TISKOVINA Poøtnina plaœana pri poøti 9226 Moravske Toplice Glasilo Obœine Moravske Toplice Nogomet – Evrope domet! Ker moram tekme gledati na HTV, zaœnem doumevati, kaj je nogometna evforija. Pravzaprav je ob napredovanju v viøjo ligo zajela tudi ljudi v in ob NK Œardi; medtem 8 km stran æalostno umira vrhunski æenski nogomet ... Na 11. strani objavljamo razpis za obœinske nagrade za leto 2008. Zapomnite si zadnji rok za predloge: 31. julij. Mimo dogovora na uredniøkem odboru je prevladujoœa tema øtevilke postalo kmetijstvo: prva toœa nas je opozorila na muhavost narave, obœinska uprava je pripravila veœ obvestil za kmetovalce, naøi udeleæenci so pobrali vrsto najvrednejøih priznanj na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju in, nenazadnje, Geza Grabar je obiskal kmetijo Cigüt v Norøincih in pripravil obseæen zapis. Naœrtovali smo poroœila iz osnovnih øol; nekaj jih objavljamo, druga bomo v avgustovski øtevilki. Takrat bomo razgrnili tudi programa 12. obœinskega praznika in jubilejnih 20. Koøiœevih dnevov. Ludvik Soœiœ, urednik 95-letni Koloman Sabotin iz Vuœje Gomile SAM, VENDAR NE OSAMLJEN V zaœetku aprila je Koloman Sabotin iz Vuœje Gomile praznoval 95. rojstni dan. Kolegi iz Druøtva upokojencev Moravske Toplice so ga obiskali in mu œestitali za œastitljivi jubilej. Voøœit mu je priøel tudi æupan Franc Cipot. je aktivno vkljuœeval v vse aktivnosti vaø ke ga æivljenja, od zaœetka je bil gasilec. Niti sedaj, ko mu ramena bremeni teæa let, ne odneha. Æivi sam, a ne osamljen, saj ga otroka in vnuki ga redno obiskujejo. Œeprav je najstarejøi œlan druøtva, ne zamudi nobenega piknika DU, sreœanja, prireditve. Na prireditvi rad zapleøe in s tem najlepøe pokaæe, da mu leta niso posebno teæko breme. Na rojstni dan nas je sprejel vesel in nasmejan, razveselil se je œestitk in daril, œeprav so bila skromna. Z njim in njegovi-Rodil se je daljnega leta 1913 v Selu. mi otroki smo preæiveli prijetne trenutkePriæenil se je v Vuœjo Gomilo, z æeno sta ob dobrotah, ki mu jih je pripravila hœerimela dvoje otrok, hœerko in sina. Æivela in ka. Zaæeleli smo mu øe mnogo rojstnih gospodarila sta na majhni kmetiji in se dni in odøli s prepriœanjem, da je tudi jespopadala s tegobami kmeœkega æivljenja. sen æivljenja lahko lepa, œe le znamo pri-Pot ga je, kot mnoge rojake, zanesla na sluhniti drug drugemu. delo v tujino, v Francijo. V Vuœji Gomili se Olga Gutman ZA DRZNE KOPALCE – V toboganskem kompleksu Term 3000 v Moravskih Toplicah so pred zaœetkom kopalne sezone predali namenu adrenalinski »raketni« tobogan s kroænim obratom. ASFALT DO IGRIØŒA V SELU – Predsednik VO Selo Dejan Horvat (v sredini), œlan VO in obœinski svetnik Øtefan Kodila ter æupan Franc Cipot so predali namenu asfaltirano cesto do nogometnega igriøœa. NK ŒARDA MARTJANCI – NOVI TRETJELIGAØ. Stojijo (od leve proti desni): Koloman Pintariœ, Branko Recek, Andrej Kreft, Iztok Kerœmar, Franc Cifer ml., Zoran Horvat, Saøo Gomboc, Aleø Kuhar, Davorin Lovrenœec, Uroø Kerec, Simon Cotter, Øtefan Grabar, Joæek Øpilak, Grega Koroøa, Borut Puhan, Leon Horvat. Œepijo: Miøel Legeniœ, Daniel Flisar, Boris Tivold, Bojan Malaœiœ (trener), Dejan Banfi, Franc Cifer st. (tehniœni vodja), Bojan Horvat, Franc Cipot, Ivo Cifer (predsednik), Mitja Botjak, Miha Pintariœ. Manjkajo: Geza Gergorec, Damjan Gjergjek, Simon Gjerek Fotografije: Geza Grabar, besedilo: Ludvik Soœiœ 26. junij 2008 NADGRADNJA KOMUNALNE INFRASTRUKTURE Koncept, na katerem sloni Strategija razvoja obœine, poimenovana Oaza zdravja, predvideva v t. i. nadgradnji komunalne in druæbene infrastrukture razvojne projekte, ki bi naj dali predvsem moænost zaposlovanja ljudi in prispevali k celoviti podobi sodobnega, vse bolj urbanega podeæelja. V obœini smo kot enega od konceptov v to smer zastavili izgradnjo okoljskega centra, ki bi ga naj sestavljali: eko center, zavetiøœe za æivali, kompostarna, zbiralnica odpadnega gradbenega materiala, sistemi manjøih œistilnih naprav, predelovalnica peletov in sekancev in ekoremediacije. Zasnova koncepta je nastala v letu 2007, kar pomeni, da je minilo pribliæno eno leto od njenega nastanka. In s te œasovne distance æelim v tem trenutku predstaviti, katere od prej navedenih ciljev smo zaœeli uresniœevati oziroma kako daleœ smo pri posameznem podprojektu. Æe ob sprejetju Strategije razvoja obœine – Oaze zdravja –je bilo zapisano, da je veliko zastavljenih ciljev povezanih predvsem s finanœnimi moænostmi obœine, saj gre v preteæni meri za sisteme, ki bodo javnega znaœaja, kjer se predvideva v bliænji prihodnosti javno zasebno partnerstvo. Na tej osnovi smo naø koncept razvoja poskuøali vnesti v strategijo razvoja regije, kar nam je v dobrøni meri tudi uspelo. Zaradi tega lahko æe danes govorimo o prvih doseæenih ciljih te razvojne strategije, saj je eko center, poimenovan kot turistiœno destinacijski center v Teøanovcih, v izgradnji, prav tako pa je v izgradnji tudi zavetiøœe za æivali v Lukaœevcih. Ker gre za dve izjemno pomembni vsebini, bi rad oba projekta nekoliko podrobneje predstavil. TURISTIŒNO DESTINACIJSKI CENTER Trajnostni razvoj obœine sloni na okolju prijaznih dejavnostih, predvsem pa na razvoju turizma, ki kot svoj najpomembnejøi resurs izpostavlja termomineralno vodo, to se pravi iz narave vzeto vodo, ki je zaradi svojih blagodejnih uœinkov na zdravje ljudi ena od temeljnih vsebin turistiœne ponudbe na eni strani in okolju prijazno, ekoloøko œisto in urejeno krajino, ki omogoœa turistu, da se v tem okolju sprosti, predvsem pa si nabere novih moœi, kar je zelo pomembno za sodobnega œloveka, ki vse veœ ur presedi na razliœnih delovnih mestih. Obœina ima z izgradnjo turistiœno destinacijskega centra, znotraj katerega bo tudi sedeæ eko centra oziroma podjetja Œista narava, primarno nalogo na podroœju urejanja krajine, zato bo funkcija podjetja, ki skrbi za urejanje naøega okolja, iz leta v leto pridobivala pomen. V turistiœno destinacijskem centru pa bo na razpolago t. i. virtualna predstavitev zanimivosti pokrajine, predvsem pa tistih vsebin, ki bi naj turista napotile, da v naøem okolju obiøœe œim veœ razliœnih lokacij, kar bo prisotnost turistiœne ponudbe pripeljalo v sleherni kraj naøe obœine in regije. V posameznih naseljih imamo namreœ veliko neodkritega bogastva, ki ga sami zaradi tega, ker smo na nekaj nepozorni oziroma navajeni, niti ne opazimo, ljudje, ki prihajajo k nam, pa so nemalokrat zelo pozitivno preseneœeni, kaj vse je v prekmurski duøi in prekmurskih hiøah moæno odkriti. Æelimo torej v okviru tega turistiœno destinacijskega centra predstaviti zgodbo o Prekmurju na naœin, ki bo za turiste in goste prepriœljiv. Œe bomo k sodelovanju pri razvoju tega centra uspeli pritegniti tudi najveœje turistiœne ponudnike v naøi obœini in øirøe, pa je moæno priœakovati, da bo takøen center zelo hitro postal ena od najbolj pomembnih izhodiøœnih toœk za ljudi, ki prihajajo k nam. ZAVETIØŒE ZA ÆIVALI Potem ko smo bolj sanjali kot verjeli v moænost hitre izgradnje zavetiøœa za æivali, se je to dejansko zgodilo in danes lahko mirno zapiøem, da bo regijsko zavetiøœe za æivali, predvsem za pse, zgrajeno do konca poletja in da bodo prve æivali v njem naøle svoj varni prostor æe v mesecu septembru. V tem primeru ne gre le za klasiœno potrebo po zavetiøœu zaradi zakonske norme, temveœ predvsem za to, da izgubljenim æivalim omogoœimo primer-no oskrbo, saj je teh ubogih æivali vedno veœ. Hkrati pa æelimo v tem zavetiøœu za æivali poskrbeti tudi za varstvo domaœih ljubljencev takrat, ko odhajamo na dopust ali smo tako ali drugaœe odsotni in ni nikogar, ki bi mu lahko svojo æival oddali v oskrbo in bili prepriœani, da se ji dobro godi v naøi odsotnosti. Veliko moænosti pa je tem podroœju povezanih tudi s turizmom, saj vse veœ gostov æeli svoje ljubljence pripeljati s sabo na dopust, kar pa v hotelih in sodobnih nastanitvenih zmogljivostih preprosto ni moæno, zato bo znotraj zavetiøœa urejen poseben prostor tudi za te æivali, t. i. hotel za æivali. Za preostale vsebine, ki so zapisane v strategiji razvoja Oaza zdravja v sklopu t. i. okoljskih naloæb, pa lahko zapiøem, da upam, da bomo ob naslednji obletnici, se pravi drugo leto, lahko spet govorili o podobnem uspehu, bodisi ob izgradnji kompostarne, zbiralnice odpadnega materiala oz. katerega drugega cilja, ki si ga æelimo v kratkem uresniœiti. Franc Cipot, æupan 26. junij 2008 Osnovna øola Fokovci POMLADNI DAN V EVROPI Osnovna øola Fokovci se æe œetrto leto aktivno vkljuœuje v mednarodni projekt Pomladni dan v Evropi, ki je podprt s strani Evropske komisije za izobraæevanje ter s strani Zavoda za øolstvo Republike Slovenije. Letoønje leto je posveœeno letu medkulturnega dialoga. Evropa je kulturno zelo raznolika, bogata, kar nam vsem daje izjemne priloænosti. Lahko odkrivamo, kaj vse nam nudi bogata evropska kulturna dediøœina, lahko se uœimo iz razliœnih kulturnih izroœil. Pomladni dan v Evropi omogoœa, da uœenci spoznajo institucije Evropske unije, seznanjajo se z znaœilnostmi evropskih dræav, imajo moænost primerjati svojo domovino z drugimi dræavami, iskati skupna stiœiøœa in raznolikosti. Po-leg tega ta projekt tudi spodbuja mlade, da razmiøljajo o svoji prihodnosti, da prek spleta spoznajo poglede svojih vrstnikov o Evropi kot skupnem æivljenjskem prostoru. V letoønjem øolskem letu smo med drugimi aktivnostmi, vezanimi na projekt, imeli tudi kulturni dan, na katerem so se uœenci v delavnicah seznanjali z znaœilnostmi Republike Slovaøke. Obenem je bil ta dan tudi priprava na predstavitev na prireditvi Evropska vas ob dnevu Evrope, 9. maja 2008 v Murski Soboti. Uœenci so 17. aprila 2008 zaœeli dan na drugaœen naœin kot obiœajno. Takoj zjutraj so se zbrali v posameznih uœilnicah, vendar pomeøani od 5. razreda osemletke do 9. razreda. Pouk – kulturni dan je potekal v heterogenih skupinah, ki so nastale po interesih uœencev: • Znaœilnosti slovaøke kuhinje – spoznavali in pripravljali so tipiœne slovaøke specialitete in ugotovili, da je meso tako kot pri nas tudi tam zelo priljubljeno; • Slovaøka na raœunalniku – s pomoœjo spleta so uœenci izdelali zloæenko, kjer so zbrane osnovne informacije o Slovaøki; • Slovaøke ljudske pesmi – uœenci so se nauœili besedilo slovaøke ljudske pesmi; • Podobnosti in razlike med Slovaøko in Slovenijo – nastal je plakat, ki prikazuje podobnosti med Slovenijo in Slovaøko – manjøine, slovanski jezik, barva zastave, toplice, naravne enote; Obœinsko tekmovanje KAJ VEØ O PROMETU Po programu Sveta za preventivo in varnost v prometu so se uœenci osnovnih øol tudi letos pomerili v tekmovanju »Kaj veø o prometu« in pokazali, kako poznajo prometna pravila pri voænji s kolesom. Namen tekmovanja je, da udeleæenci vsako leto znova ponavljajo svoje znanje iz pravil cestnega prometa. Kot vsa zadnja leta so se uœencem treh naøih osnovnih øol pridruæili øe uœenci OØ Puconci, ki so bili gostitelji letoønjega tekmovanja. Tekmovanje je tudi tokrat potekalo v treh disciplinah, in sicer: spretnostna voænja na posebej prilagojenem poligonu, voænja po ulicah v naselju in teorija cestno prometnih pravil. Rezultati tekmovanja so pokazali, da je to ena najboljøih oblik, ki omogoœa mladim stalno preverjanje znanja za varno voænjo s kolesom. Zahvala za spodbudne rezultate gre vodstvom øol, predvsem mentorjem prometne vzgoje, ki skrbijo za to, da se uœenci seznanjajo s problematiko prometa kot najmlajøi udeleæenci v tem poveœanem prometnem vrveæu (iz naøe obœine so to: Duøan Nemec, OØ Bogojina, Karin Cigler Maœek, OØ Fokovci in Vesna Moroviœ Æuniœ, DOØ Prosenjakovci). Posebej bi se za uspeøno izvedeno tekmovanje rad zahvalil gostitelju, kolektivu OØ Puconci, in strokovnim izvajalcem – œlanom Zveze øoferjev in avtomehanikov Murska Sobota in AMD »Øtefan Kovaœ«. Franc Œarni, predsednik SPV Moravske Toplice Rezultati (sodelovalo je 48 uœencev): 1 mesto: Benjamin Casar, OØ Bogojina – brez kazenske toœke 2. mesto: Matej Vogrinœiœ, Patrik Vogrinœiœ, oba OØ Bogojina, in Aleø Jakoøa, DOØ Prosenjakovci – po 10 toœk 5. mesto: Nejc Œernela, OØ Bogojina – 10 toœk 6. mesto: Patrik Rac, OØ Bogojina – 15 toœk 7. mesto: Simon Rituper, OØ Fokovci, in Tadej Nemec, OØ Bogojina – po 20 toœk itd. Med øolami je premoœno zmagala OØ Bogojina pred Puconci, Prosenjakovci in Fokovci. • Slovarœek slovaøkih izrazov in fraz – zanimivo je bilo ugotoviti, da so mnogi izrazi zelo podobni slovenskim, tudi prekmurskim, nekatere iste besede pa imajo popolnoma drugaœen pomen; • Kvizi in uganke o Slovaøki – zbirka ugank in kvizov, ki je nastala v tej skupini, bo uporabna øe v naslednjih letih. Mej med dræavami Evropske unije praktiœno ni veœ. Ali so padle tudi v glavah? Uœenci so pod vodstvom mentorjev bili v vlogi raziskovalcev, ki so prek razliœnih metod in oblik pouka pridobivali razliœna znanja, predvsem pa spoznanja, da nas razlike bogatijo, da je potrebno drug drugega spoøtovati, æiveti v soæitju, saj se nenehno sreœujemo in sodelujemo na razliœnih podroœjih. V prihodnosti pa bo tega sodelovanja øe veœ, zato je pomembno, da æe mlade ljudi nauœimo æiveti v skupnosti, kar je tudi osnovni cilj sodobne øole. Suzana Deutsch FOTO: Arhiv SPV 26. junij 2008 Osnovna øola Bogojina LANI OSEM, LETOS ÆE 12 ZLATIH PRIZNANJ Osnovna øola (OØ) Bogojina, ki jo je v tekoœem øolskem letu obiskovalo 212 uœencev, se lahko poleg uspeønega in zaradi pomembnih investicij v zadnjem œasu ter z vse sodobnejøimi prijemi izvajanega rednega pedagoøkega procesa pohvali z izjemnimi uspehi svojih uœencev na razliœnih tekmovalnih nivojih iz razliœnih podroœij. Najbolj odmevni so nedvomno uspehi na tekmovanjih na dræavnem nivoju. Ponosni so na uspehe, ki so jih uœenci ob mentorstvu svojih uœiteljev dosegli iz domala vseh predmetov, ki so vkljuœeni v osnovni pedagoøki program devetletke in imajo na øirøem pedagoøkem delu najveœjo teæo. Iz tega sklopa so uœenci øole letos osvojili æe 12 zlatih in 35 srebrnih priznanj, lani denimo 8 zlatih in 26 srebrnih. Ravnatelj Ivan Kramperøek je na doseæke zelo ponosen. Pri tem v prvi vrsti izreka priznanje uœencem, med katerimi tudi letos prevladujejo uœenci zakljuœnih razredov, vendar v isti sapi ne pozabi omeniti tudi vloge oziroma prizadevnega dela uœiteljev oziroma mentorjev na øoli, ki so ob rednem pedagoøkem delu veliko œasa in truda posvetili tudi delu z uœenci v okviru interesnih dejavnosti, dodatnega pouka ter ur, namenjenih za delo z nadarjenimi uœenci. Ob tem je z veseljem predstavil tudi imena uœencev, ki so osvojili zlata priznanja na dræavnih tekmovanjih – ta so potekala na razliœnih koncih Slovenije, sami pa so bili letos gostitelji enega od treh dræavnih tekmovanj iz Vesele øole. Najbolj je izstopala uœenka zakljuœnega razreda Sara Brunec, ki je osvojila kar øtiri zlata priznanja: s podroœja slovenøœine (Cankarjevo priznanje), biologije (Proteusovo priznanje), Vesele øole in s tematskega podroœja Sladkorna bolezen, Æiga Barbariœ iz Filovec pa ima zlato priznanje iz geografije in Vesele øole. Sicer pa se lahko ob Sari in Æigi z zlatim priznanjem pohvalijo tudi: Niko Rac (Cankarjevo priznanje), Jana Œernela, Monika Horvat (geografija), Monika Horvat (Sladkorna bolezen) in Dorotea Gaøpar (Vesela øola). Skupina æe omenjenih uœencev je osvojila øe zlato priznanje v ekipni razvrstitvi iz geografije. Uœenci bogojinske devetletke so z osvojitvijo niza srebrnih priznanj tekmovali tudi iz podroœij matematika (Vegovo priznanje), logike, fizike (Stefanovo priznanje) in nemøœine. Uspehi z omenjenih podroœij so dobrodoøli tudi za pridobitev Zoisovih øtipendij. Kot kaæe, naj bi v prihodnjem øolskem letu omenjene øtipendije za nadarjene in nadpovpreœno uspeøne uœence æe kot dijaki oziroma nekdanji uœenci bogojinske øole pridobili Sara Brunec, Jana Œernela, Niko Rac in Monika Horvat. »Da bi zmanjøali razvojni zaostanek, moramo prve korake storiti æe v øolah: naøim uœencem moramo (po)nuditi primerjalne pogoje, kot jih imajo njihovi vrstniki iz najrazvitejøih okolij. Menim, da smo na dobri poti, vse to pa dosegamo tudi s pomoœjo ustanovitelja (Obœina Moravske Toplice), z dobrim sodelovanjem starøev ter z vsemi novostmi v kolektivu s strani zaposlenih. Vsem omenjenim hvala, æelimo si lahko takega sodelovanja øe v bodoœe, predvsem v dobro naøih otrok.« Ivan Kramperøek Zelo dolg je seznam uspehov uœencev øole tudi na drugih podroœjih. Ekipa øole je bila denimo na tekmovanju Kaj veø o prometu najboljøa v soboøki upravni enoti, na dræavnem tekmovanju pa je njihov najuspeønejøi tekmovalec Patrik Vogrinœiœ osvojil 10. mesto. Od kar 640 ekip so se v okviru priljubljenega kviza Male sive celice z OØ Bogojina uvrstili med 16 najuspeønejøih v Sloveniji. V okviru Bralne znaœke se lahko pohvalijo tudi z devetimi zlatimi bralci ter v okviru EPI Lesepreis (TJN) s kar 17 zlatimi in 40 srebrnimi priznanji, uœenci so v okviru projekta Iskanje EU zaklada sodelovali na snemanju pri nas in v tujini, uspeøni so bili v razliœnih literarnih nateœajih (v enem od njih so dobili nagrado potovanje z vlakom). V okviru nateœaja Vesela ulica pa je bil s potovanjem z vlakom po Sloveniji nagrajen tudi 5. a razred. Ne kaæe pa zaobiti njihovega uspeha na regijskem festivalu Turistiœne zveze Slovenije Turizmu pomaga lastna glava, kjer je skupina devetih uœencev s tematskim prikazom Od zrna do mize – Bogojinska palaœinka osvojila srebrno priznanje, niti uspehov na øportnem podroœju. Tako je bila æenska ekipa v malem nogometu prva na podroœnem prvenstvu ter 12. v dræavi, v atletiki pa so izstopali zlasti na medobœinskem in podroœnem tekmovanju. Sodelovali so øe na tekmovanju Zdrav dih za navdih, kjer so osvojili devet zlatih ter eno srebrno trstiko. Uœenci øole so bili aktivni tudi v okviru projekta Energija je v naøih rokah, na likovnih nateœajih, sreœanju gledaliøkih skupin, Ciciveseli øoli ter projektih Raœunanje je igra, Æogarija, Naj bralec, Pasavœek, Zlati sonœek ... Uspeøno so sodelovali tudi v projektu zbiranja odpadnih plastenk, kjer so zbrali najveœ plastenk in s tem pridobili denarno nagrado v viøini 500 EUR. »Prek celega leta nas je uspeøno spremljal in predstavljal na vseh pomembnih prireditvah naø pevski zbor,« pravi ravnatelj Kramperøek. V øolskem letu, ki se bo uradno zakljuœilo z 31. avgustom, so poleg sveœanega odprtja prizidka z uœilnicama za tehniko in tehnologijo ter likovno vzgojo in zunanjih øportnih igriøœ æe v okviru lanskega obœinskega praznika zamenjali tudi okna v 2. nadstropju øole ter v telovadnici, uredili so e-toœko s kar 20 osebnimi raœunalniki, za kakovostnejøe izvajanje pedagoøkega de-la so nabavili øtevilna didaktiœna sredstva, na novo so uredili øolsko kuhinjo in opremili uœilnici 3. ter 5. razreda, zamenjali telefonsko centralo ... V novem øolskem letu 2008/2009 se bodo po 148 letih dokonœno zaprla vrata øole v Teøanovcih, ki je zadnja desetletja delovala kot podruænica bogojinske øole. V desetih oddelkih bogojinske devetletke bo jeseni uka æeljnih 200 uœencev. Geza Grabar FOTO: Arhiv SPV 26. junij 2008 Selo ASFALT DO IGRIØŒA V okviru spremljajoœih prireditev 4. prekmurskega tekmovanja v roœni koønji trave je bila tudi sveœana predaja namenu okrog 800 metrov dolge asfaltne poti, ki vodi do nogometnega igriøœa. Dela v skupni vrednosti dobrih 60 tisoœ evrov (15 milijonov tolarjev) je izvedlo obœinsko komunalno podjetje Œista narava. Poleg poloæitve asfalta so utrdili tudi bankine in uredili odvodnjavanje. Kot so dejali Dejan Horvat, predsednik vaøkega odbora, in œlan Øtefan Kodila, sicer obœinski svetnik, ter æupan Franc Cipot, ki so simboliœno prerezali trak, so te pomembne pridobitve veseli zlasti ljubitelji nogometa v Selu, saj bo odslej dostop do igriøœa hitrejøi in prijetnejøi, na ta naœin pa se bodo izognili tudi nadleænemu prahu, ki se je vse do pred kratkim dvigal z makadamske ceste. Novi asfalt so med prvimi preizkusili œlani domaœega pevskega druøtva, ki so se na prizoriøœe sveœanega odprtja pripeljali pojoœ na traktorju deutz iz leta 1956 in veœ kot 70 let stari kosilnici na konjsko vprego. Oboje je last njihovega œlana Kolomana Malaœiœa. Sadjarsko druøtvo Pomurja ØTEVILO ŒLANOV DRUØTVA SE POVEŒUJE Sadjarsko druøtvo Pomurja je bilo ustanovljeno pred 18 leti. Opaæajo, da se je v zadnjem œasu œlanstvo zelo okrepilo, saj jih je zdaj æe okrog 200, med njimi tudi nekaj iz naøe obœine. So prvo tovrstno druøtvo v regiji in eno najaktivnejøih. Kot navaja predsednik Vlado Smodiø iz Otovec, ki je bil eden od pobudnikov za ustanovitev, leto zaœnejo z ocenjevanjem sadnih vin, likerjev in æganih pijaœ, ki je æe preraslo v mednarodno. Tudi letos je bilo tako. Poleg praktiœnih prikazov rezi in drugih opravil v sadovnjaku med letom organizirajo tudi strokovna predavanja o varstvu sadnega drevja, ekskurziji doma in v tujino ter teœaje za cepljenje, izdelavo sokov in kisov. Spomladanskemu druæabnemu pikniku v edinstvenem druøtvenem Sadnem vrtu v Otovcih je konec leta vselej dobro obiskana tudi zanimiva in pouœna razstava starih sort jabolk in lani prviœ tudi hruøk. Na ogled je bilo postavljenih kar 65 starih sort teh plodov. Lani je bilo druøtvo zunanji partner projekta Ohranimo æivljenjski prostor ogroæenim pticam, katerega nosilec je bilo Goriœko drüjøtvo za lepøe vütro in ga je delno financirala EU v okviru Programa pobude Skupnosti Interreg IIIA Slovenija-Avstrija 2000-2006. V okviru projekta je bil æe od leta 1993 nastajajoœi Sadni vrt temeljito preurejen: nadomestili so osuøeno sadno drevje, vsako drevo je dobilo informativno tablo, obnovljena je zaøœitna ograja, zasejali pa so tudi travo za ozelenitev vrta. V prihodnje naj bi Sadni vrt s kar 112 razliœnimi starimi sortami jablan in hruøk, od katerih jih ima veœina tudi botre, rabil kot genska banka, po drugi strani pa kot pouœen ampelografski vrt. Lukaœevci REGIJSKO ZAVETIØŒE ZA ÆIVALI ÆE LETOS Æe veœ let za zavræene in izgubljene male æivali, zlasti za pse in maœke, v Pomurju v okviru zaœasnih zavetiøœ skrbi øest veterinarskih ambulant na terenu, med njimi tudi Nabergoj, Veterinarski inæeniring Moravske Toplice d.o.o. Na pobudo soboøke Veterinarie æe od leta 2003 potekajo aktivnosti za zgraditev skupnega regijskega zavetiøœa za æivali. Pred dobrim letom so med razliœnimi predlogi izbrali najprimernejøo lokacijo: neposredno pri œistilni napravi pri Lukaœevcih ob Martjanskem potoku. »Po terminskem naœrtu naj bi bilo zavetiøœe s 36 boksi ali mesti nared æe do poletja letos,« pravi direktor Veterinarie in gonilna sila projekta Marjan Kerœmar in doda, da naj bi okrog 500 m2 veliko zavetiøœe vkljuœevalo tudi t. i. hotel za æivali. V njem naj bi se znaøle æivali, ko bodo njihovi gospodarji za daljøi œas odsotni in zanje ne bi imel kdo skrbeti. Andrej Cimer (levo) in Marjan Kerœmar: Ko bo zaæivelo regijsko zavetiøœe za æivali, bodo zaprli vsa zaœasna zavetiøœa. Skupna vrednost investicije je od 550 do 600 tisoœ evrov. Trije druæbeniki – Veterinaria ima 2/3 lastniøki deleæ, preostalega pa v razmerju 2:1 Obœina Moravske Toplice in Javno komunalno podjetje Œista narava – naj bi v okviru æe ustanovljene druæbe Mala hiøa – Zavetiøœe za æivali d. o. o. bili tudi glavni nosilci investicije. Pohvalno je, da je soglasje za sodelovanje v omenjenem projektu od 27 pomurskih obœin dalo æe 25. Glede na øtevilo æivali (za 800 registriranih psov je potrebno eno mesto) bodo imele najet boks ali dva, plaœevale pa bodo tudi stroøke oskrbe æivali, najdenih na svojem obmoœju. Andrej Cimer, vodja zavetiøœa (za zdaj v gradnji), si je za tovrstno nalogo æe zagotovil potrebno nacionalno licenco. Prepriœan je, da se malim æivalim v celotnem Pomurju obetajo boljøi œasi. Brdo pri Kranju NA PROTESTU TUDI KMETJE IZ NAØE OBŒINE Po vstopu Slovenije v EU 1. maja 2004 je tudi slovensko kme tijstvo podrejeno skupni kmetijski politiki Unije. Zaradi specifiœne razdrobljenosti in majhnosti nam to bolj økoduje kot koristi. Œeprav je kmetijstvo tudi v Evropi izpostavljeno øtevilnim neugodnim trendom in pritiskom v cilju reformiranja skupne kmetijske politike (po letu 2013), so v Sloveniji kmetje øe na veliko slabøem. Na poloæaj, ko po mnenju Sindikata kmetov Slovenije (SKS) domaœe kmetijsko ministrstvo ne naredi niti tistega, kar je v njegovi (nacionalni) pristojnosti, kmetje opozarjajo æe veliko œasa, napovedovali pa so tudi proteste. Med øtevilnimi skupinami se je obljub dræal le sindikat kmetov, ki je konec maja, v œasu neformalnega sveta kmetijskih ministrov, ki je bil zaradi predsedovanja Slovenije EU v Mariboru in na Brdu pri Kranju, pripravil opozorili protest. Zaradi protesta v neposredni bliæini javne prometne poti so morali organizatorji øtevilo omejiti na najveœ 20. Med zelo aktivnimi v tem stanovskem zdruæenju je zlasti Franc Kuœan iz Teøanovec, ki zaseda mesto podpredsednika SKS. Skupaj s œlanom Robertom Sambtom iz Lukaœevec sta se kot predstavnika iz Prekmurja udeleæila omenjenega odmevnega protesta na Gorenjskem. Besedilo in fotografiji: Geza Grabar 26. junij 2008 Moravske Toplice TOŒA KLESTILA AQUA LOOP V TERMAH 3000 TUDI V NAØI OBŒINI V Termah 3000, ki jih kapitalsko z veœinskim lastniøtvom obvladuje Sava iz Kranja, so pred letoønjo poletno sezono poskrbeli za atraktivno novost v kopaliøki ponudbi. Zadnji dan v maju so namenu predali vodni tobogan s 360-stopinjskim obratom in adrenalinskim raketnim startom. Kot so sporoœili iz Term 3000, je to edinstvena tovrstna vodna atrakcija na svetu. Tako se je v bazenskem kompleksu Terme 3000 zavitima toboganoma dolæin 170 in 140 metrov ter toboganu »prosti pad« na 22-metrskem stolpu pridruæil øe œetrti: 90-metrski tobogan Aqua Loop, ki ga je razvilo avstrijsko podjetje Aquarena, za izvedbo in postavitev pa je poskrbelo podjetje Veplas d. d. iz Velenja. Izmerili so, da povpreœni œas spusta po toboganu traja 7,5 sekund, najviøja hitrost pa znaøa 18 metrov na sekundo oziroma blizu 65 km/uro. Ob novi atrakciji v Moravskih Toplicah je direktor marketinga v Termah 3000 Tomaæ Pevec poudaril, da je gostom vseh treh hotelov, turistiœnega in apartmajskega naselja, kampa ter dnevnim kopalcem v Termah 3000 celo leto na voljo æe kar 470 metrov toboganskih uæitkov, ki jih dopolnjujejo pestra ponudba vodnih povrøin na kar 5.000 kvadratnih metrih, bogat animacijski program za najmlajøe goste in øtevilne aktivnosti za vso druæino. Vodja kopaliøœa Branko Oølaj dodaja, da novi tobogan lahko uporabljajo kopalci, ki so stari najmanj 10 let in imajo telesno teæo med 40 in 130 kilogrami. Zaradi varne uporabe so izvedli ustrezno izobraæevanje ter praktiœna usposabljanja zaposlenih, ki upravljajo s toboganom. Øe to: tobogan Aqua Loop ustreza mednarodnemu standardu, pozitivni poroœili za varno uporabo sta dali tudi priznani instituciji za kakovost iz Avstrije in Nemœije. Vse je nared. Øtart! Bograœiada 2008 USPEØNI TUDI NAØI TEKMOVALCI Konec maja je bilo srediøœe Murske Sobote spet v znamenju najodmevnejøe kulinariœne prireditve: tekmovanja v pripravi in kuhanju bograœa ter ocenjevanja prekmurske gibanice. Med 33 ekipami, ki so se lotile kuhanja najbolj prepoznavne prekmurske enolonœnice, niti letos nismo ostali brez predstavnikov iz naøe obœine. Uroø Puhan in Øtefan Sraka, kuharja iz Naravnega parka Terme 3000, sta si prikuhala srebrno priznanje, Andrej Potoœar iz Norøinec in Darko Petriø pa sta zbrala dovolj toœk za bronasto priznanje. Med 18 prekmurskimi gibanicami so jih veœ prinesli tudi iz naøe obœine: Sabina Varga (NP Terme 3000) je osvojila srebrno priznanje, Tomaæ Vogrin (Ivanci) priznanje, sodelovala pa je tudi Helena Vaø iz Ivanovec. O øtevilnih neurjih, ki so v zadnjem œasu divjala na razliœnih koncih Sloveniji, moramo æal med prvimi v pomurski regiji poroœati tudi o ujmi na øirøem obmoœju krajev Bukovnica, Œikeœka vas in Vuœja Gomila. Kot oreh debela toœa, ki je v veœernih urah v zaœetku junija skoraj pol ure klestila med moœnim nalivom, je najveœ økode naredila na poljøœinah in v vinogradih, v drugem valu deæja œez nekaj ur pa so hudourniki odnaøali poljske poti, zalivali kleti in dvoriøœa. Po grobih ocenah je v dveh urah na kvadratni meter padlo blizu 100 litrov padavin. Prve ocene obœinske sluæbe za zaøœito in reøevanje, ki jo vodi Øtefan Janœariœ, kaæejo, da so najbolj poøkodovane okopavine, med njimi buœe, ki jih na njivah praktiœno veœ ni mogoœe videti. Moœno sta poøkodovana tudi krompir ter koruza, vinogradniki pa bodo ob ves pridelek grozdja. Prizaneøeno ni bilo niti æitaricam, ki so æe bile v fazi zorenja. Specifika vremenskih ujm v zadnjem œasu, ki vse pogosteje udari na majhnih obmoœjih, se je potrdila tudi v tem primeru, saj je najbolj prizadetih nekaj deset hektarjev njivskih povrøin na severni strani Bukovnice oziroma v zaselku Osiøœe, juæni del Œikeœke vasi ter severovzhodni del Vuœje Gomile. Æupan je æe imenoval posebne obœinske popisne komisije za ocenitev økode; na obmoœjih poljøœin, ki so jih kmetje zavarovali, pa so kmalu priøli tudi cenilci zavarovalnic. Nekaj dni pred tem je toœa v manjøem obsegu klestila tudi na jugozahodu naøe obœine. Ocenjevanje vin KAKOVOSTNA KAPLJICA O kakovosti prekmurskih vin nihœe veœ ne dvomi, saj se vinski vzorci nenehno potrjujejo z izjemno visokimi ocenami na najrazliœnejøih ocenjevanjih – druøtvenih, regijskih ali celo med narodnih. V krog najkakovostnejøih vinogradnikov vinorodnega okoliøa Prekmurje s podokoliøi Lendavske, Strehovsko-Dobrovniøko-Kobiljske gorice ter Goriœko sodijo prav vinogradniki iz naøe obœine. To sta potrdili tudi nedavni ocenjevanji. Na tretjem (bienalnem) mednarodnem ocenjevanju vin trideæelnega parka Goriœko-Raab-≈rség, ki sta ga pri Gradu na Goriœkem organizirala Druøtvo vinogradnikov Goriœko in Krajinski park Goriœko, so vinogradniki sodelovali s 107 vinskimi vzorci. Naziv prvak sorte in zlata medalja kot najviøja ocena za laøki rizling (18,20) sta iz naøe obœine pripadli Janezu Erniøi iz Suhega Vrha, ki je osvojil tudi zlato medaljo v konkurenci tramincev. Zlato medaljo je prejel tudi sivi pinot iz kleti Vina Øumak iz Bogojine. Srebrne medalje so osvojili vinogradniki: Øtefan Vöröø (M. Toplice) za zvrst in renski rizling, Nada in Janez Grabar (Selo) za zvrst in chardonnay in Franc Joøar (Prosenjakovci) za modri pinot. Na 14. ocenjevanju za Prekmurskega prvaka, ki ga je gostilo Druøtvo vinogradnikov in sadjarjev Lendava, pa si je naziv Prekmurski prvak za sorto renski rizling za enako doseæeno oceno (18,33) s øe enim vinogradnikom delil Øtefan Vöröø iz Moravskih Toplic. Diplome z zlatim ali velikim zlatim znakom iz naøe obœine so prejeli øe: Alojz Æalik za zvrst, Alojz Vogrinœiœ za beli pinot, druæina Horvat-Berden za rumeni muøkat, Ivan Malaœiœ za sauvignon, Ivan Horvat in Slavica Felbar (vsi Filovci) za laøki rizling, Mi-ran Erniøa (Teøanovci) in Øtefan Vöröø (Moravske Toplice), oba za kerner. V skupini predikatov sta izstopala: Miran Erniøa s tramincem PT 2007 in chardonnayem PT 2007 ter Alojz Berden (Filovci) z belim pinotom PT 2007 in laøkim rizlingom JI 2007. 26. junij 2008 Besedilo in fotografija: Geza Grabar BOGOJINA (1208–2008) (Skica za portret – nadaljevanje) Kraj Bogojina je bil prviœ omenjen v listini Szentpétery, Regesta regum stirpis Arpadianae, I, 75, n. 237 leta 1208, ko je na Ogrskem vladal Andrej II. Zapis imena nekateri strokovnjaki berejo kot Bogma, dr. France Bezlaj pa ga je bral kot Bogina, torej je imel prvo sestavino œrke m za œrko i, drugi dve pa za œrko n. Bogojina potemtakem letos praznuje 800-letnico svoje prve pisne omembe. Kraj naj bi dobil svojo osnovno øolo v œasu reformacije, v drugi polovici 16. stoletja. Najprej je bila evangeliœanska, pozneje kalvinska, saj so njegovi zemljiøki gospodje Banfiji bili po veri v tem obdobju najprej protestanti, nato kalvinci. Leta 1626 je bil v Bogojino nameøœen tudi kalvinski duhovnik Nikolaj Dankoczi, torej Nikolaj iz Dankovec. Œez nekaj œasa je øola postala ponovno protestantska, dokler v kraju ob vizitaciji leta 1669 ne zasledimo katoliøkega duhovnika Matijo Pavla Tusiloviåa, kar pomeni, da tudi øola postane katoliøka. V preteklih stoletjih pa vse do sredine 20. so jo razen bogojinskih otrok obiskovali øe otroci iz Filovec, Ivanec (Ivanci so od leta 1909 in øe nekaj desetletij imeli svojo podruæniœno øolo) in Bukovnice. Prva nam znana øolska zgradba, v katere delu je danes vrtec, je bila zgrajena 1828. leta. Niæjo gimnazijo je kraj dobil v øol. letu 1951/52, ki so jo 1958 zdruæili z osnovno øolo v osemletko. Danes je devetletka, ki jo obiskuje okrog 220 uœencev, pouk pa poteka v poslopju, ki je bilo zgrajeno turo, znana pa je tudi po aktivnostih nekaterih druøtev: æe v 20. letih po Orlih ter njihovih telovadnih in kulturnih nastopih, danes pa predvsem po Kulturno-umet niøkem druøtvu »Joæef Koøiœ« Bogojina, ki je soorganizator kulturno-izobraæevalnih prireditev pod imenom Koøiœevi dnevi kulture. Pa tudi po razviti obrtni dejavnosti. In drugem, npr. po razvijajoœem se turizmu. Predvsem v prejønjem stoletju je bil kraj znan po tem, da je pokrajini in øirøe dal veliko inteligence, od le-te najveœ duhovnikov. V Bogojini so se rodili tako ustvarjalni ljudje, kot npr. duhovnik in prvi prekmurski posvetni pisec Joæef Koøiœ v 19. stol. (1788–1867) ter duhovnika Ivan Camplin (1912–2008) in økof dr. Joæef Smej (1922) v 20. (le-ta je zelo ustvarjalen øe danes, zdaj æe v delu 21. stoletja), njej pa so pustili z novo, prelepo cerkvijo Gospodovega vnebohoda moœan duhovni peœat taki talenti, kot so bili arhitekt Joæe Pleœnik (1872–1957) ter bogojinska æupnika Ivan Baøa (1875–1931) in Joæef Gjuran (1913–1990). Moravske Toplice 4. MEDNARODNO SREŒANJE HARMONIKARJEV V druæbi Terme 3000 v Moravskih Toplicah, ki je bila tudi pokrovitelj tokratnega sreœanja, je v organizaciji Druøtva harmonikarjev Murska Sobota bil prve dni maja v znamenju mednarodnega sreœanja harmonikarjev iz desetih dræav. Veœ kot dvesto udeleæencev sreœanja je tudi tokrat s seboj prineslo del glasbene kulture svojega naroda, kar daje sreœanju æe vse od zaœetka posebno vrednost. Kot novost letoønjega sreœanja naj omenimo razøirjeni program, v katerem so se predstavili tudi harmonikarji solisti v klasiœni glasbi. Sicer pa so tekmovali v petih starostnih kategorijah. Nagrado najobetavnejøega pomurskega harmonikarja je prejel Jaka Æuniœ iz Glasbene øole Ljutomer. V okviru sreœanja je bil v Termah 3000 in v evangeliœanski cerkvi v Moravskih Toplicah tudi koncert domaœih in tujih umetnikov, na zakljuœnem koncertu, prav tako v cerkvi, so se predstavili vsi nagrajenci. Tudi na letoønjem festivalu je z velikim uspehom kot edini harmonikar iz naøe obœine nastopil Aleksander Cifer iz Suhega Vrha. V kategoriji zabavna glasba, kategorija C, je namreœ osvojil 2. nagrado. Sicer pa se danes 14-letni uœenec 8. razreda OØ Fokovci z veseljem spominja tudi uspehov na omenjenem tekmovanju prejønja leta. Na prvem mednarodnem sreœanju, ko je prav tako izvajal zabavno glasbo, je namreœ v kategoriji B osvojil 1. nagrado; lani, ko je izvajal Avsenikovo glasbo, pa si je priigral 3. nagrado. FOTO: Duøan NEMEC FOTO: Geza GRABAR 1961. leta in nekajkrat dograjeno (telovadnica s øe nekaj dodatnimi prostori je bila zgrajena npr. leta 1995, zadnja dozidava z zunanjimi igriøœi pa v letu 2007). Danes obsega øolski okoliø vasi Bogojina, Bukovnica, Filovci, Ivanci, Lukaœevci, Mlajtinci, Moravske Toplice in Teøanovci (tudi v Teøanovcih je bila podruæniœna øola niæjih razredov vse do danaønjih dni, ko se ukinja). Otroøki vrtec ima naselje od sredine prejønjega stoletja; delati je zaœel leta 1950. Najprej je spadal k Osnovni øoli Bogojina, danes pa je ena od enot Vrtcev Obœine Moravske Toplice. Bogojina je med prvimi kraji v Prekmurju dobila elektriko, ima poøto, zgrajeno kanalizacijsko omreæje in drugo infrastruk- Viri in literatura: Bezlaj, France, 1956; Slovenska vodna imena, I. del (A–L). Bogojina. Cehovska pravila iz leta 1779. Kerman, Branko, 1994; Iz najstarejøe preteklosti Bogojine. V: Koøiœev teden VI. Kos, Franc, 1928; Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. Peta knjiga (1201–1246). Kuzmiœ, Franc, 1995; Sprehod skozi øolstvo bogojinske fare. V: Koøiœev teden VII. Øavel, Irena, 1991; Topografsko podroœje XX (Prekmurje). Arheoloøka topografija Slovenije. Vugrinec, Joæe, 1997; Bogojina 1208–1998. Najlepøe urejeni kraj v obœini Moravske Toplice v letu 1997. Vugrinec, Joæe, 1998; Bogojinska cehovska pravila iz leta 1779. V: Koøiœev teden X. Zadnikar, Marijan, 1960; Umetnostni spomeniki v Pomurju. Zelko, Ivan, 1982; Prekmurje do leta 1500. Historiœna topografija Slovenije I. Joæe Vugrinec Bogat glasbeni talent je doslej Aleksander uspeøno zdruæil s trdim in vsakodnevnim delom. Med drugim je æe uspeøno konœal 6 razredov niæje glasbene øole v Murski Soboti, trenutno pa v glasbenem izpopolnjevanju obiskuje 7. razred omenjene øole. Geza Grabar 26. junij 2008 »KOØNIKOVA GOSTILNA« V soboto, 12. 4. 2008, je bila v Selu dobrodelna prireditev »Koønikova gostilna«, ki jo je organiziralo Pevsko druøtvo Selo, Humanitarno druøtvo France Trefalt ter TIC Moravske Toplice. Izkupiœek je bil namenjen ureditvi igriøœa ob Osnovni øoli v Fokovcih. Ideja pevskega druøtva je bila za naøo øolo zelo zanimiva in smo seveda bili veseli, da se nas nekdo spomni tudi na tak naœin. Verjamem, da so se organizatorji v akcijo podali z namenom, da pomagajo majhni øoli, ki si æeli, da bi v svojem okolju delovala œim bolj kakovostno in omogoœila svojim uœencem kar najboljøe pogoje za bivanje in delo v øoli. Veseli me, da se je pevsko druøtvo odloœilo pomagati øoli, œeprav bi lahko sredstva tudi kako drugaœe koristno uporabilo. Mislim, da nam je druøtvo s tem izkazalo tudi veliko hvaleænost za naøe sodelovanje na njihovih prireditvah. Bila sem neizmerno vesela, da se je vodstvo druøtva odloœilo za takøno akcijo. Nekoliko manj sem bila vesela, ko sem v soboto zveœer stopila v gasilski dom v Selu. Na moje veliko razoœaranje, in verjetno tudi na razoœaranje organizatorjev, je bila dvorana proti priœakovanjem skoraj prazna. Glede na to, da je »Koønikova gostilna« znana po celi Sloveniji predvsem srednji generaciji, da je Mito Trefalt kot voditelj na TV Slovenija zaslovel z mnogimi oddajami in ga poznamo tako moja generacija kot nekoliko mlajøi, øe bolj pa starejøi, sem priœakovala, da bo dvorana nabito polna. Øe bolj pa me je prizadelo dejstvo, da sem lahko na prste ene roke preøtela starøe uœencev naøe øole, ki so bili prisotni na prireditvi, razen tistih seveda, ki so tako ali drugaœe sodelovali pri sami organizaciji in izvedbi dogodka. Zamislila sem se nad situacijo, v kateri sem se znaøla. Kaj smo v øoli naredili narobe? Vsem uœencem smo razdelili vabila, naj odnesejo domov in se skupaj s starøi udeleæijo dogodka. Priœakovala sem, da bodo starøi priøli glede na to, da so se sredstva zbirala za njihove otroke – za øolo, ki se trudi, da uœencem zagotovi œim bolj optimalne pogoje za delo. Razoœaralo me je dejstvo, da naøim starøem ni mar, kaj se dogaja okoli njih, ni jim pomembno, da se uœitelji in ostali delavci trudimo in z velikokrat nadnaravnimi moœmi dosegamo tudi nedosegljivo. Da kljub vsemu pomanjkanju denarja plaœujemo mnoge avtobusne prevoze, gledamo skozi prste dolænikom za prehrano in jih lepo prosimo, naj nam vsaj po obrokih poskuøajo plaœati, kar so dolæni. Da smo na razpolago vedno in kadar koli; da nudimo prostovoljne usluge vedno, kadar si kdo zaæeli (gasilsko druøtva, nogometni klubi, kulturna in turistiœna druøtva). Da je neøteto nedelj in sobot v enem øolskem letu, ko so naøi uœitelji iztrgani iz druæine in so na svojem delovnem mestu, ko je potrebno spremljati uœence na prireditve, da so neøteto popoldnevov prisotni na delovnem mestu, ker spremljajo uœence na tekmovanja, kjer naøi uœenci zaradi vztrajnosti in dela uœiteljev dosegajo tudi najviøja priznanja; da se velikokrat celo sami izpostavljajo nevarnosti, ko uœence sami peljejo, da bi zmanjøali stroøke in prihranili œas in pot starøem. Pa vendar ... Oœitno øe vedno ne naredimo dovolj! Sliøimo kritike, kako nismo na televiziji, na radiu, ne sliøi se nas, nismo uspeøni na øportnem podroœju in tako dalje. Naøe øolske prireditve so obiœajno v œasu pouka in seveda razumemo, œe starøi zaradi sluæbe ali drugih obveznosti ne morejo priti in pogledati dogodka in videti svojega otroka, ki nastopa ter se predstavlja, œeprav vem, da je otrokom nastop pred mnoæico ljudi øe kako pomemben in da je vsak, ki med ljudmi opazi svojega starøa, bolj samozavesten in tudi ponosen nase. Ta prireditev je bila v soboto zveœer, trajala je uro in pol. Nihœe me ne bo prepriœal, da so vsi bili takrat sluæbeno zasedeni. Æal je meni to povedalo samo eno: øola je tu, mi zahtevamo, da delate, tako kot si mi zaæelimo, vi ste za to plaœani, vaøe naloge so jasne, od nas pa ne morete priœakovati niœ. Nismo priœakovali niœ drugega, samo obisk v gasilskem do-mu v Selu. Iskreno reœeno, bilo mi je straøno neprijetno, ko sem 26. junij 2008 Bogojina JUBILEJNI KOØIŒEVI DNEVI V ZNAMENJU 800 LET BOGOJINE Priprave za izvedbo tradicionalnih Koøiœevih dnevov kulture v Bogojini in okoliøkih krajih so tako rekoœ na vrhuncu. Odbor za pripravo in izvedbo tega edinstvenega ciklusa kulturnih dogodkov, ki ga vodi Alojz Trplan iz Ivanec, se je doslej sestal æe petkrat. Da bi priprave za izvedbo jubilejne prireditve potekale kar najbolj nemoteno, ko bodo na sporedu pa tudi uspele, so vanj vkljuœili predstavnike vseh druøtev iz krajev Bogojina, Filovci, Ivanci, Bukovnica in letos prviœ tudi Strehovec. Kot je povedal Trplan, so za jubilejno izvedbo pripravili vsebinsko izjemno bogat in raznolik program, saj se bo v mesecu dni zvrstilo natanko 15 razliœnih prireditev. Koøiœevi dnevi se bodo uradno priœeli v soboto, 16. avgusta, s prikazom trenja lanu pri peœnici pri Øavlovem potoku pri Bogojini. Øe isti veœer bo v Filovcih koncert domaœih pevcev, naslednji dan, v nedeljo, 17. avgusta, pa bodo v verouœnih uœilnicah pri Pleœnikovi cerkvi odprli slikarsko razstavo LIKOS-a. Zveœer bo v cerkvi øe koncert okteta Oremus. Naslednji vikend bo v cerkvi literarni veœer in v nedeljo pri lovskem domu LD Bogojina Hubertova maøa. Tudi letos ne bo ølo brez Zelenjadarskega dne na Ivancih in proøœenja v filovskem Gaju. V Strehovcih se bodo zvrstile kulturne prireditve, v lonœarski vasi v Filovcih bodo odprli hiøo kulinarike, v kulturni dvorani v Bogojini pa bo øe folklorni veœer. V okviru Koøiœevih dnevov bo v bogo jinski kulturni dvorani 7. septembra slavnostna seja obœinskega sveta s podelitvijo obœinskih priznanj, nagrad in naziva œastni obœan. Ob tej priloænosti bodo odprli Koøiœev trg, v njegov spomin pa bodo odkrili tudi spominsko ploøœo. 12. septembra bo v Bogojini vinogradniøki veœer, temu bo naslednji dan sledil Pohod po poteh kulturne dediøœine, slovesni zakljuœek 20. Koøiœevih dnevov pa bo zaznamovala zahvalna maøa økofov dr. Marjana Turnøka in dr. Joæefa Smeja. Tradicionalni zbornik, ki redno spremlja vsakoletne Koøiœeve dneve, naj bi bil letos vsebinsko øe bogatejøi. Uvod v praznovanje so v okviru delavnic na temo 800 let prve pisne omembe Bogojine v maju naredili uœenci OØ Bogojina. Kot je dejal Trplan, je bil øolski kulturni dan v okviru dnevov kulture njihova prva prireditev. Geza Grabar sedela s svojimi sodelavci v napol prazni dvorani in kljub zelo lepemu glasbenemu in folklornemu programu, povezanem s øalami »Koønikovega Joæeta« oz. Mita Trefalta spremljala nadvse lep program. Iskreno se zahvaljujem vsem tistim, øe posebej vaøœanom Se-la, humanitarnemu druøtvu France Trefalt, folklorni skupini iz Teøanovec, gospodu æupanu, ter tisti peøœici starøev, ki so si vzeli œas v soboto zveœer in nam polepøali prihajajoœi konec øolskega leta. Denar, ki smo ga tako zbrali, bomo namenili za nabavo igral naøim najmlajøim uœencem za otroøko igriøœe, ki smo ga zaœeli urejati lani poleti. Øe enkrat iskrena hvala vsem! Suzana Deutsch, ravnateljica OØ Fokovci Angela Novak NAJVIØJE PRIZNANJE NA PODROŒJU ØOLSTVA S priznanjem Blaæa Kumerdeja, najviøjim priznanjem Zavoda Republike Slovenije za øolstvo, se lahko pohvali Angela Novak, dolgoletna in priljubljena ravnateljica OØ III v Murski Soboti. Dobila ga je za odliœno partnerstvo pri razvoju in uvajanju novosti v vzgojnoizobraæevalnih ustanovah. V obrazloæitvi je zapisano, da je øola, na kateri je od leta 1971 (poklicno pot je zaœela kot uœiteljica v Kriæevcih leta 1963, ravnateljica je od leta 1991), postala strokovno uœinkovita in uveljavljena v øirøem slovenskem prostoru. Je razvojno usmerjena in se odlikuje po izvirnih doseækih v vzgojno-izobraæevalnem procesu, zlati na podroœju dela z uœenci Romi in z uœenci s posebnimi potrebami. V øolskem letu 1993/94 je pod njenim vodstvom kot prva øola v Sloveniji integrirala oziroma v redno pedagoøko delo vkljuœila otroke s posebnimi potrebami ter jih na ta naœin zadræala v domaœem okolju. Kmalu so jih posnemali tudi drugi vzgojno-izobraæevalni zavodi. Gospa Novakova je vse bolj povezana tudi z naøo obœino; tu je bila tudi rojena, in sicer v Ratkovcih. Œeprav ima stalno prebivaliøœe v Murski Soboti, æe kar nekaj let veœino prostega œasa, vikende in tudi dopust preæivi v Ivanovcih, kjer si je zgradila hiøo. Zadnja leta pomembno zaznamuje druæabno æivljenje v kraju, saj je skupaj z domaœini in tja priseljenimi stkala pristne vezi in dala kraju pomemben impulz na domala vseh podroœjih. Med øtevilnimi prireditvami, ki postajajo tradicionalne, je pobudnica I. Pohoda po Ivanovcih, ki so ga pripravili v spomin na rojaka dr. Franca Ivanocyja. Ker zna Novakova, ki se bo z novim øolskim letom upokojila in jo bomo zaradi tega zagotovo øe pogosteje videvali v Ivanovcih, vedno znova navduøevati svoje strokovne sodelavce za ustvarjalnost in inovativnost, ima nedvomno najveœje zasluge za kakovostne doseæke øole, njen ugled v strokovni javnosti kakor tudi pozitivno podobo v okolju, kjer deluje. Œestitkam k prejetemu priznanju se pridruæuje tudi uredniøtvo Lipnice. (G. G.) Krist(i)jan Øinkec iz Sebeborec DOBITNIK POMURSKE RAZISKOVALNE NAGRADE Vestiœka v dnevniku med dobitniki letoønje raziskovalne nagrade PIF-a (Pomurska izobraæevalna fundacija) za diplomo s podroœja druæboslovja in humanistike navaja nekam znano ime: Kristjan Øinkec. Za diplomsko delo z naslovom Skladnja participa v Æivljenju Teodorja iz Sikeona. Analiza slovniœnega primera iz klasiœne filologije. Je to Krist(i)jan iz TIC-a? Seveda! Æe tretji mesec mi za objavo v Lipnici poøilja obvestila o prireditvah v obœini. Recenzent diplomskega dela dr. Andrej Hozjan je v predlogu za nagrado zapisal: »Øinkec z natanœno filoloøko analizo velikega øtevila primerov razliœnih moænih rab participa v obravnavanem delu pokaæe na avtorjevo upoøtevanje predvsem svetopisemskih zgledov ... Omeniti velja vsaj øe Øinkœeve pogoste primerjave med konstrukcijami v besedilih hebrejske Stare zaveze in skladenjskimi reøitvami Teodorjeve æivljenjepisa, pri œemer pokaæe tudi solidno znanje hebrejskega jezika.« Tudi hebrejøœina, Kristjan? Nadvse œudnoje æe to, da se Prekmurec znajde na øtudiju klasiœne filologije. »Splet okoliøœin. Jeziki so me vedno zanimali. Vpisal sem francoøœino in latinøœino. Latinøœina se mi je zdela fajn, francoøœina ne, vpisal sem øe grøœino in to tudi konœal ... Pri øtudiju se sreœaø s hebrejøœino ... Ne tajim, da me mika øtudirati naprej te stvari, vendar poœakajmo ...« »Na Ticu sem æe delal prek øtudentskega servisa, zdaj sem tu prek javnih del. Turizem je vznemirljiv, ker delaø z ljudmi, s strankami, v konœni fazi pa imamo Prekmurci veliko povedati drugim o sebi; vse premalo cenimo to, kar nosimo v sebi. Prekmurci smo øe veliko veœ kot samo Prekmurci.« Katere so te toœke razlikovanja, preseænosti? Kdaj drugiœ bova zaorala po tej prekmurski duøi, govorila o prekmurskem jeziku, o tem, kako in s œim smo Prekmurci prehiteli preostale Slovence, o tolerantnosti v tem prostoru, ki je neverjetna, o jezikovni izobraæenosti Janoøa Kardoøa in njegovem nespornem poznavanju hebrejskih spisov, o ... Neizœrpen vir znanja in navdiha je ta mladi fant, Krist(i)jan! Œestitam za raziskovalno nagrado PIF-a. Je prva, nikakor pa ne zadnja. (L. S.) Dobrote slovenskih kmetij ØTIRI ZLATA PRIZNANJA ZA NAØE UDELEÆENCE Na tradicionalni 19. kulinariœni razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju, najveœji tovrstni kulinariœni prireditvi v øirøem evropskem prostoru, se je v trinajstih skupinah preizkusilo 1.066 izdelkov. Z njimi je bila ponovno potrjena izjemna kakovost in pestrost ponudbe slovenskega podeæelja z znaœilnimi izdelki posameznih pokrajin. Svoje izdelke so v ocenitev poslale tudi kmetije iz naøe obœine, kar samo po trjuje pestrost in kakovost lokalne kulinariœne ponudbe, ki mora œim prej postati tudi sestavni del turistiœne. Izdelki z naøih kmetij so namreœ osvojili kar øtiri zlate ter po eno srebrno in bronasto priznanje. Vlasta in Franc Küœan iz Teøanovec sta vsak s svojim izdelkom, Vlasta z vloæeno œebulo v kisu, Franc pa z buœnim oljem, osvojila zlati priznanji, za vloæeno œebulo celo z najviøjim øtevilom toœk (20); z zlatom za slivovo æganje se je okitil tudi Franc Kovaœ iz Sela, ki je ob tem prejel øe bronasto priznanje za jabolœno æganje; Zoran Petroviœ iz Ivanec pa je dobil najviøje priznanje za slivovo æganje. Kmetija Kranjec iz Martjanec oziroma njen gospodar Øtefan si je za buœno olje prisluæila srebrno priznanje. Kot so nam zadovoljno povedali, se vsi, razen Kovaœa, ki prideluje sadje na kar 16 hektarjih trajnih nasadov, s proizvodnjo na Ptuju ocenjenih izdelkov ukvarjajo bodisi kot z dopolnilno dejavnostjo bodisi ljubiteljsko. Kuœanovi in Kranjcovi letno prodajo vsak po veœ kot tisoœ litrov buœnega olja, drugi ocenjeni izdelki ne dosegajo veœjih koliœin. Vsi menijo, to pa je potrdila tudi kmetijska svetovalka za dom, druæino in dopolnilne dejavnosti pri KGZ Murska Sobota Anica Petroviœ, da je za kmetije tovrstna dopolnilna dejavnost zaradi øe vedno preveœ stroge (in velikokrat tudi neæivljenjske) zakonodaje prej breme kot kaj drugega. Zaradi vse bolj mnoæiœnega (zdraviliøkega) turizma pa so med redkimi, ki se zavedajo, da bi to lahko bila ob ugodnejøi gospodarski klimi za marsikatero manjøo kmetijo pomembna razvojna priloænost. Pomena vsakoletnih ocenjevanj se øe kako dobro zavedajo, saj gre za preverjanje kakovosti na najviøji dræavni ravni. Ker se ukvarjajo tudi s pridelavo drugih vrtnin in kaø, ne izkljuœujejo moænosti, da bi se na Ptuju pojavili tudi z drugimi izdelki. Kmetije ali posamezniki, ki trikrat zapored prejmejo zlato priznanje za enak izdelek, dobijo znak kakovosti, najviøje priznanje ptujskega ocenjevanja. Doslej sta ga bila iz naøe obœine deleæna Geza Œahuk iz Ivanovec (leta 2007, vino chardonnay) in Zoran Petroviœ iz Ivanec (2004, jabolœno æganje). (G. G.) 26. junij 2008 Na podlagi 11. œlena Odloka o priznanjih in nagradi Obœine Moravske Toplice (Uradni list RS, øt. 35/97) komisija za priznanja in nagrade objavlja RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRADE OBŒINE MORAVSKE TOPLICE ZA LETO 2008 I. Obœina Moravske Toplice podeljuje priznanja in nagrado obœine Moravske Toplice posameznikom za pomembna dejanja, æivljenjsko delo in doseæke. Podjetjem, samostojnim podjetnikom, zavodom, druøtvom, politiœnim strankam, krajevnim skupnostim in drugim organizacijam se lahko podelijo za pomembne doseæke na podroœju gospodarskega razvoja ali sploønega razvoja (kmetijstva, turizma in gostinstva, obrti, industrijske proizvodnje itd.), druæbenih dejavnosti (kulturna, øportna, izobraæevalna itd.), informiranja, gasilstva in reøevanja, pri delu drugih druøtev, reøevanju manjøinske problematike ter razvoju posameznih dejavnosti oziroma krajev v obœini. II. Priznanja in nagrade Obœine Moravske Toplice: 1. Naziv Œastni obœan 2. Priznanje Obœine Moravske Toplice 3. Velika zahvalna listina 4. Nagrada Obœine Moravske Toplice III. Naziv Œastni obœan Obœine Moravske Toplice se podeljuje posameznikom za posebno pomembna dejanja, delo in zasluge, ki pomenijo izjemen prispevek k razvoju, ugledu in uveljavljanju Obœine Moravske Toplice v dræavi ali na mednarodnem podroœju. Priznanje Obœine Moravske Toplice se podeljuje za pomembna dejanja in doseæke na podroœjih iz I. toœke tega razpisa, doseæene v zadnjem obdobju. Velika zahvalna listina Obœine Moravske Toplice se podeljuje za doseæke na podroœjih iz I. toœke tega razpisa, ki so prispevali k uveljavitvi obœine in njeni specifiœni prepoznavnosti v øirøem slovenskem prostoru. Nagrada Obœine Moravske Toplice se podeljuje za izjemno pomembne doseæke na kateremkoli podroœju delovanja, za sistematiœno in dosledno delo pri razvijanju gospodarskih dejavnosti, negovanju in razvijanju kulturnih vrednot, za izjemne øportne in druge doseæke, ki nosilca uvrøœajo v vrh dræavnih in mednarodnih tekmovanj, ustvarjalnih doseækov na podroœju raziskovanja, umetniøkega delovanja ali na drugih podroœjih. Predloge za podelitev priznanj in nagrade lahko podajo posamezniki, skupine obœanov, politiœne stranke, æupan, krajevne skupnosti, podjetja, zavodi, druøtva ter druge organizacije in skupnosti. Predlog mora vsebovati podatke o kandidatu za priznanje oziroma nagrado z utemeljitvijo predloga ter podatke o predlagatelju. Pisne predloge je potrebno posredovati najpozneje do 31. julija 2008 na naslov: OBŒINA MORAVSKE TOPLICE, Kranjœeva ulica 3, 9226 Moravske Toplice s pripisom »Razpis – komisija za priznanja in nagrado«. 26. junij 2008 15. REDNA SEJA 16. junij 2008 Okrogla miza Dnevni red: 1. Potrditev zapisnika 14. redne seje Obœinskega sveta 2. Obravnava rebalansa proraœuna Obœine Moravske Toplice za leto 2008 z Odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o proraœunu Obœine Moravske Toplice za leto 2008 – predlog za sprejem po skrajøanem postopku 3. Obravnava in sprejem Odloka spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega vzgojno izobraæevalnega zavoda OØ Bogojina – predlog za sprejem po skrajøanem postopku 4. Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega vzgojno izobraæevalnega zavoda OØ Fokovci – predlog za sprejem po skrajøanem postopku 5. Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega vzgojno izobraæevalnega zavoda DOØ Prosenjakovci – predlog za sprejem po skrajøanem postopku 6. Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega vzgojno varstvenega zavoda Vrtci Obœine Moravske Toplice – predlog za sprejem po skrajøanem postopku 7. Obravnava poroœil za leto 2007: a) OØ Bogojina b) OØ Fokovci c) DOØ Prosenjakovci d) Vrtci Obœine Moravske Toplice e) Turistiœno-informativni center Moravske Toplice f) Obœinska øportna zveza Moravske Toplice g) Obœinska gasilska zveza Moravske Toplice h) Madæarska narodna samoupravna skupnost Obœine Morav ske Toplice 8. Soglasje k imenovanju direktorja TIC Moravske Toplice 9. Poroœilo o izhajanju Lipnice v letu 2007 in uresniœevanju programske zasnove 10. Predlogi sklepov: a) o ukinitvi statusa zemljiøœ v sploøni rabi v k. o. Moravci, b) o ukinitvi statusa zemljiøœ v sploøni rabi v k. o. Pordaøinci, c) o ukinitvi statusa zemljiøœ v sploøni rabi v k. o. Andrejci, d) o ukinitvi statusa zemljiøœ v sploøni rabi v k. o. Berkovci 11. Pobude, mnenja, predlogi, vpraøanja in odgovori 12. Art center 13. Predlog za sprejem sklepa – referendum o pokrajinah 14. Razno PROBLEMATIKA V KMETIJSTVU Na podlagi sklepa Obœinskega sveta Obœine Moravske Toplice z dne 7. 4. 2008 je bila 21. aprila 2008 v prostorih sejne so-be Obœine Moravske Toplice organizirana okrogla miza »PROBLEMATIKA V KMETIJSTVU«. Namen okrogle mize je bila obravnava problematike naøih kmetov, ki so v spomladanskem setvenem delu finanœno zelo obremenjeni in oteæeno gospodarijo v tekoœem pridelovalnem letu, poleg tega situacija ni obetajoœa za mlade kmete, ki bi naj ohranjali naøe kmetijstvo. Slovenski kmetje doæivljajo teæave, ker so zapoznela izplaœila subvencij, nezadovoljni so s trenutno veljavnimi davœnimi zakoni, aktualna je tudi problematika glede izplaœil za økodo po naravnih nesreœah v letu 2007 in zaraœunavanje prispevka za Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije. Okrogla miza je bila zelo aktualna, zato je bila dobro obiskana in z bogato razpravo, ker so se je med drugimi udeleæili tudi: – Branko Ravnik, generalni direktor Direktorata za kmetijstvo pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, – Geza Dæuban, poslanec v Dræavnem zboru Republike Slovenije, – Mitja Slavinec, poslanec v Dræavnem zboru Republike Slovenije, – Branko Rihtariœ, podpredsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, – Franc Kuœan, podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije, – Franc Reæonja, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota, – dr. Stanko Kapun, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Murska Sobota. Udeleæenci okrogle mize so sprejeli naslednji sklep: »Udeleæenci okrogle mize v Moravskih Toplicah na temo ‘Problematika v kmetijstvu’ naproøamo Sindikat kmetov, da pri izplaœilu subvencij za leto 2007 in izplaœilu sredstev za povrnitev økode, nastale po suøi v letu 2007, veœ ne dopusti prelagati izplaœil na kasnejøe roke in da o volitvah v Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije obvesti svoje œlane.« Rezultat organizirane okrogle mize so kmetje sami obœutili z izplaœili subvencij, pomembno pa je predvsem to, da so vsi udeleæenci okrogle mize predstavili svoje probleme in predloge, ki jih bodo poskuøali vsak na svojem podroœju ustrezno reøiti. Majda Lipiœ Prosiœ Motvarjevci BIOPLINARNA NE OBRATUJE Upravna enota Murska Sobota je v obnovitvi postopka za izdajo gradbenega dovoljenja za Bioplinarno Motvarjevci v zaœetku marca letos ugotovila, da je bilo æe prvotno izdano dovoljenje za gradnjo v skladu z zakonom o graditvi objektov in odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih obœine Moravske Toplice, zato je le-to pustila v veljavi. Kot smo poroœali v prejønji øtevilki Lipnice, se s takøno odloœitvijo upravne enote niso strinjali v Civilni iniciativi Motvarjevci, ki zastopa interese krajanov in domaœih skupnosti. Zato so se pritoæili na drugostopenjski organ, na Ministrstvo za Kot smo izvedeli, bodo prizadeti domaœini uporabili vsa praokolje in prostor (MOP). MOP je pritoæbo øtirih posameznikov vna sredstva, ki so jim na voljo, da bioplinarna sredi kraja nikokot bioplinarni najbliæjih in domnevno najbolj prizadetih strank v li ne bo zaœela obratovati. postopku, Silve in Ernöja Geci, Aranke Hari ter Katarine Æagar, Matjaæ Duriœ, direktor druæbe Panvitra Ekoteh, je dejal, da konec maja zavrnilo. bioplinarna zaradi pritoæb domaœinov ne obratuje æe skoraj pol Kljub temu pa investitor, Panvita Ekoteh, zaradi pritoæb leta. V tem œasu so zaradi tega zabeleæili za okrog 400 tisoœ gradnje ne more zakljuœiti. Pritoænik ima namreœ moænost, da evrov izpada dohodka. Kot je øe zatrdil, do tolikønega zneska ne poda pritoæbo øe na Upravno sodiøœe RS. Kot je znano, je to so-morejo biti ravnoduøni, zato v teh dneh preuœujejo moænost, da diøœe pred kratkim zavrnilo toæbo KS Motvarjevci in Reforma-bi izpad izterjali od povzroœiteljev po sodni poti. Panvita Ekoteh torske krøœanske cerkve na Slovenskem glede soudeleæbe v ob-je æe izdala vlogo za tehniœni prevzem, uporabnega dovoljenja pa novi postopka oziroma zato, ker jih je MOP izloœilo iz ponovitve pred konœanjem pritoæbenega roka oziroma postopka Panvita ne postopka. more dobiti. Geza Grabar 26. junij 2008 OBVESTILO O SOFINANCIRANJU ZAVAROVALNIH PREMIJ Obveøœamo vas, da bo za zavarovanje kmetijske proizvodnje, da se zmanjøa tveganje neugodnih vremenskih razmer in zniæajo stroøki izgub zaradi bolezni æivali, za zavarovanja, sklenjena v letu 2008, in sicer za zavarovanje posevkov in plodov pred nevarnostjo toœe, poæara, udara strele, spomladanske pozebe, zmrzali ali slane ter za zavarovanje æivali na kmetijskem gospodarstvu za primer zavarovarljivih bolezni v skladu z Uredbo o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje in ribiøtva za leto 2008 (Uradni list RS, øt. 110/2007), dræava sofinancirala zavarovalne premije v viøini 40 odstotkov. Obœina Moravske Toplice bo sofinancirala do 10 odstotkov ob ra œunane zavarovalne premije, kar pomeni, da kmet plaœa le 50 odstotkov zavarovalne premije. Sofinancira se lahko zavarovalna premija za: • zavarovanje posevkov in plodov pred naravnimi nesreœami, • zavarovanje domaœih æivali zaradi izgub, ki jih povzroœijo bolezni, skladno z nacionalnim predpisom o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za zavarovalno leto. Upraviœenci: Upraviœenci oziroma konœni koristniki uœinka dodeljene pomoœi so zavarovanci – kmetijska gospodarstva, ki ustrezajo kriterijem za mikropodjetja, kot je opredeljeno v Prilogi I k Uredbi Komisije (ES) øt. 70/2001, nosilci s stalnim prebivaliøœem oziroma pravne osebe s sedeæem v Obœini Moravske Toplice, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev ter z zavarovalnico sklenejo zavarovalno polico s podroœja upraviœenih stroøkov. V imenu upraviœencev sofinancirani del premije uveljavljajo zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v zavarovalni vrsti. Ti z obœino podpiøejo pogodbo o poslovnem sodelovanju Viøna sofinanciranja zavarovalne premije 1. Za posevke in plodove: Viøina sofinanciranja zavarovalne premije, vkljuœno s 6,5 odstotnim davkom od prometa zavarovalnih poslov, znaøa 40 odstotkov obraœunane zavarovalne premije in je enaka za vse kmete v Sloveniji, ne glede na zavarovano vrsto rastlin. Obœina Moravske Toplice bo sofinancirala do 10 odstotkov obraœunane zavarovalne premije. 2. Za zavarovanje æivali pred nevarnostjo pogina zaradi bolezni: 26. junij 2008 POSTOPEK UVELJAVLJANJA ODØKODNINE ZA POSLEDICE NARAVNIH NESREŒ V KMETIJSTVU Na Bukovnici je bilo dne 3. 6. 2008 neurje s toœo, ki je povzroœilo precejønjo økodo na kmetijskih rastlinah. Ogled z ocenitvijo nastale økode je opravila Komisija za ocenjevanje økode ob naravnih in drugih nesreœah v Obœini Moravske Toplice, ki je svojo ocenitev dne 5. 6. 2008 posredovala Upravi RS za zaøœito in reøevanje, Izpostava Murska Sobota, le-ta pa nam bo sporoœila nadaljnje usmeritve glede popisa nastale økode. Glede na to, da se v zvezi s popisom nastale økode pojavljajo pogosta vpraøanja, vas æelimo seznaniti s postopkom za uveljavljanje odøkodnine za posledice naravnih nesreœ v kmetijstvu, ki je ponazorjen v naslednji tabeli: Sofinanciranje dræave znaøa za plemensko govedo do 10 EUR, plemenske telice do 5 EUR, goveje pitance do 6 EUR, plemenske praøiœe do 4 EUR, praøiœe pitance do 2 EUR, kopitarje do 20 EUR, drobnico do 2 EUR. Obœinski sofinancirani deleæ znaøa le razliko do 50 odstotkov upraviœenih stroøkov obraœunane zavarovalne premije s pripadajoœim davkom od prometa zavarovalnih poslov. Kako do sredstev, rok sklenitve pogodbe Kmetje sami izberejo zavarovalnico, s katero sklepajo zavarovanje po prej omenjeni uredbi: • za eno rastno dobo pri zavarovanju posevkov in plodov od 1. 1. 2008 do najkasneje 31. 8. 2008, • za najveœ eno zavarovalno leto pri zava rovanju æivali do 31. 12. 2008. Ob sklepanju zavarovalne police se vam takoj obraœuna sofinanciranje dræave in Obœine Moravske Toplice. Dodatne informacije in obrazloæitve dobite na Obœinski upravi obœine Moravske Toplice, Kranjœeva ul. 3, 9226 Moravske Toplice, tel. øt. 02 / 538 15 12 (Majda LIPIŒ PROSIŒ). Majda LIPIŒ PROSIŒ Obiskali smo najveœjo kmetijo v obœini CIGÜTOVI SO EVROPSKO PRIMERLJIVI Z 240 hektarji obdelovalnih povrøin in 720 glav goveje æivine v hlevu se kmetija Cigüt iz Norøinec uvrøœa med najveœje kmetije v Sloveniji in se kot redka lahko postavi ob bok evropsko primerljivim. Œeprav sta najbolj zasluæna za zavidljivi nivo opremljenosti in urejenosti kmetije Øtefan in Marija, ki sta nosilca, veliko stavita tudi na svoja naslednika: sina Øtefana ml., ki konœuje øtudij univerzitetnega programa kmetijstva v Mariboru, in hœerko Miro, ki je v Kopru æe konœala menedæment. Kdor ne pozna Cigütove, si le steæka predstavlja, da se je le v nekaj desetletjih razvila kmetija, katere veœina zaradi obsega niti prevzeti ne bi upala. A je s trdim, marljivim in strokovnim delom, kjer nikoli ni izostalo niti zdrave kmeœke pameti, ølo. »V zgodnjih 80. letih smo zaœeli z dvema hektarjema in nekaj kravami v hlevu,« se zaœetkov spominja gospodar Øtefan, ki je kmetijo prevzel od svojih starøev. Œeprav je øele dobro prestopil prag petdesetih, æe razmiølja, da bo kmetijo predal sinu. »Mladim z veliko znanja in ambicijami je treba dati priloænost,« upraviœuje svojo namero. Kot vselej na poti pridnega in umnega gospodarjenja mu tudi tokrat ne manjka previdnosti, saj pravi, da bo odloœitev odvisna tudi od razmer v kmetijstvu, ki – roko na srce – niso niti malo roænate. ØTEFAN IN MARIJA Na skoraj 30-letni skupni poti sta si delo vedno delila in se dopolnjevala. Ko je bilo potrebno sprejemati odloœitve, sta jih druæno. Tudi danes je tako, le da imata pomembno besedo tudi mlada. Pa tudi bodoœa snaha Barbara, ki hkrati konœuje øtudij na kar dveh viøjih øolah – æivilski in kmetijski, se æe pridno uvaja v novo vlogo. Bodoœa snaha Barbara, Øtefan ml., Marija in Øtefan. Kot pravi zgovorna Marija, moæ skrbi za organizacijo dela, kljub petim zaposlenim pa je glavni tudi za dela s kmetijsko mehanizacijo oziroma strojne storitve. Sama pa se vsakodnevno spopada z vedno veœjo goro papirjev, evidenc, skrbi za nabavo, finance ... Med kar nekaj mejniki v rasti kmetije najprej izpostavi leto 1999. »Tedaj smo se odloœili za gradnjo sodobnega hleva proste reje po sistemu tlaœenega gnoja za 300 pitancev, leta 2006 pa smo øtevilo pitancev s 500 poveœali na 700 glav. Œeprav trenutne razmere na trgu kaæejo, da govedoreja prinaøa izgubo, smo prepriœani, da se bo ta krivulja kmalu obrnila v drugo smer,« pravi in ne pozabi omeniti niti posledic opustitve pridelave sladkorne pese. Z okrog 50 hektarji so bili med najveœjimi zasebnimi pridelovalci te poljøœine, zato je tudi njih odloœitev lastnikov, da zaradi prestrukturiranja sektorja sladkorja EU zapre Tovarno sladkorja Ormoæ, zelo prizadela. Tudi zato, ker so za potrebe usluænostnega spravila øele nekaj let pred tem nabavili veœredni stroj za obiranje pese z nakladalno rampo. Razvojna pot kmetije so spremljale turbolentne razmere. Med nje Cigütova uvrøœata redne izostanke pri kandidiranju za nepovratna ali ugodna investicijska sredstva na øtevilnih domaœih in evropskih razpisih, ki so se zato, ker je kmetija izstopala iz okvira povpreœnih slovenskih kmetij, ves œas vrstili kot po tekoœem traku. Uspeli so edino leta 2004 pri sredstvih SAPARD za gradnjo skladiøœnih prostorov in silosov, pa øe tedaj so zaradi napak projektanta v predraœunu dobili manj, kot bi sicer lahko. Pred dvema letoma so namesto pese zaradi kolobarja zaœeli sejati sonœnice in buœe, poveœali pa so tudi pridelavo krme za æivino. GOVEDOREJA Je kmetijska panoga, s katero skuøajo osnovno kmetijsko pridelavo oplemenititi z dodano vrednostjo. Zato so se tudi odloœili za kooperacijsko rejo 500 pitancev, preostali staleæ æivali pitajo v lastni reæiji. Ker toliko æivali v enaki starosti in tako dobrim genetskim potencialom – prevladujeta pasmi montbeliard in limusine – doma æe zdavnaj ni, jih seveda tudi oni uvaæajo iz vzhodnoevropskih dræav. Zanima nas tudi krmni obrok pitancev. V œasovnih presledkih 14 dni tudi te v raœunalniøki obliki sestavlja Marija, kot uravnoteæeni pa se nanaøajo na razliœne kategorije æivali, ponavadi jih imajo glede na teæo in pasmo osem. »Kakovostna koruzna silaæa, za setev katere na povrøini 70 do 80 ha izberemo najprimernejøi hibrid in jo pospravimo ob primerni zrelosti ter ji dodamo ustrezne silirne dodatke, je pri tem osnova. Izkuønje povedo, da omenjeni trije faktorji lahko kakovost silaæne krme izboljøajo tudi do 20 %,« razloæi Marija. Kot pravi, med dodatki v pravem razmerju prevladujejo mleta æita koruze, pøenice in jeœmena, ki jih prav tako sami pridelajo, ter beljakovinski superkoncentrati Panvitine druæbe Proizvodnja krmil Lipovci. Na letni ravni samo slednjih pokrmijo okrog 250 ton, skoraj tisoœ ton pa tudi æitaric. Pri sestavljanju omenjenega 36odstotnega koncentrata, kjer se uporabljajo buœne in repiœne tropine, lucerna ali sonœnice, ob pomoœi strokovnjakov iz meøalnice sodelujejo tudi sami, na kar je Marija zelo ponosna. Soje, ki je v veœini primerov genska, v koncentrate ne vkljuœujejo. Tudi zato ne, ker so v t. i. ukrepu rej. Marija, ki pravi, da jim je pri pripravi krmnih obrokov v veliko pomoœ 14-kubiœna meøalna prikolica, ne pozabi omeniti niti vitaminskih dodatkov in seveda sena kot voluminozne krme. Ob dobrih pogojih za bivanje æivali so razvili tudi zavidanja vredno lastno tehnologijo pitanja, ki bi jo ob finanœni podpori lahko øe izpopolnili. To dokazuje tudi povpreœni dnevni prirast: 1.350 gramov, nekatere æivali pa na dan priraøœajo tudi do 1.600 gramov. Da je tudi glavna zakonitost kakovostnega pitanja dosledno, strokovno in toœno delo, se Cigütova zavedata ves œas, Marija pa dodaja, da je v hlevu s takønim staleæem enako pomembno tudi preventivno in inovativno delo veterinarja. Pri tem sta z zasebno veterinarsko ambulanto Marka Nabergoja iz Moravskih Toplic zelo zadovoljna. PANVITA Bili so med prvimi druæinskimi kmetijami in so najveœji, s katero Panvita s partnersko pogodbo vzorno sodeluje. »Po razpadu zadruænega sistema v Prekmurju, kar tudi naøa kmetija øe danes obœuti in obæaluje, smo kar nekaj let tavali in iskali primernega partnerja. V Panviti oziroma Kmetijskem gospodarstvu Rakiœan kot velikem in stabilnem kmetijskem gospodarskem sistemu smo ga pred dobrimi petimi leti naøli,« pravi Øtefan. Zelo plodno sodelovanje se je zaœelo po menjavi lastniøtva v tej vodilni sloven-ski kmetijski druæbi, ki se je le v nekaj letih z mladim in ambicioznim vodstvom okrepila v najveœjega slovenskega pridelovalca hrane po sistemu sledljivosti od vil do mize. »Za slovenske razmere smo med velikimi kmetijami, zato smo sodelovanje z njimi videli kot naøo razvojno priloænost. Nismo se uøteli, saj se partnerski odnos hitro krepi, dosega zgleden nivo in 26. junij 2008 kar je najpomembnejøe: prisotno je obojestransko zadovoljstvo. V preteklosti smo Panviti nudili strojne usluge pri spravilu sladkorne pese, sedaj pri pripravi koruzne silaæe in ob konicah tudi pri æetvi, prek njih se v celoti oskrbujemo s kmetijskim repromaterialom,« pojasni Øtefan. Tako po opremljenosti kakor urejenosti se Cigütova kmetija, ki leæi na vzhodu Norøinec, uvrøœa med vzorœne v Sloveniji. TEÆAVE Œeprav Cigütova natanko vesta, da se je hudovati in bentiti nad trenutnimi razmerami v slovenskem kmetijstvu, ki so, tako menita, skrb zbujajoœe, Sizifovo delo, se s tako neproduktivnimi temami ne obremenjujeta preveœ. A se, kot pravita, izpovesta, da si olajøata duøo. Marija je prepriœana, da v kmetijstvo kot primarno gospodarsko dejavnost s ciljem, da bo naøi druæbi kot celoti bolje, moramo vsi prispevati ustrezen deleæ. Skrajni œas je tudi, da si konœno priznamo, da v okolju, v katerem æivimo, najmanj kvarno deluje kmet. Pri tem ga zavezuje dobra kmetijska praksa, veœina kmetij pa je tudi v najrazliœnejøih kmetijsko-okoljskih ukrepih. Sami so, denimo, v ukrepu integrirane pridelave poljøœin. V sproøœenem pogovoru gostitelja ne pozabita omeniti tudi 50-odstotnega odbitka neposrednih plaœil za obdelovalne povrøine, saj v obdelavi presegajo mejo stotih hektarjev. Øtefan razmiølja, da sedanja subvencijska shema ni praviœna, saj so je deleæni tudi tisti, ki preseækov s subvencioniranih polj trgu sploh ne ponudijo, zato bi bila realnejøa oblika subvencija kot dodatek na prodano blago. Prepriœan je tudi, da dober kmet ne more biti hkrati tudi dober politik. »Si eno ali drugo, oboje hkrati pa ne gre!« Øe veœjo teæavo pa njihovi kmetiji predstavljajo razdrobljene kmetijske povrøine in s tem velike izgube v ekonomiki pridelave. Æe omenjenih 240 hektarjev, ki se razprostirajo v radiusu veœ kot 15 km, je namreœ prav zaradi izjemne razdrobljenosti 280 GERK-ov, kar je veœ kot zgovoren podatek. Da bi se razmere vsaj v domaœem kraju in sosednjih Martjancih nekoliko izboljøale, je Marija sama zbrala 91 % podpisov vseh lastnikov za zaœetek komasacije. Matiœna obœina je spregledala omenjeno dejstvo, zato se postopek komasacije øe sploh ni zaœel. Glede komasacij pa Øtefan pravi, da so pri nas povsem zgreøeni zagonski postopki, saj o procesu zloæbe zemljiøœ odloœajo lastniki, torej tisti, ki ponavadi zemlje sploh ne obdelujejo. NAŒRTI Vselej so jih imeli veliko. Ambicioznih, a realno zastavljenih. Tudi ob tokratnem obisku so nam jih nadrobili kar nekaj, ob tem pa Øtefan in Marija previdno pristavita, da je to v najveœji meri odvisno od pogojev kmetovanja. Øaræna, 3-tonska suøilnica na dan za æita, ki bi zamenjala obstojeœo in manjøo, ter 400-kubiœni silos za æita, ki bi se pridruæil æe dvema obstojeœima enakih dimenzij, bo glede na njihovo usmeritev projekt, ki bo verjetno uresniœen æe letos, najpozneje pa prihodnje leto. Vse drugo – tudi morebitna øiritev pitaliøœ – je odvisno od bodoœega mladega gospodarja. Ker so se s kakovostnimi suhomesnatimi izdelki doslej izkazali na øtevilnih lokalnih ocenjevanjih in s celo vrsto izdelkov na ocenjevanjih v okviru prireditve Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju, hœerka Mira pa je za sirni namaz s prekajenim mesom pred leti dobila celo znak kakovosti, æe nekaj let razmiøljajo tudi o dopolnili dejavnosti predelave mesa in skupaj z buœnim oljem in drugimi kme 26. junij 2008 tijskimi izdelki tudi o prodaji na domu. Kot pravijo, je zakonodaja na tem podroœju øe vedno preveœ toga. Øtefan ml. gre po oœetovih stopinjah. Æe kot dijak Srednje kmetijske øole v Rakiœanu (mimogrede: obiskovala pa sta jo tudi njegova starøa) se je uveljavil kot zelo ambiciozen mladi oraœ, saj je bil æe kot dijak dræavni œlanski prvak, leta 2004 pa se je ude- Øtefan ml.: »Z obstojeœo kmetijsko mehanizacijo – samo skupno øtevilo konjskih moœi traktorjev se pribliæuje øtevilki tisoœ – bi lahko obdelovali veliko veœ povrøin, zlasti œe bi te bile komasirane.« leæil celo svetovnega prvenstva na Irskem; œeprav je bil poleg tega v Sloveniji tudi dvakrat drugi in enkrat tretji, se tekmovanj na dræavni ravni protestno ne udeleæuje veœ. Pojasni, da se je pridruæil veliki skupini slovenskih oraœev, ki so iz protesta proti subjektivnem ocenjevanju domaœih sodnikov ustanovili svoje druøtvo oraœev in postavili zahteve, ki pa za dolgoletne nosilce teh tekmovanj niso bile sprejemljive. Glede na to, da bo æe prihodnje leto svetovno prvenstvo le v dva ali tri kilometre oddaljenih Teøanovcih, je nastali zaplet tudi zanj velika økoda. Kljub optimizmu pogovor zakljuœi z znano mislijo, da je doseæeno pozicijo teæje ohraniti, kot pa jo ustvariti. Geza Grabar Pri Kranjœevih v Martjancih DAN POLJA AGROSAAT SEMEN IN ZAØŒITNIH SREDSTEV Poljedelska kmetija Øtefana Kranjca iz Martjanec je v sodelovanju z druæbami Agrosaat, BASF Slovenija, Cinkarna Celje in Pinus Raœe pred æetvijo tudi letos pripravila promocijsko-praktiœne prikaze, imenovane Dan polja Agrosaat semen. Glavni poudarek sreœanja je bil ogled poskusnega polja z razliœnimi sortami makroposkusov pøenice, koruze in krompirja. Na praktiœnem primeru je bilo prav tako mogoœe videti tudi delovanje razliœnih herbicidov in fungicidov v omenjenih poljøœinah ter v buœah. Podobno sreœanje so pripravili tudi pri Vitezovih v Teøanovcih. Øtefan Kranjec in Franc Vitez z veœ kot desetletnim staæem sodita v krog najboljøih poskusnikov NK hibridov v Sloveniji. Oba sta tudi velika poljedelca: Vitez, ki se ukvarja tudi s pitanjem govedi na viøjo klavno teæo, obdeluje veœ kot 60 hektarjev njivskih povrøin, Kranjec, ki je pri Agrosaatu tudi zaposlen, pa pol manj. Geza Grabar Øtefan Kranjec je gostil na desetine naprednih kmetov ob blizu in daleœ. FOTO: Geza GRABAR FOTO: Geza GRABAR Kommentár AMIKOR A BÚZA ÉLETET JELENTETT Milyen gyorsan szalad az id√! Immár Szent Iván, a Nyárel√ hava köszöntött ránk, s√t mi több, két lábbal közeledΔnk a nyári nap-éj egyenlít√höz, juniús 24-hez, amelyet a föld népe Búzavágó Szent János napjának is nevez. Nem hiába, hiszen már az ér√ búza hírét hozza, bennΔnk pedig az egykori aratások, cséplések emlékét ébreszti fel. A népi regula szerint a ráklábon érkez√ juniúsban az es√ koldusbotot nyomhat a gazda kezébe, mert ilyenkor a gabonaérés idején a szárazság kivánatos. Az idei hatodik hónap eddig hozott sok csapadékot, amire szΔkség is van, hiszen az el√z√ hónapokban az aszály már kellemetlen méreteket öltött.A szakember véleménye szerint a kenyérgabona középes, de ez mintha nem is érdekelné a gazdákat, hiszen a búza sok esetben csak teher: drága a vet√mag, a mΔtrágya, a permetszer, nem olcsó a kombájn és összevetve a végén, alig egyenl√dik ki a számla... Az egykori aratások, cséplések varázsa megtört, a kenyér eszmei értékét nem tartjuk semmibe, pedig ötven évvel ezel√tt a földr√l is felszedték a kenyérhéjét és megcsókolták. Ez ma, amikor egész kenyerek kerΔlnek a szemétbe, szinte hihetetlen. Pedig így igaz. A kenyérsΔtés szertartás, ünnep volt. És akkor hol rontottuk el? Talán ott, hogy ma több húst fogyasztunk, mint kenyeret A búza kereskedelmi árucikké vált, amely néha tiz-tizenöt közvetit√n át teszi meg az utat a malomig, pékekig. Ipari kenyeret eszΔk, ahol fura el√írások határozzák meg az állagát, izzét, színét, összetev√it. Nagyhozamu, igényes búzafajtákat termelΔnk, abból készΔl a gyári kenyér, máasrészt pedig bio-kenyérr√l álmodozunk és képessek vagyunk, néha kétes eredetΔ, házinak nevezett, furcsa √rleményekb√l készΔlt lepényszerΔ kenyérért drága árat fizetni, mert valaki azt állítja, hogy jó, egészséges és még sorolhatnánk a csodálatos, minden nyavalyát gyógyító tulajdonságait. Ilyenkor Juniúsban mindig szeretek nosztalgiázni, visszasírni a csillagos nyári éjszakákat, amikor a learatott búza illatta lengett a határban. Szent Ivánkor, amikor a nappal és az éjszaka pontosan elfelezik a napot, tΔzet úgráltunk át, lestΔk az anyókákat miként varázsolnak pipítérrel és búzakalásszal. A sΔld√ legényok farkasómáve buhásztak, az újpárokat összeénekelték a csillagos ég alatt. Mindez pedig történt a legnagyobb munka kezdete el√tt, hiszen ha volt kenyér, akkor volt élet is. Kérdem, ma is élet a kenyér, a búza ... CSODÁS KINÁLAT ALAPJA LEHETNE Néha annyira mindennapinak tΔnnek, hogy nem is fordítunk figyelmet a lehet√ségekre, pedig csak kis ráfordítással csodákat lehetne mΔvelni a határmenti idegenforgalom fejlesztésében. Erre a muraszombati »Baráti Kör« Magyar MΔvel√dési EgyesΔlet és a szombathelyi »Pavel Avgust« Szlovén MΔvel√dési EgyesΔlet találkozója döbbentett rá. A Baráti Kör, amelynek számos tagja van a goriœkói vegyesen lakott falvakból is, csere alapján kétévenként vendégΔl látja a Szombathelyen diaszpórában él√ szlovéneket. A találkozókat kisebb kirándulással kötik egybe és így már többek között megtekintették a jánosfalvi magánmuzeúmot, méhészetet, haranglábot, a seloi rotundát, az idén pedig a muravidéki kirándulás után a szombathelyi vendégek és a muraszombati magyarok, összesen több mind százan, a pártosfalvi vadástlakban töltöttek kellemes órákat. A helybeli vadászegylet tagjai, Rituper Ludvikkal az élén, a jó szokásuk és tudásuk szerint vállalták a bográcsfΔzést, a hússΔtést, s még a legvállogatósabbak elismerését is elnyerték. A délután során a vendégek nem csak a vadászlak körΔli erd√, rétek növényzetét csodálták meg, hanem sokan sétát tettek a faluban is, ahol lépten-nyomon a helybeliek szíves fogadtatását élvezhették. Kés√ éjszakai órákig a harmonika, hegyedΔ és köcsögduda szolgáltatta a zenét és a hangulat tet√fokáról tanúskodik, hogy egy osztrák vadász, aki éppen itt töltött néhány napot, spontán társult a két nemzetiség tagjaihoz: valahonnan el√kerítette a tangóharmonikáját és igazi nemzetközi népi ünnepélyé kerekedett a május 17-ki találkozó. És mi ebb√l a tanúlság? Az, hogy ezen a vidéken az idegenforgalomnak jöv√je van, f√leg ha egybekötik a természeti adottságokat, vadászatot, a hagyományokat és a vendégszeretet, ami nem is járna nagy költségekkel, hanem csak jó szervezéssel. (-tep) A szombathelyi szlovének meggy√z√dhettek, hogy a természet ölén meghuzódó pártosfalvi vadászlak, a vadászok üstben f√tt remek bográccsa. a sΔlthús, a zene és az ének megalapozta a felejthetetlen élményt és sokan szívesen visszatérnének. ÉRTESÍTÉS-OBVESTILO A Moravske Toplice Község Magyar Nemzetiségi Önigazgatási Közössége értesíti a polgárokat, hogy mivel új hivatatnok lépett állásba, megváltozott a nyítvatartás id√. Májustól minden munkanapon tart nyítva a nemzetiségi iroda a pártosfalvi székházban. Fogadóórák hétf√t√l péntekig 7 órától 15 óráig vannak. Madæarska samoupravna narodnost skupnost Obœine Moravske Toplice obveøœa obœane, da se je z nastopom nove uradnice spremenil razpored uradnih ur. Pisarna je na sedeæu v Prosenjakovcih od prvega maja odprta vsak delavnik. Uradne ure so od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro. Stran pripravlja in ureja: Ella Tomøiœ Pivar / Az oldalt készíti és szerkeszti: Pivar Tomøiœ Ella 26. junij 2008 MÁJUSFA A SZERDAHELYI-SZOMBATFAI HATÁRON HATÁRTALAN BARÁTSÁGGAL A 2008-as május elseje arról marad emlékezetes, hogy a magyarszombatfai önkormányzat hatalmas tortával lepte meg a majálison résztvev√ket a zöldhatáron, ahol a hagyomány szerint Szerdahely és Magyarszombatfa között tavaszutó havának minden els√ napján nagy vidámságok közte találkonak a polgárok a májusfa tövében. Így volt ez az idén is, de immár a szabadhatáron, ahol mindkét oldalon megpróbálják járhatóvá tenni a múltban a két falut összeköt√ utat. Bizony, a határok eltörlése csak a polgárokat hozta közelebb egymáshoz, pénz, azt nem nagyon érkezik egyik oldalra sem. De nem illik ilyenkor ünneprontónak lenni, még ha egy és fél hónap múltával is írunk az eseményr√l, mondjuk úgy, hogy az utódok számára, akik évtizedek múlva el sem hiszik, hogy egykor jelképes »vasfüggöny« választotta el a magyar és a szlovén oldalt, majd lassacskán meg lehetett közeliteni a határsávolt, s az utóbbi öt év során pedig már a határvonal tövében állították a májusfát. Újra közelebb kerΔltek a történelem során közös sorson osztozkodó emberek, mint ahogyan ezt a tortára is feliratták: HATÁRTALAN BARÁTSÁGGAL. A májusfaállításon jelen voltak a polgármesterek, a magyar nemzetiségi közösség, a helyi társadalmi politikai szervezetek, az egyesΔletek képvisel√i, szónoklatokban méltatták a majálist, az együttmΔködést, a lehet√ségeket, majd a természet ölén telt asztalok és muzsika szó mellett ünnepeltek. És itt pontot is tehetnénk a beszámolóra, ha egy hónap elteltével nem következett volna a májusfa kitáncolása: egy újabb majális, amikor a karcsu feny√t ledöntötték. Mint az utóbbi id√ben minden más eseményt, ezt is lencsevégre kaptuk, akár a vidám majális más részleteit. (tep) KEDVES TIKÁSZ NACA NYÉNYE! Drága, aranyos nyénye, e se tuggya képzenyi, hogy millen öröm t√tötte el a szívemet, amiko eolvastam a zújságba a levelít. Eszömbe jutott, hogy amiko húsz évve ezelΔtt elΔsze írtunk egymásnak, én még férevágva hortam a kalapomat, maga meg ott a Lendvahögyön söntísbe mérte a bort. Bizza, bizza, azok vótak a régi szíép ΔdΔk. Hún magukná Tamáskután borfejtísön, másko meg minálunk disznú√lísön talákozgattunk. Tuggya Naca nyénye, bár mindönt megért férfi vajok, de majnem esírtam magamat, akkorán összefacsarodotta szívem. E is határoztam, hogy postaforduluve megirom a levelemet a szíép z√d Goricskurú, ahun a zesΔ után még a gomba is ekezdött ny√nyí, hogy a sok f√diepörgyít ne is emlissem és üdvözlöm magát meg a csalággyát. Kiványok sok erΔt, egíszségöt, hogy emehessön majd válosztanyi, me hallom, annyi a képviselΔjelΔt arra maguk felí, hogy mindön magyarnak kécce kö szavaznyi, ha aszt akargyák, hogy mindnönik kaptyon pár darab szavazatot. Mútko éjje nem birtam alunnyi, asztán kΔfundátam a magam eszibΔ, hogy ezöket a válosztásokat mi Goricskún döntyök el, csag lögyön elíg sΔtnyivalunk a fejenkbe. Mútko nem számut be, ha még most is foglakozik f√dmΔvelísse, csag a polítikát emlögette. Én még nevelök pár darab ΔszΔt meg bikát, vannak föjΔs tehenömek is, de higgye el nagyon nehezzen élΔnk. Montam a zasszonynak, hogy a zidin Δtesse meg akotylusokat, me hallom, hogy Ámerikábu valami klóros csibiket hoznak be a keresködΔk. Emulott a madárgripa, mas má a mi zasszonyunkat is bajludhatnának a tíkokke, me nagyon elkényösΔtek, csag pucut-csibit vesznek Murajszombatba. Lássa Naca nyénye, amiko még mi vótunk fijatalok, a murajszombatiak jártak a faluba tíkot meg csibít vennyi, mas meg fejetetejire állott a világ, a falusi asszony nem kenyi be a kezít. A magok házáná valamiko jó fötaláták magokat, tojást szettek össze, aszt adták e Csáktornyán, szíépön gyarapottak is. Ha valaki aszt monta, hogy Tikász Náci meg Naca, akko mindönki tudta, hogy derík embörök, akijöknek van mit a tejbe apritannyi. Így vót ez minálunk is, a zöregapám ahogyan √ssze betakarította a zutosú kerekrépát, má taposta a zagyagot, csinyáta a tejesfazikakat, lábosokat, tepsziket. Amiko kora tavassze elindut Somogyba, a szekere csag úgy nyögöt a sok cserep alatt. Abbu kereste kΔ hat hetár erdΔ, két sz√lΔ, tizenkét hód szantu árát, meg küfΔzette a tesférgyeit is. Két pár igásló, hat teheny, bika, ΔszΔ, bogyú vót a gyászolho kötve, a zudvar meg teli zsibáve, récéve, tikke. Nagy ünnepen egynek-egynek kΔtekertök a nyakát, vót is ollan paprikás, hogy soha se felejtöm el a zizzit. Ma meg a asszony mongya, ha kö házicsibe, akko nevellem, √ a nyujdíjábú vehet késszet föpucutatt. Persze, hogy vehet, de tizenötödikín má siránkozik, hogy efogyott a segél meg a kis nyögdíjja. Meglássa Naca nyénye, lesz még nagyobb baj is, ha így mennek fö a zárok. Olvasom, hogy egy év alatt harminc percentte drágább a kenyér, tej, a marhahus, a szlatina meg a sok z√d, kék, sárga, meg ki tuggya millen színΔ édös, mázos ital meg negyvennye. A gazolin meg a benzin árát is mindön nap emelik, nem tudom hogyan aratunk kombajje. Bizza, bizza drágább lesz a búza, rozs meg a kukorica, mind a sporhet meg a frizsider. Lehet, hogy jövíre maj csag repcit vetök, autuve meg fΔjet járok legenyi. Drága, aranyos Naca nyénye, ollan emlíköket ébresztött fö bennem, hogy könnyes lett a szömöm két okbú is. ElΔsze, mer szép vót, magunk termetök meg amire szΔkségΔnk vót, csak cukrot, sót, szodaport meg gyúfát vöttΔnk a bótba. Mas valami bijúkat beszílΔnk mindha az csoda lenne, közbe meg efelejtyök, hogy bijun ny√ttΔnk fö. Másik felΔ meg azér kö sírnom, me mindön nagyon drága, csag amit a parasztú vesznek meg, annak nincs ára, meg e se lehet anynyi, me a zeurópaji unijú má mindönre valami papirokat követel. Kedves Naca nyénye, egy kicsit megkönnyebbΔt a szívem, hogy epanaszkottam, bár tudom, hogy mi kisembörök mindig ráfΔzetΔnk. Ennyi rossz után nem is akarok irnya a nemzetiségi politikárú, mer akko még szomorúbb löszök. De azér annyit felelök a zutalgatásokra, hogy ha titokba talákozgatnak e lendvaji meg a goricskúji magyar vezetΔk. Biza, elmondhatim, hogy mindkét irányba nagy a csönd, nem szónak a telefonyok, nem járunk össze.Úgy néz kΔ, Lendván má a válosztásokra korteskönnek, meg cserígetik le a vezetΔket, minekΔnk meg itt a bijugázerΔmΔ meg a többi baj a nyakankon. Irggya meg miko lesz magokná búcsú, talán lenézΔnk a családde, minálunk már Szerdahellön meg Szenlászlónk megtörtínt. Ha lesz kedvik, akko nézzenek fö mihozzánk, még van két egísz sunkánk, szívessen fövággyok. Kedves Naca nyénye, írgyon magárú meg a családrú, meg ha valamit tud a nemezti politikárú. Ha elinduna képvisel√nek, akko én magának kortesködök. Üdvözleteit kΔdi Kuruc Pétör meg a csalággya Goricskúrú 26. junij 2008 Stran pripravlja in ureja: Ella Tomøiœ Pivar / Az oldalt készíti és szerkeszti: Pivar Tomøiœ Ella Lovska druæina Prosenjakovci MEGOLDÓDIK A LELKÉSZ ØKODA PO DIVJADI KÉRDÉS? Teritorij Lovske druæine Prosenjakovci se razprostira na skrajnem severovzhodnem delu Prekmurja in zajema 5.298 hektarjev od severovzhoda proti jugovzhodu ob slovenskomadæarski meji ter pokriva 14 vasi na Goriœkem. Prostoru daje specifiœnost rahlo hribovita pokrajina s tremi vodotoki, dvema prometnicama, gozdovi, kmetijskimi obdelovalnimi povrøinami in naselji, v kateri je potrebno najti ravnovesje med razliœnimi interesi. Do zdaj so uspeli ohraniti v loviøœu raznolikost divjadi, kar je poleg naravne danosti posledica ne le ustrezne zakonodaje, ampak tudi strpnosti tukajønjega prebivalstva. Na obmoœju loviøœa je intenzivna kmetijska proizvodnja z meøanimi kulturami, vseeno pa veœ kot polovico pokrivajo meøani gozdovi, kar je za gospodarjenje z divjadjo za lovce ugodno, kmetom pa povzroœa teæave. Do nasprotij prihaja pri izplaœilu økode po divjadi, saj so nekateri kmetovalci tudi naøi novinarki izrazili nezadovoljstvo. Za Ludvika Rituperja, predsednika LD Prosenjakovci, to ni niœ kaj novega, saj je na tako obœutljivem, gospodarsko nerazvitem obmoœju teæko najti ustrezno ravnovesje med socialnimi in ekoloøkimi interesi za vsakega. Kako vam uspeva krmariti na tako obœutljivem obmoœju, kjer je veœna dilema komu dati prednost, œloveku ali divjadi? V interesu lovske druæine je, da se s pridelovalcem kmetijske kulture doseæe kompromis oziroma obojestransko zadovoljstvo. Dogaja se tudi, da dobimo prijavo, ki je neznatna oziroma normalna. Tudi zavarovalnice ne poravnavajo økode do petih odstotkov, ker se do gaja, na primer, da nekateri æelijo uveljaviti økodo, æe œe divjad preœka posejano njivo. V glavnem nam tudi uspeva najti skupne reøitve, saj veljamo za lovsko druæino, ki v pomurskem prostoru izplaœa najveœ økode. Se pa zgodi, da ostane tudi kdo nezadovoljen, zaradi zavisti med tukaj æiveœimi Slovenci in Madæari, œeø zakaj je oni dobil toliko, saj ni imel økode. V Lovski druæini Prosenjakovci imamo z veœino lastnikov in z imetniki kmetijskih zemljiøœ zgledno urejen odnos glede prepreœevanja in povraœila økode po divjadi in jo tekoœe sporazumno reøujemo tako, da jo ocenimo in poravnamo. Po drugi strani pa smo vpeti tudi v druæbeno-politiœna dogajanja. Pripombe so na ocenjevanje in na viøino izplaœane økode. Økodo na kmetijskih kulturah na obmoœjih lovskih druæin ocenjujejo pooblaøœeni œlani komisije. Nastalo økodo smo dolæni obraœunati po træni ceni iz preteklega leta, ki jo objavi Statistiœni urad Republike Slovenije z revalorizacijo v viøini letne inflacije. Npr. za leto 2007 je bila cena 111 evrov za tono koruze, k temu se priøteje 4 % inflacija. Vendar je LD Prosenjakovci izplaœevala økodo po obœutno viøji ceni. Doloœitev viøine cene nam doloœa Zakon o divjadi in lovstvu v 55. œlenu. V letu 2008 je cena koruze po Statistiœnem uradu 200 evrov za tono in 3,5 % inflacija, œe ne bo sprememb, bomo po tem poravnali nastalo økodo. Koliko økode je LD Prosenjakovci izplaœala za leto 2007? V letu 2007 smo imeli 55 økodnih primerov in izplaœali 11.240 evrov økode po divjadi in vse smo poravnali tekoœe. Tudi v letu 2008 smo æe imeli primere økode po divjadi. -pivar A szlovénia reformátusoknak már hatvan éve nincs helybenlakó lelkésze és Jugoszláviában misszióként kezelték √ket, Szlovénia önállólásával megalakult a Szlovén Keresztény Református Egyház és Nagy Dániel szentgyörgyvölgyi lelkész végezte az egyházi teend√ket, aki tavaly nyugalomba vonult. A dunántúli püspökség ajánlatott tett egy lelkészházaspár itteni beiktatására, de a kivánságok és elvásárok ellenére a nép körében kételyek merΔltek fel. Úgyanis az itteni reformátusság száma megfogyott és a valamivel több mind kétszáz lélek nehezen tarthatja el a papcsaládot. A szlovén törvények szerint egyházban munkaviszonyban lév√ papok és laikusok számára úgyan biztosítanak anyagi támogatást, els√sorban a nyugdíj- és az egészségügyi biztosításra, a többi szΔkséges eszközöket a hiv√k jutatják. Tekintettel, hogy ma nagy a munkanélkΔliség, a lakosság egy része szociális segélyb√l él, az egyházára nem áldozhat sokat. Továbbá figyelembe kell venni, hogy a gyér számu reformátusok körében ritkák a házasságok, keresztelések és temetések, így innen sem származhat bevétel. Marad az állami támogatás, de amig erre nincs elfogadott és hosszútávu szerz√dés, nem jelenthet reális tárgyalási alapot. A reformátusok zöme Szentlászlón él, s els√sorban t√lΔk fΔgg, ha megválasztják-e a lelkészt. Mivel a székhelyen, Szentlászlón nincs fáraház, Pártosfalván az üressen álló lakást vehetnék igénybe, de sokan felvetik, hogy a lelkésznek a hiv√k között kellene élnie, nem pedig igény szerint kilátogatni. Az állandó helybe lakó lelkész el√nyére szól, ha rátermett, új alapokra helyezheti a vallási életet, foglalkozhat a fiatalok nevelésével, hozzásegíthet a hagyományok ápolásához és ha képes kell√képpen maga köré gyΔjteni az embereket az ökomenikusság szellemében, akkor csodákat mΔvelhet a szellemi élet fellendítésében. Úgyanis a szlovénia reformátusság megközelítése az évszázadok alatt itt betartott és elfogadott több vallás és kétnyelvΔség miatt más megítélést követel. Tény, hogy az új lelkészre nehéz feladat vár, hiszen az hosszú árvaság, a vegyesházasságok révén sokan eltávodtak az egyháztól, s mindez fontolóra kell venni a kétszáz valamennyi reformátusnak, akik megtartották hitΔket. (tep) TALÁLKOZÓ PÁRTOSFALVÁN A jelek szerint immár hagyományossá vállik a Pártosfalváról elköltözöttek találkozója. Az els√re tavaly kerΔlt sor nem várt részvétel mellett, a másodikat pedig idén juniús 21-én, 12 órai kezdettel rendezik meg. A meghivott pártosfalviakat és a hozzátartózóikat el√ször a rövid kulturprogrammal köszöntik, majd megtekintenek egy színjátékot. A találkozó vidámabb része a helyi tΔzoltóotthonba lesz, ahol kellemes délután tölthetnek mindazok, akiket a sors elvezényelt a szül√falujukból. Ételr√l italról, némi ellenértékben a szervez√, a helyi mΔvel√dési egyesület gondoskodik. Tekintettel a tavalyi találkozó sikerére, az idén is nagy látogatottságra kell számítani. KÖZSÉGI DÍJAK A 2008-AS ÉVRE A Lipnica 11. oldalán közöljΔk a Moravske Toplice Község pályázatát a díjak és az elismerések odaítélésére a 2008-as évben. Megpályázhatók a • Diszpolgári cím • Községi Nagy Oklevél • Díjak • Elismerések Megalapozott javaslatokat a községi titkárságon lehet átnyújtani vagy postán elkΔldeni 2008. július 31-ig. Stran pripravlja in ureja: Ella Tomøiœ Pivar / Az oldalt készíti és szerkeszti: Pivar Tomøiœ Ella 26. junij 2008 PGD Ivanci Modelarstvo SODOBNO KOMBINIRANO VOZILO Med vsemi mejniki v veœ kot 80-letni zgodovini PGD Ivanci – druøtvo je 23. maja proslavilo 85. obletnico ustanovitve – je zadnji, ko so kupili najsodobnejøo kombinirano gasilsko vozilo, po tipizaciji GZS imenovano GVV-1, preæet s samimi superlativi: je najveœji, najpomembnejøi, najtrdnejøi, v njega je vtkanega najveœ solidarnosti ... Z novo pridobitvijo pa so v tem kraju dokazali, da so pri tako pomembnih investicijah, kakor je novo gasilsko vozilo, enotni in odloœni, da kljub majhnosti kraja izpeljejo tudi projekt, ki se je sprva zdel na meji mogoœega. Kar 54 tisoœ evrov vredno kombinirano vozilo s 450 litri vode, meøalcem za penilo ter vso pripadajoœo opremo za gaøenje in reøevanje je lahko ponos vseh v kraju, pa tudi sponzorjev, donatorjev in drugih, ki so vse øtevilnejøim in dobro usposobljenim ivanskim gasilcem priskoœili na pomoœ pri tako zahtevnem projektu. Na sveœanem prevzemu na dvoriøœu nekdanje øole je predsednik druøtva Janez Zadravec delil veselje z vsemi svojimi œlani, pa tudi krajani, ki so z mnoæiœnim obiskom prireditve potrdili, da æivijo tudi za gasilstvo. Tajnik druøtva Alojz Trplan je nanizal nekatere najpomembnejøe mejnike v 85 letih delovanja druøtva: 1937 se je priœela gradnja gasilskega doma, 1970 so se opremili s prvo motorno brizgalno, 1979 z drugo in leta 1986 z najsodobnejøo, ki jim sluæi øe danes. Od leta 1971 imajo elektriœno sireno, 1990 pa so namenu predali prenovljen gasilski dom. Prvo vozilo so v gasilsko garaæo vzorno urejenega doma, za œigar urejenost so v letih 1999 in 2001 dobili priznanje OGZ Moravske Toplice, postavili leta 1988, ki jim je sluæilo vse do danes. Na slovesnosti so spregovorili æupan obœine Franc Cipot kot boter vozila, poveljnik OGZ Moravske Toplice Joæe Œarni, sekretar Dræavnega sveta RS Marjan Mauœec in drugi. Skupna misel govornikov je bila, da bi jim bilo novo vozilo znamke IVECO DAILY 50 C, 18 SV FURGON bolj prijatelj v dobrem kot v slabem, vendar naj jim tudi v primeru slabega dobro sluæi, razmiøljali pa so tudi o gasilstvu kot najpomembnejøi sili v sistemu zaøœite in reøevanja. Kljuœe novega vozila je æupan predal poveljniku Duøanu Puhanu, ta pa øoferju Joæetu Pucku. Ob tej priloænosti so podelili vrsto zahval donatorjem, druøtvena priznanja pa so prejeli: Alojz Antolin, Simon Rous, Joæe Pucko, Drago Koltaj, Janez Serec, Tomas Bencik, Mitja Kuzmiœ, Aleø Klar in Mihael Vogrin. Simboliœno blagoslovitev vozila je opravil bogojinski farni æupnik dr. Stanislav Zver, ki je ob tem nadrobil nekaj lepih misli o ognju in gasilcih kot krotilcih le-tega. TEKMOVANJE ZA 4. POKAL OBŒINE Na vzletiøœu Mariœ med Moravskimi Toplicami in Martjanci so bili zadnji dan v maju in prvi v juniju zopet priœa zanimivemu in odmevnemu modelarskemu tekmovanju za evropski pokal Euro-cup v kategoriji F5J (radijsko vodeni jadralni modeli na elektromotorni pogon). Tudi tokratno tekmovanje, ki je potekalo v pravi poletni vroœini, je odliœno pripravil in izpeljal Modelarski klub FTIŒ Mlajtinci, soorganizator tekmovanja je bila OØZ Moravske Toplice. V dveh kategorijah je na tekmovanju sodelovalo 43 tekmovalcev, od tega 16 iz Slovaøke, øest iz Hrvaøke, pet iz Madæarske ter letos prviœ tudi dva tekmovalca iz Izraela. Preostali tekmovalci so bili slovenski. Nastopilo je tudi pet tekmovalcev iz naøe regije, æal pa posebej uspeøni tokrat niso bili. Najboljøi iz domaœega kluba je bil Feliks Mesariœ, ki je v kategoriji F5J-400 med 21 tekmovalci zasedel 10. mesto. V kategoriji F5J pa je 22. mesto med 27 tekmovalci zasedel Tadej Miholiœ, kar je zadostovalo za 2. mesto med juniorji. Sicer pa Borut Talian, ustanovitelj in predsednik kluba, ki je bil tudi vodja tekmovanja, meni, da je bila konkurenca v obeh kategorijah huda, najveœ uspeha pa so imeli tekmovalci iz Slovaøke. V okviru omenjenega tekmovanja je na igriøœu v Mlajtincih potekalo æe tradicionalno tekmovanje v papirnatih letalih za 1. pokal Obœine Beltinci. Martjanci NORDIJSKA HOJA Nordijska hoja ali hoja s pohodniøkimi palicami postaja vse bolj priljubljena oblika rekreacije tudi v naøi obœini. Prvi (in doslej edini) so zaœeli v naøi sredi naœrtno razvijati to novo in zelo priljubljeno obliko rekreacije v Turistiœnem druøtvu Martin Martjanci. V sodelovanju s Centrom za nordijsko hojo Pomurja so v øportno-rekreacijskem centru v Martjancih v zaœetku maja pripravili ciklus prireditev s skupnim naslovom Nedeljsko druæenje z nordijsko hojo. Tokrat se je priœelo s pouœno delavnico pod naslovom Pomoœ pri poøkodbah in oæivljanje, ki jo je vodil domaœin Joæe Trajber, priznani zdravstveni delavec. Pred priœetkom pohoda – veœ kot stotim pohodnikom sta bili na voljo dve progi: krajøa na 3 in daljøa na 6 km – je bilo na sporedu ogrevanje, ki ga je vodila fizioterapevtka Metka Vlaj. Na koncu so pod njenim vodstvom sledile øe vaje za ohlajanje, prijetno pa je bilo tudi druæenje ob prigrizkih, za katere so tudi letos poskrbele œlanice druøtva. Kot je dejala Suzana Ø. Kodila, predsednica martjanskega turistiœnega druøtva, je tudi letoønja prireditev potrdila, da je vedno veœ tistih, ki se odloœajo za takøno obliko rekreacije, ki je zdrava, manj zahtevna in uœinkovita ter dostopna marsikateremu rekreativcu, ki se rad giba na sveæem zraku. Novinci so imeli tudi letos moænost, da so lahko ob strokovni pomoœi vodnika spoznali pravilno uporabo nordijskih palic. 26. junij 2008 Besedilo in fotografiji: Geza Grabar Hokej na travi 3. Moravski tek EVROPSKO PRVENSTVO GOMBOC IN ØEBÖK V organizaciji Hokejskega kluba Moravske Toplice je sredi maja potekal øtiridnevni turnih evropskega prvenstva skupine Challenge IV v hokeju na travi za moøke. Med osmimi ekipami iz prav toliko dræav je nastopila tudi vrsta HK Moravske Toplice. Ob dveh zmagah (s prvaki Litve in Cipra) so osvojili konœno peto mesto in si s tem zagotovili obstanek v tej skupini. Predstavniki kluba s predsednikom Francem Kuœanom in tehniœnim vodjem Joæetom Œrnkom na œelu so z doseæenim zadovoljni, kljub temu pa se ne morejo znebiti vtisa o kar nekaj zamujenih priloænosti, ki jim je botrovalo tudi pomanjkanje mednarodnih izkuøenj. Najveœ priloænosti so imeli prav proti prvakom iz Bolgarije, konœnim zmagovalcem turnirja. Rezultati: M. Toplice : NSA (Bolgarija) 0:3, M. Toplice : Ardas Rudamina (Litva) 3:2, M. Toplice : Elektrovojvodina (Srbija) 2:5, M. Toplice : Lions (Ciper) 4:0. Najboljøi igralec prvenstva (po izbiri sodelujoœih klubov) je bil domaœin Peter Fras, najboljøi strelec med domaœini pa Dejan Küœan s petimi zadetki. Ekipa HK Moravske Toplice pred prvo tekmo na turnirju. KOLESARSKI MARATON AJDA – Na 18. kolesarskem maratonu Ajda je na øtirih razliœnih in precej spremenjenih progah na 10 (druæinski maraton), 22, 41 in 56 km sodelovalo 232 kolesarjev, ki so pedale priøli poganjat iz Nemœije, Hrvaøke, Avstrije in Slovenije. Najstarejøa med njimi sta bila Siegfried Schubert (79 let) in Joæica Petelinøek (75 let) iz Maribora, najmlajøa pa 10-letna Urøka Feher iz Rakiœana in 4-letni Matjaæ Benkoviœ Flisar iz Norøinec. Organizatorji so s praktiœnimi nagradami nagradili najhitrejøe kolesarje, in sicer: Janez Bed√k (Dolina) in Irena Plahut (Iæakovci) na 22 km, Miro Kauœiœ (Æepovci) in Øpela Plantan (Ljubljana) na 41 km ter Goran Lorencin (Maribor) in Helena Ivanek (Gornja Radgona) na 56 km. 3. Moravskega teka v organizaciji OØZ Moravske Toplice se je udeleæilo 236 tekaœev iz Slovenije, Hrvaøke, Madæarske in Avstrije. Tako mnoæiœno mednarodno udeleæbo je potrebno pripisati tudi dejstvu, da je tekmovanje ob pomurskem pokalu veljalo tudi za toœkovanje mednarodnega pokala CEER. Organizator se je ponovno odloœil za ravninsko progo s øtartom in ciljem pred Termami 3000, kjer je bila na sporedu tudi prva izvedba Moravskega teka. Najmlajøi so tekli na razdaljah 200 do 600 m, nekoliko starejøi na 1.200 in 2.800 m, odrasli tekaœi in tekaœice, razdeljeni v øtevilne starostne skupine, pa na kroæni progi na 11,5 oziroma 5,8 km. Od tekaœev iz naøe obœine je tudi tokrat izstopala Simona Gomboc iz Ivanovec, ki je v absolutni æenski konkurenci pristala na 2. mestu, druga je bila tudi v svoji starostni skupini. Rok Øebök iz Sela je pri œlanih do 19 let osvojil 3. mesto. Med 94 tekaœi, ki so se borili s kilometri in uro, smo sreœali tudi Duøana Semoliœa, predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Od mlajøih tekaœev velja omeniti 4. mesto Ni ka Cara in 5. Franca Lukaœa (oba OØ Fokovci), ki sta tekla na 600 m, Damjan Gomboc z iste øole je bil na 1.200 m 6., Sara Øebök iz Sela je bila pri deklicah na 2.800 m druga. V teku obœanov na 2.300 metrov je Niko Car (OØ Fokovci) pristal na 7., Rok Øebök, ki je zatem nastopil øe na daljøi razdalji, je bil 3., njegova sestra Sara pa 2. KJE SI, OLIMPIJSKI TEK? Junijske øportno-rekreativne prireditve v Moravskih Toplicah, nekoœ smo jim pravili tudi øportni vikend, so bile s øtartom in ciljem pred parkiriøœem Terme 3000 letos v organizaciji OØZ Moravske Toplice izvedene okrnjeno, saj so bile 8. junija omejene zgolj na eno prireditev – kolesarjenje. Sobotni olimpijski tek, ki je bil dolga leta sinonim za Moravske Toplice in vselej izveden dan pred kolesarskim maratonom, so Moravske Toplice gostile vsaj toliko let kot kolesarjenje, morda pa øe leto veœ, kar niti ni pomembno. Rekreativnega, torej netekmovalnega Olimpijskega teka kot promocije øporta letos prviœ nikomur iz Izvrønega odbora OØZ Moravske Toplice znanega razloga v Moravskih Toplicah ni bilo, paœ pa so ga dan pred kolesarskim maratonom Ajda v okviru 5. (tekmovalnega) Rogaøovskega teka izvedli v Rogaøovcih! Branko Recek, predsednik OØZ Moravske Toplice gotovo dejstvo opraviœuje z odloœitvijo glavnega nosilca olimpijskih tekov, Olimpijskega komiteja Slovenije, ker da se je le-ta odloœil, naj se olimpijski teki vsako leto zgodijo v drugem kraju v regiji. Razlaga bi bila morda umestna, œe bi to veljalo za vso Slovenijo in ne zgolj za pomursko regijo! Nikakor se ne moremo znebiti obœutka, da so, æal, tudi v øportu, kot tolikokrat doslej, prevladovali neki drugi interesi, saj komisija za atletiko, ki (uradno øe) deluje v okviru OØZ Moravske Toplice, ni bila o niœemer informirana niti vpraøana. Celje, Ljubljana, Velenje, Breæice, Logatec, Meæica, Domæale in Maribor so imeli olimpijske teke prejønja leta, v teh krajih so na sporedu tudi letos! Od lani je s seznama prirediteljev izostala edino Hruøica, ki je ni nadomestil noben drug organizator. In pa Moravske Toplice, ki so olimpijski tek »odstopile« Rogaøovcem. Geza Grabar, Komisija za atletiko OØZ M. Toplice Besedilo in fotografije: Geza Grabar 26. junij 2008 ØPORT MALI NOGOMETNOGOMET OBŒINSKA LIGA NK ŒARDA MARTJANCI V 3. SNL MORAVSKE TOPLICE NK Œarda Martjanci je kot prvak Pomurske nogometne lige napredovala v 3. SNL. Po V 22., zadnjem kolu so bili doseæeni na visoki zmagi nad Øalovci (6:0) si je naslov prvaka zagotovila æe kolo pred koncem tekmovanja. V zadnjem kolu je remizirala proti neposrednemu tekmecu Rakiœanu slednji rezultati: (2:2). V viøjem rangu tekmovanja je imela NK Œarda moænost nastopiti æe pred peti- Filovci : Œarda 5 : 2 mi leti, vendar se zaradi neizpolnjenih pogojev licenciranja takrat za to niso odloœili. Sebeborci : Prosenjakovci 8 : 5 Norøinci : Teøanovci 3 : 0 Vuœja Gomila : Motvarjevci 11 : 3 POMURSKA NOGOMETNA LIGA SEZONA 2007/08 Moravske Toplice : Mlajtinci 4 : 3 Konœna razvrstitev Konœna razvrstitev 1. ŒARDA 2615 9 263:2854 1. Vuœja Gomila 20 15 1 4 91 : 59 46 2. Rakiœan 26 14 8 4 58:32 50 2. Ivanci 20 14 3 3116 : 57 45 3. Øalovci 26 14 5 7 45:33 47 3. Filovci 20 13 0 7 97 : 69 39 4. Tromejnik 4. Œarda 20 11 5 4 98 : 59 38 Bojan ILAmbienti 26 14 4 8 53:34 46 5. Sebeborci 20 10 5 5 80 : 64 35 Malaœiœ, 5. ZMG Ganœani 26 11 7 8 40:30 40 6. Norøinci 20 9 2 9 59 : 56 29 trener 6. Hotiza 26 11 6 9 47:39 39 7. Mlajtinci 20 8 2 10 88 : 85 26 »Prvenstvo je bilo zares razburljivo in ri-7. Tiøina 26 9 8 9 31:34 35 8. Prosenjakovci 20 7 1 12 71 : 93 22 valstvo s sosedi iz Rakiœana je trajalo vse 8. Grad 26 9 6 11 44:42 33 9. Mor. Toplice 20 5 2 13 70 :109 17 do konca. Œestitke igralcem, ki so si na-9. Polana 26 8 7 11 33:50 31 10. Teøanovci 20 5 2 13 55 : 98 17 slov s trdim delom in talentom, ki ga 10. Petiøovci 26 9 3 14 41:46 30 11. Motvarjevci 20 1 1 18 42 :118 4 imajo, zares zasluæili. Uspeh je toliko veœji, 11. Dobrovnik 26 7 8 11 31:42 29 œe upoøtevamo dejstvo, da so v œlanskem 12. Aqua Iæakovci 26 7 7 12 36:55 28 Prvak obœinske lige malega nogometa Momoøtvu igrali tudi øtirje mladinci, tako da 13. Virs Bistrica 26 6 7 13 33:46 25 ravske Toplice za sezono 2007/08 je tudi za prihodnost moøtva ni bojazni.« 14. Kema Puconci 26 4 3 19 25:69 15 KMN Vuœja Gomila. Œestitamo! NOGOMET 1. ÆNL ÆNK POMURJE DRUGO, V NOVO MESTO NI ODPOTOVALO Ekipa ÆNK Pomurje Filovci v zadnjem kolu ligaøkega tekmovanja ni nastopila, saj ni odpotovala na tekmo s Krko v Novo mesto. Iz izjave upravnega odbora kluba razberemo, da na ta naœin opozarjajo na nevzdræne razmere v klubu (in v æenskem nogometu v Sloveniji sploh), in to ne prviœ, saj so na teæave æenskega nogometa opozorili æe v svojem pismu vodstvu NZS aprila letos). Klub je »po devetih letih obstoja finanœno povsem izœrpan«. »Igramo s tremi dekliøkimi selekcijami v tekmovanju MNZ Murska Sobota, ter in s tremi selekcijami U-13, U-17 in œlanicami v dræavnem merilu. Finanœno programa dela ne moremo veœ izpeljati brez pomoœi NZS«, beremo v sporoœilu vodstva kluba, ki tudi Obœino Moravske Toplice poziva, da se odloœi, ali bo podprla delovanje kluba. Dotacija, ki jo dobijo, pokriva le polovico letnih stroøkov vzdræevanja igriøœa in objekta, na katerem igrajo. ÆNK Pomurje je zbralo 46 toœk in zasedlo drugo mesto v 1. slovenski æenski nogometni ligi (razlika v golih 109 : 20). Filovska dekleta v kategoriji U-17 so v zadnjem kolu zmagala z rezultatom 13 : 0 in z 38 toœkami zasedla prvo mesto pred novomeøko Krko (37 toœk). 1. MNL MURSKA SOBOTA Po sreœnem razpletu v zadnjem kolu so nogometaøi NK Bogojina osvojili naslov prvaka v 1. Medobœinski nogometni ligi Murska So- ØPORTNE BRZOJAVKE bota. V gosteh so premagali Slatino 2 : 0, medtem ko je neposred-METOD MEOLIC – 15-letni modelar iz Iæakovec, œlan MK FTIŒ nem tekmecu Serdica Kl. Øinko spodrsnilo v tekmi s Hodoøem. Bo-Mlajtinci, je v zaœetku junija na mednarodnem tekmovanju radij-gojina je na koncu osvojila naslov prvaka 1. MNL Murska Sobota z sko vodenih modelov F3J v kraju Kiskunfélegyháza na Madæar-48 toœkami pred Hodoøem (47) in Serdico Kl. Øinko (46). skem v konkurenci 44 tekmovalcev je zasedel 11., med mladinci pa 2. mesto. To je æe njegova œetrta odliœna uvrstitev v zad- ÆENSKA EKIPA HK MORAVSKE TOPLICE je nastopila na evnjem mesecu in pol, sporoœa predsednik MK FTIŒ Borut Talian. ropskem prvenstvu na Dunaju. Po uvodnem porazu od poznejøih SIMONA GOMBOC – Na 28. Maratonu Treh src v Radencih je zmagovalk iz Wellsa so igrale neodloœeno z ekipo BASK iz Srbiv æenskem teku na 5,5 km tudi letos slavila zmago, æe øesto za-je in premagale predstavnice Grœije ter zasedle peto mesto, kar je pored na tej razdalji v Radencih. (G. G.) veœ, kot smo priœakovali, sporoœa tehniœni vodja Joæe Œrnko. 21 26. junij 2008 KOLEDAR PRIREDITEV V OBŒINI MORAVSKE TOPLICE za obdobje od 23. junija do 16. avgusta 2008, pripravlja TIC Moravske Toplice Naziv in vrsta prireditve Kratek opis prireditve Kraj izvajanja Datum prireditve Organizator prireditve Kdo daje informacije Telefon, faks, e-mail Proslava Zakljuœek øolskega leta in praznovanje dneva dræavnosti OØ Fokovci 23. 6. 2008 ob 13. uri OØ Fokovci Suzana Deutsch 041 798 722 02 / 544 90 21 ravnateljica.osmsfo@guest.arnes.si Otvoritev Otvoritvi sledi 2. festival VINA Filovski breg, 28. 6. 2008 KS Filovci Andrej Baligaœ 051 322 252 »Hiøe spominov« na pokopaliøœu in 2. festival VINA IN PESMI IN PESMI z degustacijo vin, kulinariko in domaœo pesmijo, k predstavitvi bodo povabljena vsa KTD in Obœina MT Gaj, Trnavski breg okrog 17. ure v sodelovanju z domaœimi druøtvi ali andrej.baligac@siol.net Manica Barbariœ ali 041 681 535 manica.barbaric@siol.net Poletje v Mor. Toplicah 2008* Nastopi folklornih skupin in ljudskih godcev Moravske Toplice julij – avgust 2008 TIC Moravske Toplice TIC Moravske Toplice 02 / 538 15 20 Letna buœa Proøœenje v pozdrav poletju ob priœetku æetve (Srpna Marija) Prostor ob rotundi 6. 7. 2008 ob 10. uri PGD Selo Zlatko Balajc 031 396 208 Koncert Koncert domaœih pevk s Filovci – 26. 7. 2008 KTD Filovci Andreja Trajbariœ 02 / 547 11 42 ob 20-letnici Filovskih pevk predstavitvijo 20-letnega delovanja, priloænostno razstavo zahval, priznanj in izbranih fotografij Kulturna dvorana v Vaøkem domu ob 20. uri in Filovske pevke ali Marija Vegi in 051 220 044 ali 02 / 547 12 09 Turnir v malem nogometu 4. memorial Roberta Kalmana Motvarjevci 3. 8. 2008 ob 9. uri KMN Motvarjevci Ernö Geci 041 757 356 Postavljanje klopotca Postavljanje klopotca s kulturnim programom Prosenjakovci, pri Lacijevi kleti 16. 8. 2008 ob 13.30 KTD »Ady Endre«, sekcija vinogradnikov Rajko Janjiå 031 838 164 Postavljanje klopotca Postavljanje klopotca v vinogradu Bogojina 16. 8. 2008 ob 18. uri TD Bogojina Øtefan Puhan 041 790 022 * TIC Moravske Toplice in TERME 3000 v poletnem œasu pripravljata turistiœno trænico, kulturno-zabavni program, program za otroke ... Razpored prireditev, prizoriøœa, imena nastopajoœih skupin in posameznikov bodo pravoœasno objavljena na spletni strani TIC-a www.moravske-toplice.com SREŒANJE KERMEDINŒANOV: NAZAJ H KORENINAM! Nekoœ je zaselek Kermedinov breg v Ratkovcih, po domaœe mu pravijo tudi Kralov breg, veljal za najbolj naprednega in øtevilœnega. Usoda je hotela, da so se domaœini, ki so si bili vsi bolj kot ne v sorodu, med njimi pa sta prevladovala priimka Kovaœ in Lainøœek, iz prav vseh devetih hiø izselili in do pred leti, do prihoda novih lastnikov, je vzhodni del te male in odmaknjene goriœke vasice æalostno propadal. Ko so si novi lastniki lepo obnovili prazne domaœije v poœitniøke hiøice – v eni si je prostor za svojo dejavnost uredilo in se tam za stalno naselilo Mediœarstvo Celec – Kermedinov breg dobiva vse privlaœnejøo podobo. Med tistimi, ki je pred veœ kot 30 leti zapustil domaœe ognjiøœe in se s trebuhom za kruhom podal v svet, je bil tudi Koloman Lainøœek, ki dela kot rudar. Z druæino, za katero ponosno pravi, da je œista prekmurska, æivi v Velenju pa tudi sam je ostal zavedni Prekmurec, saj se rad vraœa v te kraje in je nanje zelo navezan. Tako so si v Sebeborcih zgradili novo hiøo, rad pa zahaja tudi na svojo, æal prazno, domaœijo. Prav Kalman je bil tisti, ki se je odloœil, da bo nekdanje Kermedinœane, in tiste, ki so to postali v zadnjih letih, zbral na enem mestu. Ob vznoæju Kermedinovega brega se jih je na dan, ki ga starejøi poznajo kot dan mladosti (25. maj), zbralo veœ deset. Priøli so iz Ljubljane, Æeleznikov, Velenja, Avstrije ... Nekateri pa tudi iz okoliøkih krajev, kamor so se preselili. Nad zgodovino domaœega kraja zelo dovzetni Kalman je ob tej priloænosti posebej poudaril, da je breg ime Evgen Lanøœek in Koloman Lainøœek. Kralov po vsej verjet nosti dobil zato, ker sta v neposredni bliæini pred veœ sto leti na poti do gradu pri Gradu na Goriœkem, ki je bil vpet v mreæo evropskih gradov, prenoœila kralj in kraljica. Katera, mu øe ni uspelo razvozlati. Najstarejøi udeleæenec sreœanja je bil 79-letni Evgen Lanøœek, ki æivi v Ljubljani, organizator pa je posebej omenil tudi druæino Bohar-Topolovec, svojce domaœina Janeza Boharja, ki so ob vznoæju brega lepo obnovili domaœijo. Izroœil jim je 200 let staro katastrsko karto Ratkovec. Pred druæabnim delom so se udeleæenci sreœanja, ki naj bi poslej postalo tradicionalno, razmiøljajo pa tudi o ciklusu prireditev, ki bi jih poimenovali Kralovi dnevi, druæno udeleæili bogosluæja v Kriæevcih, zatem pa so na vaøkem pokopaliøœu priægali sveœe na grobovih æe pokojnih Kermedinœanov. Besedilo in fotografiji: Geza Grabar 26. junij 2008 V Selu so ponovno tekmovali v koønji trave KOLOMAN, VALENTINA IN MARTIN Druøtvo pevcev Selo in Turistiœno-informativni center Moravske Toplice sta sredi maja organizirala æe 4. tekmovanje v roœni koønji trave – drugiœ je bilo to hkrati izbirno tekmovanje za obmoœje Prekmurja za dræavno prvenstvo, ki bo letos v okolici Domæal. Tudi letos so se morali ukloniti staremu naœelu: Kosi v slabem vremenu, da boø lahko suøil v lepem. V to nekoœ zahtevno kmeœko opravilo na travniku pri nogometnem igriøœu se je pogumno podalo kar 29 koscev, od tega 23 tekmovalcev, preostali pa so bili obœinski svetniki z æupanom Francem Cipotom na œelu, ki so dokazali, da so tudi veøœi tega æe skoraj pozabljenega kmeœkega opravila. Cipot se je pogumno kosal tudi na tekmovanju v moøki konkurenci, kjer se je bolj v spretnostih in znanju kot pa v moœi merilo 14 tekmovalcev. V tej kategoriji je kosa najbolj rezala æe dvakratnemu zmagovalcu tega tekmovanja – Kolomanu Kozicu iz Ivanjøevec, ki je veljal za nespornega favorita. Na drugo mesto se je uvrstil Janez Koren iz Bratonec, na tretje pa mladi domaœin Martin Makari. Æupan je zasedel zelo solidno 9. mesto. Tako kosi najboljøi prekmurski kosec Koloman Kozic. Med petimi tekmovalkami je bila najbolje ocenjena domaœinka Valentina Horvat, Marija Puhan iz Œikeœke vasi je bila druga, dosedanja serijska zmagovalka in lanska dræavna prvakinja Gizela Cifer, prav tako domaœinka, pa se je uvrstila øele na 3. mesto. Jezila se je, ker je imela smolo pri ærebu parcele, saj je dobila najveœjo in za povrh øe mehko travo, pa øe pri izbiri kose je naredila napako, ko se je odloœila za 1,25 cm dolgo tekmovalno koso. V tekmovalni konkurenci so kosili tudi øtirje veterani, gotovo med vsemi najbolj izkuøeni in veøœi roœne koønje. Veselje je bilo opazovati njihove dovrøene zamahe in zelo œisto koønjo, kar je bil ob œasu za stroge sodnike – te je tudi letos vodil kmetijski svetovalec Franc Økaliœ – drugi najpomembnejøi kriterij. V tej kategoriji je z izbrano parcelo 6 x 6 m najkakovostneje opravil Martin Horvat iz Ivanec, sicer moravskotopliøki obœinski svetnik, Franc Brunar iz Sela je bil drugi, Øtefan Mencigar iz Veœeslavec pa tretji. Najstarejøi tekmovalec na prireditvi je bil z 79-leti Ernest Pap iz Œikeœke vasi. Oskar Makari, neumorni predsednik pevcev je kot glavni organizator in pobudnik tekmovanja tudi letos poskrbel za zanimivi demonstracijski predstavitvi traktorjev: æe odsluæenih, a lepo obnovljenih oldtimerjev, in najnovejøih in zelo zmogljivih znamke Claas. Æupan pri opravilu ... in okrepœilu. Æupan Franc Cipot se udeleæi veœine prireditev lokalnega znaœaja in svoje kmeœko poreklo velikokrat potrdi tudi z demonstracijo konkretnih kmeœkih opravil. Ena zadnjih je bila prav na tekmovanju v koønji v Selu. Ne le, da je pogumno kosil v posebni kategoriji obœinskih funkcionarjev, pomeril se je tudi na samem tekmovanju! Med øtirinajstimi tekmovalci je zasedel œastno 9. mesto. 26. junij 2008 Besedilo in fotografije: Geza Grabar Norøinci STARO POKOPALIØŒE – SPOMENIK Tik ob katastrski meji z Martjanci leæi staro, opuøœeno norøinsko pokopaliøœe. Ker je kriæ na njem temeljito najedel zob œasa, je v zimskem neurju zgrmel na tla. Na pobudo predsednika sveta KS Øtefana Pankerja sta ga Joæe Pintariœ (mizarsko-tesarska dela) in Øtefan Puhan iz Bogojine (poslikava) s sodelavci temeljito obnovila in kriæ æe veœ tednov na svojem starem mestu opozarja na ostanke vaøkega pokopaliøœa, ki je sluæilo namenu, dokler niso na zaœetku druge svetovne vojne uredili novo pokopaliøœe v bliæini vasi. Staro pokopaliøœe bi bilo smiselno urediti v spominski park. Norøinci »SONŒNA JASA« – NDB HIØE Konec maja je podjetje NDB (Nove dimenzije bivanja) s sedeæem v Murski Soboti na øiroko odprlo vrata nastajajoœe stanovanjske soseske »Sonœna jasa« v Norøincih, direktor Anton Buœek in komercialni direktor Andor Szabo pa sta novinarjem predstavila znaœilnosti soseske, ki je v zakljuœni fazi izgradnje, ter razgrnila ambiciozne naœrte mladega podjetja, ki naœrtuje v 8–10 letih postati ena najbolj prepoznavnih blagovnih znamk suhomontaænih hiø v Srednji Evropi. »Sonœna jasa« je soseska petih stanovanjskih hiø v Norøincih, zgrajenih »na kljuœ«. Bruto bivalna povrøina posamezne hiøe je 132 m2, velikost parcel 3 do 3,5 arov, vsaki parceli pripadata tudi dve parkirni mesti. Hiøe so cenovno dostopne øirokemu krogu interesentov – cena osnovne izvedbe je 1.100 evrov za m2, pri zakljuœnih delih pa lahko investitor upoøteva tudi posebne æelje naroœnika (vgradnja kamina, radiatorji v stenah, talno ogrevanje idr.). Hiøe so namenjene predvsem »ljudem, ki jim veliko pomenita prosti œas in udo bje«. Investitorja zatrjujeta, da jih lahko primerjamo z bivanjem v veœstanovanjskih stavbah, hkrati pa imajo »NDB hiøe tudi vse lastnosti samostojnih hiø z lastnim dvoriøœem in zelenico«. Bistvena novost je v tehnologiji gradnje in naœinu uporabe najsodobnejøih materialov: za osnovne nosilne elemente je uporabljena jeklena konstrukcija, ki zagotavlja protipotresno varnost, za obodne stene (»dihajoœo koæo gradbene konstrukcije«) pa ekoloøki proizvod Agepan THD ploøœe (lesene vlaknenke), kar je novost pri nas. Dobre izolacijske lastnosti materialov in izvedba zmanjøujejo stroøke ogrevanja pozimi in poletnega hlajenja. (L. S.) FOTO: Geza GRABAR FOTO: Ludvik SOŒIŒ LIPNICA – glasilo Obœine Moravske Toplice • izdajateljski svet: Andrej Baligaœ, Matjaæ Cerovøek, Marjanca Granfol, Vida Øavel (predsednica), Slavko Økerlak, Tibor Vöröø ml., Tibor Vöröø st. • ureja: uredniøki odbor v sestavi: Geza Grabar, Ella Tomøiœ Pivar (urednica prispevkov v madæarøœini), Ludvik Soœiœ (odgovorni urednik) • administrativna opravila: Marjanca Granfol • prelom in fotoliti: Atelje za œrko in sliko • tisk: S-tisk d.o.o., Beltinci – junij 2008 • naklada: 2.300 izvodov • Lipnica ni naprodaj – vsako gospodinjstvo v obœini jo dobi brezplaœno, drugi zainteresirani pa na sedeæu Obœine Moravske Toplice, Kranjœeva 3, 9226 Moravske Toplice – telefon: 02 / 538 15 00 – faks: 02 / 538 15 02, E-mail: obcina@moravske-toplice.si – internet: www.moravske-toplice.si 26. junij 2008