urah barva, plesira to kemično anatt obleke, klobuke bd. Skrnbi in HTellnlika srajce, ovrat nike in manšete. Pere. suši, munga in liku domnče perilo tovarna JO S. REICH Poljauski nasip 1-6. Salenburgova ul. A Telefon št. 22 72 TEDEN NA LJUBLJANSKI BORZI POSEBNO POROČILO »TRGOVSKEGA LISTA« ročnih obveznic za finansiranje javnih del po din 5.000'— in din 10.000'— nominale v serijah 31 do 33 oziroma 34—40 in v skupnem nominalnem iznosu din 100,000.000'—. Roki kuponov so 1. oktober in 1. april, žrebanje pa se vrši 1. aprila 1941. Te obveznice so z 22. t. m. pričele kotirati tudi v službeni tečajnici ljubljanske borze. Na zadnjem borznem sestanku je bila vojna škoda eksekutivno prodana na bazi din 400'—, sicer pa ni bilo nobenega prometa. Od zasebnih vrednostnih papirjev je notirala Trboveljska pre-mogokopna družba z mlačnejšo tendenco ter beležila 10. t. m. din 260'— v povpraševanju in din 280 v ponudbi, a 23. t. m. din 250*— za denar ter din 260'— za blago. angleški funt: 19. .aprila din 2Ž9'20—238-80 din 238'— din 238'— din 237'20—238‘80 din 238'— 20. aprila 21. aprila 22. aprila 23. aprila avstrijski šiling: 19. aprila din 7 95—8’05 20. aprila din 7'95—8‘05 21. aprila din 7'95—8'05 22. aprila din 7'95—8 05 23. aprila din 7'98—808 nemška marka: 19. aprila din 12'09-12'29 20. aprila din 12'02—12'22 21. aprila din 12‘20 22. aprila din 12'075-12'275 23. aprila din 12 05—12'25 Na borznem sestanku dne 19. aprila t. I. deviza Praga ni beležila in je njen tečaj od 16. t. m. do 20. IV. 1937 popustil za 0’32 poena. V razdobju od 19. do 23. aprila t. 1. so bile dosežene tečajne razlike kot sledi: Amsterdam — 5‘50, Berlin — 4'76, Bruselj — 0'25, London + 0'37, Newyork — 8'75, Pariz - 1‘80 in Trst — 0'24. Edini Curih je noti ral brez izpre-memb in bil stalno trgovan na bazi dosedanjih tečajev. Not ice državn ih efektov so bile: 1937 din din 7% inv. pos. 19. IV. 87 — 88‘— 23. IV. 88'— 88'50 8% Blair 19. IV. 95'— 90'— 23. IV. 95'— 96'— 7% Blair 19. IV. 86'— 86'50 23. IV. 86’— 87'— 7% Seligm. 19. IV. 98'50 100'— 23. IV. 99'- 100'— 4% ngr. obv. iz 1. 1921. 19. JV. 52'— 53'— 23. IV. 52'— 53 — 4% agr. obv. i 1. 1934. 19. IV. 51‘— 53-— 23. IV. 51'— 53'— 6% begi. obv. 19. IV. 76'— 77'— 23. IV. 75'— 77'— '5% voj. škoda 19. IV. 407'— 408'50 23. IV. 408'— 410'— 6laja, ek skl. prometni davek, plačljivo proli duplikatu . , Otrobi: pšenični, debeli, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . . pšenični, drobni, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . . 230'— 235'- 106'— 108- 91'- 96- Žitno tržišče. Tendenca za koruzo zelo čvrsta, za pšenico trdna. Cene koruzi so beležile s čvrsto tendenco, medtem ko je pšenica in pšenična moka v coni znatno popustila. Tako se je moka vseh vrst pocenila za din 10'—, pšenica pa za din 5'— pri 100 kg. Ostalo blago je beležilo nespremenjeno. Na zadnjem borznem sestanku so bile dosežene te cene: din 97' 99'- 117*- Devize Povpr. din Pon.. din 1937 2405'76 Amsterdam 19. IV. 2391T6 23. IV. 2385‘66 2400'26 Berlin 19. IV. 1754'78 1768'66 23. IV. 1759-02 1763-90 Bruselj 19. IV. 735'70 740'76 23. IV. 735'45 740'51 Curih 19. IV. 996‘45 1003T.2 23. IV. 996*45 1003T)2 London 19. IV. 214-41 216-47 23. tv. 214'78 216'84 New York 19. IV. 4383*50 4369'82 23. IV. 4324*75 4361'07 Pariz 19. IV. 19.V07 196'51 23. IV. 193'27 10471 Praga 19. IV. _ •— —"— 23. IV. 151'93 153'04 Trst 19. IV. 228'94 28203 23. IV. 228'70 231*78 Efekino tržišče. Tendenca za državne papirje še stalna. Ministrstvo financ je temeljem akta št. 15.810/VI od 16. aprila 1937 izdalo s 1. aprilom t. 1. IV. tranšo 5% državnih srednje- Žito: Koruza: času primerno sulia, e kvalitetno garancijo, franko riakl. postaja času primerno suha, s kvalitetno garancijo, franko nakl. postaja, dobava v maju 1937 času primerno 6uka, s kvalitetno garancijo, franko nakl. postaja, dobava v junija 1937 prekomerno suh čin-kvantin letine 1936, zdrav, rešelan, franko naklad, postaja . Pšenica: banatska, 78 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna posla ju............... bačka, 78 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešet., plačljivo proti duplikatu, fco nakladalna postaja Kž: 72 kg, 2%, fco. vagon gornjebarka postaja Ječmen: spomladanski, 67 kg, 2%, sub, zdrav, re-šelan. plačljivo proli duplikatu, fco. nakladalna postaja . . Oves: zdrav, suh, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu . Ajda: zdrava, rešetata. siva, pariteta Ljubljana . Mlevski izdelki: Moka: pšenična Og, banatffca postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . pšenična Og, bačka postaja, ekskl. piomet-gii davek, plačljivo proti duplikatu . . pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proli duplikatu . . pšenična 5, bačka po- din 99'— 101'- 100'— 103 — 120'— Lesno tržišče. Tendenca slalncjša. Izvoz lesa iz Slovenije v Nemčijo in Anglijo je ponovno dokazal, da so naše uzance za trgovanje z lesom že zastarele ter predvsem pomanjkljive. Tako imamo posebne uzance v Ljubljani, ki sc ne strinjajo s sortiranjem in prevzemanjem na Sušaku, še manj pa s klasifikacijo blaga v Bosni. Naše uzance so bile pač prikrojene za italijansko tržišče in so kot rečeno z ozirom na današnje prilike zelo pomanjkljive. Da pa se moremo udejstvovati na mednarodni!) tržiščih, je nujno potrebno, da se lesne uzance v Jugoslaviji izenačijo, ker za vsako ekspertno trgovino so potrebne predvsem uzance, ki obsegajo sorta-cijo in natančne določbe glede kakovosti. Mi vendar ne moremo zahtevali, da se kupci iz tujine ravnajo ix> uzancah vsake pokrajine posebej. Pol robno je torej, da strokovnjaki sestavijo take uzance, v katerih bodo upoštevani vsi lesni produkti, ki se danes izvažajo iz Jugoslavije. Lahko se sortira les po tipih, vendar pa morajo biti uzance tako jasne, da je tako v pogledu kakovosti, kakor tudi sortiranja izključen vsak dvom. Pii sestavljanju novih uzanc naj se pa predmet obravnava v prvi vrsti praktično in šele v drugi vrsti teoretično. Le uzance, sestavljene na tej podlagi, bodo ustrezale svoji najvažnejši svrhi ter modernim zahtevam ekspertne trgovine. Les: Smreka, jelka: din din Hlodi L, II., monle . 99'— 120'— Brzojavni drogovi . . 130— 140_— Bordonali merkantilni 125'— 135'— Fiterji do 576' . . . 130'— 14 — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura: prof. Fran Novak in slovenska stenografija (dr. Jernej Pavlin) — 19.50: Zabavni zvočni tednik — 20.00: V. orgelska ura. Sodelujeta g. prof. Matija Tomc (orgle) in ga. Tončka Šuštarjeva (sopran) — 21.15: Male skladbe velikih skladateljev (radijski orkester) — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Radijski orke- Sreda, dne 28. aprila. 12.00: Baletna glasba (plošče)—12.45: Vreme, poročila — 13.00: Čas, obvestila — 13.15: Plošče po željah — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Mladinska ura: Spoznajmo glasbila: rog, trobenta (dr. A. Dolinar) — 18.20: Navodila za gatenje ptic (Miroslav Zor) — 18.40: Nerazruš-ljivost zakona (dr. Odar Alojzij) 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura: Delo Srbov med Jugoslovani 1848'9 — 19.50: šah — 20.00: Ura lahke glasbe (igra del godbe »Sloga«) — 21.00: Plesna glasba na dveh klavirjih (plošče) — 21.15: Slovenski vokalni kvintet — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Jožek in Ježek. 515 53 555 555 Ijinj Ijirjj llinij lljnill '/X' KLIŠE) E vseh vrsl pq/> feiog rafij ah* ali risb a k, ujm naj solidne/im ki iš €& f«m ST-DEU L1UB LIANA DAlMATINOVAiS Izdajatelj »Konaorclj Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.