SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LV (49) Štev. (Ns) 30
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 8 de agosto - 8. avgusta 1996
K«
Bližajo	se	volitve Zgodilo	se	je	v	Sloveniji
Ko je Slovenija stopila na pot demokracije pred petimi leti, se je zavedala, da je s tem povezana možnost poprave toka življenja države v preteklih letih in to s pomočjo volitev. Prej pod komunistično diktaturo so bile volitve le za zunanjo uporabo, saj so se odločitve skuhale v Centralnem komiteju ZK, ne da bi ljudje imeli kak dostop tja ali samo namig, kaj se tam dogaja.
Danes so volitve postale način, kako se popravlja ali pripravlja odločilne dogodke v javnem dogajanju. Sicer so bile dosedanje volitve še nejasne, nepripravljene, skoraj anarhične, ljudje niso vedeli, koga volijo ali kaj kandidati v resnici hočejo. Ali iz volitev v volitve se obzorje jasni in volilci postajajo bolj osveščeni.
V nekaj mesecih bodo v Sloveniji nove volitve v parlament. Kot vse kaže, bodo odločilne, kar se tiče razdelitve med levo in desno, med pristaši starega režima in nove „sIovenske pomladi".
Mi izseljenci, raztreseni po vsem širnem svetu, smo še vedno zainteresirani o delovanju in življenju Republike Slovenije. Še vedno živimo in utrpamo z njo, jo obiskujemo in ji želimo najboljšega uspeha in blagostanja, pa zmago pravice in dokončno demokracijo. Zato je tudi na nas, da jo aktivno spremljamo pri tem tako važnem dogodku, kot so demokratične volitve. Tu se v resnici pokaže, ali smo Slovenci ne samo narod ali etnografija, ki se razneži ob kranjskih klobasah in Avsenikovih melodijah, ampak in predvsem, da smo živ, zavesten člen v novi državnosti, ki smo si jo toliko želeli. Z volitvami dokažemo, da nam je mar države Slovenije in njenih koristi. Dokažemo, da nismo le pričakovani
finančni vir, ampak tudi politično sodelujoč dejavnik.
In mi, ki smo se vedno s ponosom šteli za politično emigracijo, nismo bili le protikomunisti, ampak tudi v pozitivnem smislu demokrati, svobodoljubji, krščansko usmerjeni državljani. In kot taki je naša pravica in dolžnost, da sodelujemo na volitvah.
Z državnega tajništva za Slovence po svetu ter iz notranjega ministrstva smo dobili opozorilo o načinu volitev za nas izseljence. Danes se pripravlja nov volilni zakon, za katerega pa ni gotovo, da bo do volitev sprejet, in četudi bo, ne bo zelo različen od starega, vsaj kar se tiče tehnike volitev za nas izseljence.
Zato nas opozarjajo, da se bo moral v vsak volilec najprej vpisati v volilni imenik v svojo občino v Sloveniji, da mu pred volitvami od tem pošljejo volilnico, ki jo mora z volilnim glasom vrniti.
V kratkem bomo tukaj pričeli z delom za hiter in učinkovit način, kako voliti (tega nam je pri prejšnjih volitvih manjkalo). Tako da bomo pripravljeni, ko bo zakon izdan ali ko bodo jasne nove (ali stare) volilne tehnike.
Zavedati se moramo, da je tudi od našega glasu odvisno, kam se bo nagnil jeziček na tehtnici, posebno ko vidimo, kako je to nihanje danes doma. Če smo državljani Slovenije, za kar smo se toliko trudili in smo na to ponosni, potem moramo pokazati to predvsem na volitvah. Ne samo pokazati, ampak tudi efektivno z dejanji pomagati, da Slovenija nadaljuje svojo pot na pravilen, demokratičen način.
TD
mfsmm	t«* hhhh
Poboji — vojni zločin ali le napaka?
/
Po mnenju več članov, komisije za preiskavo povojnih pobojev bo del poročila mogoče sprejeti šele po parlamentarnih Počitnicah, saj je komisija že pri obravnavi Prvega vsebinskega dopolnila, ki ga je k poročilu vložil njen predsednik Jože Pučnik (SDS), odločila, da bo treba pred odločanjem vnovič obravnavati dokazno gradivo. Na tej podlagi bodo poslanci namreč odločali o morebitni dopolnitvi temeljne Potrčeve ugotovitve, po kateri je komisija „kot nesporno potrdila, da so bili po koncu druge svetovne vojne, v največjem 'obsegu v maju in juniju 1945, izvršeni množični zu-najsodni poboji". Pučnik je namreč predlagal, da bi tej ugotovitvi med drugim dodali še trditev, da je bila „v času množičnih pobojev druga svetovna vojna formalrio Praktično končana in so zato ti poboji ra-x-oroženih vojakov očitno vojni zločini po merilih mednarodnih in tudi jugoslovanskih pravnih norm". Ker se predlagatelj ob tem skličuje na konvencijo o ravnanju z v°jnimi ujetniki iz leta 1929 ter uredbo o v°jnih sodiščih iz maja 1944 in z njo povedno odločbo ustavnega sodišča iz leta 1994, je komisija po krajši razpravi sprejela Pobudo, naj se odločanje preloži do takrat, ko se bodo poslanci seznanili z navedenimi listinami in tako lahko odločali o ute-
RUSKA KAPELICA NA VRŠIČU
Podpredsednik ruske državne dume Sergej Baburin je v nedeljo 28. julija pri Ruski kapelici na Vršiču pri spominki slovesnosti ob 80. obletnici smrti 400 ruskih vojnih ujetnikov-graditeljev ceste, ki se je je udeležil slovenski predsednik Milan Kučan, poudaril, da je ta slovesnost še en dokaz, da se bodo dobri odnosi med Rusijo in Slovenijo s povečavanjem obojestransko koristnega sodelovanja še najprej krepili in razširjali.
'Spominsko slovesnost so pripravili veleposlaništvo Ruske federacije v Ljubljani, Občina Kranjska Gora in Društvo sloven-skega-ruskega prijateljstva, udeležila se je je tudi delegacija iz Rusije, slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar, beograjski nadškof Franc Perko in namestnik metropolita Kirila, škof Inokenti Dimitrovski.
kretarka Vojka Ravbar (glej 2. stran). Minister za notranje zadeve Andrej Šter pa je predstavnike javnosti seznanil s preliminarno informacijo o pojavih nasilniškega obnašanja v Sloveniji, v kateri policija ugotavlja, da od leta 1986 dalje narašča število kaznivih dejanj z elementi nasilja.
Slovenska vlada je sprejela tudi več sklepov s področja varstva okolja-in prostora.
TUDI VOJSKA IMA PLOVILO
ODPRAVA VIZ ZA BRAZILIJO
Državni sekretar v zunanjem ministrstvu Ignac Golob je v Praziliji skupaj z brazilskim zunanjim ministrom Lampreio podpisal sporazum o odpravi turističnih vizumov. Brazilija je imela doslej tak sporazum doslej le s Francijo. Sporazum bo začel veljati,Jco bo opravljen utrezen postopek v obeh državah. Generalni direktor za Evropo veleposlanik De Andrade je v pogovorih z Golobom dejal, da si Brazilija želi, da bi odnosi med Slovenijo in Brazilijo postali zgled in model za odnose Brazilije z drugimi državami v Srednji in Vzhodni Evro-pi.
. Na Velikem trgu pred hotelom Martina v Izoli so 1. avgusta slovesno poimenovali prvo slovensko vojaško plovilo Ankaran in ga nato izročili v uporabo mornariškemu odredu Slovenske vojske. Vojaško plovilo, ki ga je v Izraelu naročilo ministrstvo za obrambo, je stalo 3.594.000 ameriških dolarjev, dolgo je 52 metrov, široko pa 5,5 metra. Čoln ima dva dizelska motorja, ki dosežeta največjo hitrost 40 vozlov, na njem pa bo prostora za dvanajst članov posadke. Opremljen je s sodobno elektronsko opremo (radar, nočna opazovalna naprava, sredstva vojaških in civilnih vez, GPS, elektronske navigacijske karte itd).
EVRO-OBVEZNICE
NASILNIŠTVO NARAŠČA
deljenosti.predlagane trditve.
'v
Med zadržki na račun predlaganega dopolnila je Potrč uvodoma dejal, da preiskovalna komisija omenjenih dejanj ne more opredeljevati na ravni kazenske odgovornosti po mednarodnem pravu. Za Naceta Polajnarja (SKD) pa, prav nasprotno, ugotovitve komisije sploh ni mogoče oblikovati drugače, kot je to predlagal Pučnik, saj ravno način organizacije množičnih pobojev ter način, kako jih je povojna oblast skušala prikriti, govorijo o upravičevnosti predlagane opredelitve o vojnih zločincih, ki bi jo moral sprejeti tudi državni zbor. Kot dokazi za to, da se je povojna oblast zavedala odgovornosti za storjena dejanja, naj bi služile tudi odredbe takratnega notranjega ministrstva o prepovedi obiskovanja množičnih grobišč.
Precej podoben zaplet se je zgodil tudi . pri obravnani Pučnikovega dopolnila, po katerem naj bi med povojna zbirna taborišča uvrstili tudi taborišče v Hrastovcu, kjer so bili nekaj mesecev zaprti slovenski državljani madžarske narodnosti. Po predloženem besedilu, ki naj bi se nanašalo na eno od že opravljenih pričanj oziroma pisno izjavo prizadetih predstavnikov madžarske narodnosti, je bilo med zaprtimi 30 odstotkov otrok in 40 odstotkov žensk. Navedba omenjenih številk je med poslanci sprožila razpravo o njihovi verodostoj-
Po dobrem letu priprav je slovenska vlada potrdila Strategijo ekonomskih odnosov s tujino in jo poslala parlamentu v obravnavo. Na novinarski konferenci po zadnji predpočitniški seji vlade je vsebino tega dokumenta predstavila državna se-
Finančni minister Mitja Gaspari je na novinarski konferenci pojasnil, da je Slovenija 22. julija, po ureditvi odnosov z mednarodnimi organizacijami in po pridobitvi zelo ugodne ocene kreditne sposobnosti, začela z izdajo evroobveznic, dokumente za izdajo pa so podpisali 31. julija. S pomočjo investicijske banke J. P. Morgan so bile izdane evroobveznice v nominalni vrednosti 325 milijonov dolarjev. Cena takšnega zadolževanja znaša 0,58 odstotne točke nad donosom primerljive petletne obveznice Zakladnice ZPA. Datum izdaje obveznic je 6. avgust, v izplačilo pa padejo 6. avgusta 2001.
Po STA
Referendumi na en dan
Ustdvno sodišče je predvčerajšnjim (1. avgusta) odločilo, da referendumi o volilnih sistemih morajo biti. Razveljavilo je tisti del referendumskega vprašanja 43.710 podpisnikov predloga SDS (Janša), ki določa volitve za dva predstavnika slovenskih državljanov v zamejstvu, ker so protiustavna.
■ S tem je ustavno sodišče odgovorilo na sprejetje zakona, ki so ga sprejeli v parlamentu in po katerem naj bi se vsa referendumska vprašanja napisala le na eno glasovnico in po katerem naj bi bila za uspeh referenduma potrebna udeležba večine volilnih upravičencev. Zdaj bodo referendumi, ki so jih predlagali tudi svčtniki in LDS sicer lahko vsi na en dan, vendar bodo
nosti, ki pa je zaradi predčasne raz-pustitve seje niso uspeli rešiti niti s pridobitvijo izvirne listine.
Po „Slovencu"
morali biti izpeljani vsak zase, odločala pa bo večina prisotnih na referendumu in ne večina vseh volilnih upravičencev.
Državni zbor bo moral v sedmih dneh po odločitvi sodnikov na izredni seji določiti d(>tum izvedbe referendumov. Janša je nad odločitvijo sodnikov že izrazil zadovoljstvo, nesporazum okrog dveh sedežev za Slovence po svetu pa je razumel kot posledico dejstva, da so sodniki ocenili, da sta le dva volilna okraja za toliko Slovencev, raztresenih po vsem svetu, premalo. SLS svoje ocene še ni dala, prav tako ne državni svet, saj je dr. Ivan Kristan nekje v tujini, menda v Južnoafriški republiki.
Izjave tudi ni dala SKD, saj je njen predsednik Peterle na počitnicah na kolesarjenju po Sloveniji. Znano je, da je v zvezi z zakonom, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, SKD glasovala spet z ZLSD in LDS, torej v veliki koaliciji.
Od našega dopisnika v Sloveniji po Internetu 3. avgusta
Strategija ekonomskih odnosov s tujino
Od pridruženega do polnopravnega članstva v EZ
i
Ji-1 'i! .
J
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Strategija od pridruženega do polnopravnega članstva v Evropski Zvezi je slovenska vlada po dobrem letu priprav poslala v obravnavo in sprejem parlamentu. Največ pozornosti je v tem dokumentu, ki obsega tisoč strani in ga je pripravilo več deset domačih in tujih avtorjev, namenjeno približevanju naše države EZ na področju gospodarstva.
Državna sekretarka v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Vojka Ravkar pojasnjuje, da se mora Slovenija s svojim razvojnim vzorcev, ekonomskim in pravnim sistemom prilagajati razvitim evropskim državam. Slovensko vključevanje v evropske integracijske procese je pogojeno s slovenskim razvojnim, civilizacijskim in kulturnim vzorcem kot z našo zgodovino in tradicijo.
Kot ključne cilje ekonomskih odnosov Slovenije s tujino strategija opredeljuje: hitrejšo gospodarsko rast z razvojnim dohitevanjem razvitih evropskih držav, vsestransko internacionalizacijo slovenskega gospodarstva, rastoči pomen mednarodne menjave blaga in storitev, ob ohranjanju ravnotežja kot dejavnika gospodarske stabilnosti, ter polnopravno članstvo v EZ.
„Slovenija je evropska država, zato so in bodo njene najpomembnejše trgovinske partnerice evropske države, v prvi vrsti države EZ. Vključevanje Slovenije v evropske gospodarske integracije predstavlja nujnosti, saj to zanjo pomeni razširitev trga ter vključenje v evropske tokove kapitala in prenosa tehnologije. Z drugimi besedami, cilj slovenske strategije in politike ekonomskih odnosov s tujino je okrepitev položaja slovenskega gospodarstva v EZ ter razširitev na nove trge v EZ, povrnitev dela jugoslovanskih trgov, bistveno povečanje prisotnosti na trgih ZDA, v nekaterih državah nekdanje Sovjetske zveze ter si s pozameznimi proizvodi odpreti ostale trge neevropskih držav najdinamičnejših no-voindustrializiranih držav v razvoju in plačilo visoko sposobnih izvoznic nafte", je poudarila Ravbarjeva.
Intenzivni gospodarski odnosi med Slovenijo in EZ so se odvijali že v okviru nekdanje Jugoslavije, po osamosvojitvi pa se je to sodelovanje okrepilo na vseh področjih, tako da se danes skoraj 70 odstotkov celotne blagovne menjave odvija z EZ preko 70 odstotkov tujih naložb izhaja iz EZ, pa tudi pretežni del mednarodnega prenosa tehnologije, znanstveno-tehničnega sodelovanja, razvoja transportne in informacije infraestrukture je povezan s tem območjem. Za približevanje EZ je pomembno tudi dejstvo, da le-to sovpada z institucionalnimi reformami, povezanimi s
prehodom v tržno gospodarsko ter s pridruženim članstvom do leta 2001.
V uveljavitvijo asociacijskega sporazuma se do leta 2001 lahko pričakuje pospešena gospodarska rast, med pomembne prednosti pa štejejo tudi odpravljanje vsebinskega in formalnega zaostanka v približevanju Slovenije EZ. S podpisanim AS se je zmanjšala tudi možnost mednarodnih pritiskov na Slovenijo v zvezi z morebitnim obnavljanjem jugoslovanskega" gospodarskega prostora.
Nevarnosti, ki jih prinaša usklajevanje nepremičninske zakonodaje z evropsko, se nanašajo tudi na možnosti prodaje zemljišč tujim fizičnim osebam, zato se moramo ustrezno pripraviti, tudi z uveljavljanjem instrumentov, ki jih priznajo članice EZ. Avtorji strategije opozarjajo tudi, da kasneje polnopravno članstvo prinaša tudi izgubo monetarne in dela politične ter nacionalne suverenosti. Približevanje EZ ima za Slovenijo različne učinke po posameznih gospodarskih dejavnostih, sektorjih oz. podjetjih. Zlasti zahtevno bo prilagajanje na področju energetike, kmetijstva in storitvenih dejavnosti.
Pred vstopom v EZ mora Slovenija dokončati proces makroekonomske stabilizacije, oblikovati konkurenčen podjetniški in finančni sektor, izvesti vrsto reform v državnem sektorju (davčna reforma, sistem socialne varnosti, vključno z reformo pokojninskega zavarovanja), dokončati pravno in institucionalno reformo. Učinke polnopravnega članstva so v strategiji razdelili v kratkoročne in dolgoročne. Ocene kažejo, da bodo na kratki rok stroški, povezani s procesom prilagajnja skupnemu trgu in učenjem „pravil igre" EZ odtehtali pozitivne učinke povečanja družbenega blagostanja. Avtorji dokumenta napovedujejo, da bo na kratki rok nastopil „pro-duktivnostni šok", ki bo vplival na zaposlenost, in dolgoročni učinki se nanašajo predvsem na povečanje gospodarske rasti, izboljšanje ekonomije obsega, lokacijsko privlačnost za naložbe, okrepitev konkurenčnosti, zmanjšanje proračunskih obremenitev in nižje transakcijske stroške.
In ne nazadnje je pomembno, da mora biti javnost pravočasno seznanjena z vsemi aktivnostmi, ki potekajo na vseh ravneh. Potrebno jo je obveščati o posebnostih evropskega povezovanja ter o pozitivnih in negativnih posledicah za Slovenijo v obdobju njenega vključevanja in po sami vključitvi. Na ta način bodo tudi zagotovljeni pogoji za odgovorno referendumsko odločanje državljanov Slovenije o vključevanju v Evropsko zvezo.
po STA
VOLITVE V SLOVENIJI
Anketa dnevnika "Slovenec" junija 1996
???? 14,96
LDS 21,62
•SNS 1,3 ZELENI 2,7 ZLSD 8,1
DS 8,1
SLS 8,1
SDS 18,91 —«
SKD 16,21 —I
Iz dnevnika „Slovenec" smo povzeli izsledke ankete, v kateri so vprašali 512 Slovencev, za koga bi volili na prihodnjih volitvah. Rezultate prinašamo
v gornji grafični obliki
Dober teden po zamenjavi gospodarskega ministra lahko vidimo, da se pravzaprav ni mnogo spremenilo. To je pozitivno dejstvo, če upoštevamo, da so se še pred kratkim vsi bali hude katastrofe, če bi do te zamenjave prišlo. Dejansko bi lahko trdili, da se je stanje celo zboljšalo, saj je z odstranitvijo Cavalla predsednik Menem odstranil tudi najbolj sporno točko argentinske gospodarske sedanjosti: nenehno prerekanje med njim in ministrom.
MIR V GOSPODARSTVU
Že v tem prvem tednu je nekaj zanimivih podatkov potrdilo, da je bila predsednikova poteza pravilna. Borza je v tem obdobju poskočila kar za 10%, delno ker si je newyorška borza tudi opomogla, in za sabo potegnila ostali svet. A tudi to je dobro znamenje: novi minister je nastopil pod srečno zvezdo.
Roque Fernandez je prejel tudi za lombo domačih in tujih bank, ki so celo ponudile široko posojilo, da vladi pomagajo iz finančne zagate. Prav tako so novo gospodarsko vodstvo podprle tudi razne podjetniške ustanove, katerim je mnogo na tem, da ne pride do kakih prelomov v celotnem gospodarskem delovanju.
Še en važen činotelj je v vsem tem razvijanju: zadnje dneve Cavallovega upravljanja je bilo zaznati precej močan odtok deviz. Zaloga dolarjev je hitro padala: odtekala je v inozemstvo in v domača zaklonišča". Po nastopu novega ministra se odtok sicer ni ustavil, a znatno je pojenjal, kar očividno kaže na zaupanje in pomiritev odločilnih krogov.
Vendar niso vse same rožice na poti Fernandeza. Celo ena najbolj pozitivnih plati, kot je zaslomba vladne stranke v kongresu, naletava na težave. Na tem mestu smo večkrat omenjali, kako je celotnemu gospodarstvu škodilo tisto čudno sovraštvo med Cavallom in peronističnimi poslanci. Vsak zakonski osnutek, ki so ga iz gospodarskega ministrstva poslali v kongres, je pomenil novo vojsko in zahteval vsakopotnega truda s strani predsednika, da je poslance prisili da so zakon potrdili. No, sedaj izglečla, da je tega konec, in peronistični poslanci so izrazili pripravljenost, da novemu ministru pomagajo. A to ni tako lahko, kajti opozicija je prav tako izrazila pripravljenost, da to prepreči. Prvi spopad se je iztekel v škodo vladi: opozicija se ni predstavila in vlada, ki ima lastno večino, pa še podporo nekaterih manjših strančic, ni mogla zbrati zadostnega števila poslancev, da bi dosegla kvorum. Manjkala sta ji dva poslanca.
Prav tako se zbirajo oblaki na socialnem polju. Glavna delavska konfederacija CGT, ki je doslej nenehno podpirala vlado, ali ji vsaj ni delala težav, se je sedaj odločila za pot opozicije. Okrnjenje družinskih doklad in odprava prehranilnih bonov sta tako negativno odjeknili zlasti med regionalnimi odseki CGT, de so ti potisnili vodstvo v odpor proti vladi. Ko je nastopil novi minister in omenjenih dekretov ni odprgvil, je bila stavka napovedana za 8. avgusta, ne da bi od vlade kaj konkretnega dosegla, marveč da bo pokazala svojo moč in enoten nastop delavstva, katerega organizacije so deljene na tri velike sektorje. Stavka bi mogla njih položaje zbližati, tudi glede na prihodnje bitke, ki se še napovedujejo, zlasti ker vlada grozi z novimi spremembami v ustanovi socialnega skrb-stva, kar sindikalistom zlasti hodi na živce.
Medtem pa v Buenos Aires prihaja misija Mednarodnega denarnega fonda
(FMI). S to misijo bodo tekla pogajanja, kako preurediti davčni sistem, da bo država nabrala več denarja. To bo predko-rak za nov sporazum med vlado in FMI, glede državnega proračuna za tekoče leto. Pri Fondu smatrajo, da je davčna politika napačno usmerjena: preveč teži le na delavstvu in na potrošnji, premalo pa na bogastvu. In ker je delavstvo in na potro-šnja pa vsled recezije hudo okrnjena, je treba smer spremeniti. Seveda v tem čudno soupada položaja Fonda in katoliške Cerkve. Seveda iz različnih vzrokov. FMI ne kritizira zaradi krščanske ljubezni do bližnjega, marveč ker vidi, jasnejše kot vlada, da „kjer ni, še cesar ne dobi". Medtem pa se resni krogi mednarodnih investicijskih skupin, ki so pozitivno reagirali na spremembo ministrov, sprašujejo, kdaj in kako bo prišlo do druge spremembe: iz recezije v gospodarsko rast. Ta sprememba bi bila garancija za ponoven dotok produktivnih investicij, ki so edine, ki državi in družbi res koristijo.
NEMIRNI POLITIKI
V tem ozračju pa je kot novi buenos-aireŠki župan, prvi svobodno izvoljeni, nastopil radikal Fernando de la Rua. Po vzhičenosti spričo volilne zmage, je pričelo radikale skrbeti, ker ni lahka naloga upravljati tako veliko in kaotično mesto kot je Buenos Aires, zlasti še ne, če ga prevzame z milijonskim dolgom, katerega vlada računa v višini dveh tisoč milijonov dolarjev, radikali pa smatrajo, da presega tri tisoče. Zato bo prva poteza nove uprave, da kaka neodvisna ustanova najprej ugotovi, kakšno je dejansko finančno stanje mesta.
A hude težave napovedujejo tudi na političnem področju. Statutarna skupščina, ki je te dni pričela zasedati, da položi ustavne temelja mestne uprave, je že zapustila od vlade začrtano pot, in ubrala svojo smer. Prva poteza je bila, da razglasi za neustavna dva zakona, ki omejujeta avtonomijo prestolnice. Položaj je namreč sledeč: spremenjena ustava določa, da je mesto Buenos Aires avtonomno. Zakona o avtonomiji pa to stanje omejujeta, ker prepuščata tako sodni sistem mesta, kot varnostne organe (policijo) v rokah zvezne vlade.
Seveda stvar bi se enostavno rešila, če ves problem puste v rokah vrhovnega sodišča, s čimer tudi grozi vlada. A vsi vemo, da je vrhovno sodišče soglasno z vlado. V tem stanju pa novi župan noče problemov, zlasti še, ker bi tako policija kot sodišče v mestnih rokah pomenilo nove in večje stroške, torej fondov, ki jih mesto nima. Zato napoveduje, da bo do avtonomije prišlo „s časom in postopoma", medtem ko od vlade zahteva, naj poravna stare dolgove, od opozicije pa, da naj ne povzroča novih konfliktov.
Dovolj travmatično je že, da mora vladati s starim občinskim svetom, ker se še ne ve kakšen bo novi, izvoljen po novinah, ki jih šele sedaj določajo.
Volitve za nov svet pa more, po prej omenjenih spornih zakonih, sklicati le predsednik države, ki to odlaša za prihodnje leto, s čimer tudi draži združeno opozicijo. Seveda, v ustanovodajni skupščini mesta ima vlada komaj 20% predstavnikov, v dosedanjem mestnem svetu pa' po številu svetnikov zavzema mesto prve manjšine, ker nihče nima večine. De la Rua pa se tudi boji, da bi na volitvah za skup" ščino zmagala Solidarna fronta. Z vlado }e torej sklenil neke vrste „pogodbo mime koeksistence", medtem ko čaka, da čas zaceli rane.
Odmevi 3. tabora Slovencev po svetu
Druga srebrna medalja
Dragi rojaki iz Argentine!
Za nanii je 3. tabor Slovencev po svetu.
Na prvem taboru smo obravnali potrebe Slovencev po svetu. S tem smernicami si je naše društvo začrtalo program, ki ga. od tedaj izvaja -zlasti skrb Za mladino ob pošiljanju učnega gradiva in risank v slovenščini za najmlajše ter organiziranje in vodenje slovenskih maturantov iz Argentine po Sloveniji, letos pa tudi Kanade. Drugi tabor je bil v znamenju 50-letnice povojnega izseljenstva.
Na letošnjem taboru so bili naša skrb Slovenci po svetu, ki bi se radi vrnili. V odboru smo se spraševali, zakaj se je po petih letih demokracije tako malo Slovencev vrnilo „domov". Povabili smo predstavnike izseljencev, naj razmišljajo o tem vprašanju. Mnogi so poslali svoje odgovore; nekateri tudi navajajo primere, kako so druge d ržave rešile ta problem. Ker so prispevki zelo zanimivi in -upamo- bodo v prid vsem, ki oblikujejo slovensko prihodnost, smo predstavnike Slovencev po svetu, naj podajo svoja mnenja dr. Peter Urbanc iz Kanade, dr. Edi Gobec iz ZDA, lic. Ivan Korošec iz Argentine, univ. prof. inž. Marjan Magister iz Španije, Franc Šega iz ZDA, Janez Pucelj in Feliks Tavčar iz Nemčije ter Ivan Žigon in Vinko Rizmal iz Avstralije.
Za drugi del delovnega programa smo -povabili predsednike šestih političnih strank, ki so v zadnjih letih tako ali drugače dajale izjave o Slovencih po svetu. Na vabilo so se odzvali predsedniki Janez Janša (SDS -Socialdehnokratska straijka), Lojze Peterle (SKD -Slovenski krščanki demokrati), Marjan Podobnik (SLS -Slovenska ljudska stranka) in Vitomir Gros (LS -Liberalna stranka); Janez Drnovšek (LDS -Liberarna. demokracija Slovenije) in Janez Kocijančič (ZLSD -Združena lista socialnih demokratov) sta svojo odsotnost opravičila. Pp izredno zanimivi razpravi, kjer so politiki predstavili svoj program za izseljence, se je razvila razprava, ki jo je vodil gospod Janko Tedeško iz TV3 (celotni program je posnela TV3). Izseljenci so izrazili upanje in zeljo, da bodo ovire odstranjenje le, če v Sloveniji zavladajo demokratične sile. Želja po predvolilni povezavi vseh strank slovenske pomladi je bil skupni imenovalec sobotnega zasedanja.
Izredno smo zadovoljni z množično udeležbo, z razpravami izseljencev in s političnimi programi, ki skrbijo za izseljen-
ce. Bog daj, da bi se kmalu vse to uresničilo in da bi vsi, ki si želijo vrnitve, to čim prej dosegli!
Pod vodstvom igralke Mestnega Gledališča Ljubljane Marjane Klanšek-Jaklič -ki je že zjutraj vodila izseljenski del programa-se je popoldne nadaljeval kulturni program. Nastopil je godalni kvartet bratov Feguš iz Maribora. Ljubljanski mestni svet je ob tej priložnosti poklonil ta nastop vsem zbranim Slovencem po svetu. V režiji pesnika pisatelja Toneta Kuntnerja se je program nadaljeval na temo izseljenstva in ljubezni do domovin,e. V kombiniranem nastopu Domžalskega komornega zbora in citrarja Tomaža Plahutnika sta igralca Tone in Jernej Kuntner recitirala pesmi pred kratkim umrlega izseljenskega pesnika Franceta Papeža.
Po kulturnem prugramu smo zaključili 3. tabor Slovencev po svetu v sv. mašo, ki jo je daroval ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar ob somaševanju Janeza Riharja, vodja Rafaelove družbe, in Jane-. za Puclja, vodja Katoliške misije v Evropi.
Naj še omenimo, da se je kljub vsemu nekaj izseljencev oziroma njihovih ptrok le vrnilo v Slovenijo. Nekateri so se vrnili oziroma preselili iz slovenske zavednosti in prebivajo v Sloveniji, kakor le zmorejo -tako kot ostali Slovenci. Zt prihod ene družine je preskrbela SKD. Mnogo mlajših je prišlo, ko je Demos poskrbel, da je ministrstvo za šolstvo in šport začelo dodeljevati štipendije tudi za otroke političnega izseljenstva in jim s tem omogočilo študij ali izpopolnjevanje v domovini staršev oziroma njihovi očetnjavi. Občine Ljubljana, Kranj, Vrhnika, Krško in stranke LS, SLS, SKD in SLS so vedno finančno podprle razne obiske Slovencev po svetu v Sloveniji, zlasti mladih. Gotovo največja pomoč za mnoge od teh, ki smo še odločili, da ostanemo v Sloveniji, je bila nekdanjega ljubljanskega župana Jožeta Strgarja in predsednika tedanjega izvršnega sveta Marjana Vidmarja, s prizadevanjem svetnika Kogeja in Jožeta Čampa, ko so nam dodelili deset stanovanj z ugodno mesečno najemnino. Vsem tem smo seveda neskončno hvaležni in Bog daj, da bi se vnaprej čim več izseljencev vrnilo domov.
Prsrčnem pozdrav!
za Izseljensko društvo Slovenija v svetu prof. Pavlinka Korošec Kocmur
Slovenci so na olimpijskih igrah v Atlanti dosegli še drugo srebrno medaljo: Brigita Bukovec je dosegla drugo mesto v teku na 100 m z ovirami. Važno je še to, da sta se ji prvo mesto in zlata kolajna izmuznili le za eno stotinko sekunde! S tem so Slovenci dobro predstavili svoje športno udejstvovanje in se uvrstili na 55. mesto, kar je za številčno in finančno šibko državo zelo dobra umestitev.
V finale je prišel tudi Gregor Cankar, ki je skočil v daljavo 8 metrov in dosegel 8. mesto.
Iztok Čop je v veslanju dosegel 4. mesto, kar je za Slovenijo veliko.
Rajmond Debevec, svetovni rekorder, se v raznih strelskih panogah ni uvrstil med odlikovance, čeprav med prvo dese-torico. Ta naš večkratni svetovni prvak žal na nobenih olimpiadah še ni dobil nobenega odličja.
Drugi tekmovalci večinoma niso prišli niti do finalnih tekem. Četverec brez krmarja in dvojni dvojec v veslanju, jadranje v raznih oblikah; plavanje (100 m delfin, 400 m prosto, 200 m mešano, 1500 m prosto za moške, za ženske pa 50 m prosto, 200 m prsno, 200 m mešano) so izpadli pred finalom, kakor tudi kopje (ženske), met diska (moški) in moški in ženske v teku. Nekaterih podatkov npr. za kolesarstvo, lokostrelstvo in maraton še nismo prejeli.
Vsa slovenska reprezentanca je štela 37 športnikov, prišteti je treba še tehnično osebje in voditelje.
Preden so odšli od doma, so podpisali pogodbo, po kateri prejemnik zlate kolajne dobi 3 milijone SIT, srebrne dva in bronaste en milijon SIT.
Brigita Bukovec v teku na 100 m z ovirami, kjer je dobila srebrno medaljo.
Andraž Vehovar s srebrno kolajno v kajaku.
MEDNARODNI KONTRABANT OROŽJA
Ljubljanski in mariborski kriminalisti ter specialne enote ministrstva za notranje zadeve so v sodelovanju z obveščevalno varnostno službo obrambnega ministrstva in hrvaškim ministrom za notranje zadeve 11. junija 1996 v Ormožu zasegli 35 kilogramov vojaškega eksploziva penetrita, ki je bilo namenjeno predvsem nadaljnji prodaji na Zahod. Gre za enega večjih uspehov slovenske policije na tem področju.
, UPOKOJITEV POSLANK IN POSLANCEV
Državni zbor (senat) je-v nadaljevanju 40. seje v zadnji obravnavi Zavrnili predlog zakona o poslancih, s katerim naj bi na predlog 44 poslank in poslancev uvedlo posebne ugodnosti glede upokojevanja poslank in poslancev, njihovih odpravnin in nadomestil po preteku mandata. Slovenska javnost je bila zelo ogorčena, ko je zvedela za poslanski predlog.
Po STA
Stane Snoj
a
m
To smo morali žrtvovati Slovenci za-radi „takojšnjega oboroženega odpora Proti okupatorju", ko nas je bilo slaba dva bilijona, Italijanov in Nemcev pa čez 100 bilijonov! To je tista „osvobodilna borba', Ki jo še zmeraj opeva slovpnska uradna *§°dovina in so je še danes polni šolski Učbeniki, čeprav ni več komunizma! To je Usta „osvoboditev", za katero slovenski Uarod še danes plačuje partijskim „hero-)em" z raznimi privilegiji!
O uničenem slovenskem imetju imamo še manj podatkov in cenitev kot o življenjskih izgubah. Ropal je okupator, rušila je revolucija. Eno je mogoče zanesljivo trdilu partizanske enote so poleg stalnih ple-uitev, zaplemb, rekvizicij premičnin in nepremičnin Slovencev načrtno rušile in Uničevale tudi objekte, za katere ni bilo nobenega vojaško-strateškega opravičila:
gradove, graščine, šole, prosvetne domove, cerkve.
Bilanca je torej za slovenski narod očitno negativna. Življenjske in materialne izgube niso v nikakršnem razmerju z doseženimi uspehi, to je z zmago, še posebej ne, ker leto 1945 ni prineslo osvoboditve, temveč le prehod iz enega totalitarizma, nacifašizma, v drugega, komunističnega.
Dr. Janez Zdešar v študiji, iz katere sem pobral te zgodovinske podatke, pride do tehle zaključkov:
„Tudi narodno-ozemeljska bilanca je negativna. Program Združene Slovenije, zasnovan dobrih sto let pred tem, se ni uresničil. Po analogiji s povojnim evropskim prostorskim urejevanjem si upam postaviti tezo, da bi Sloveniji pripadel Trst .- vsaj kot kondominij - in Gorica. Avstrijsko slovensko Koroško pa je zapravilo -
ironija zgodovine - koroško partizanstvo samo. „Ce v Avstriji ne bi bilo upornikov in partizanov, potem bi bila velika Verjetnost, da bi zavezniki priključili Koroško Jugoslaviji.
Zmaga komunistični revolucije pa ni pomenila samo okrnitve slovenskega narodnega prostora in zožitev državnih meja, temveč tudi izgon iz Evrope. Desetletja smo bili izrinjeni in izločeni iz zahodnega družbenega, političnega in gospodarskega sistema, odrezani od antičnokrščanskih korenin, kot balkanska provinca prisilno vključeni v evrazijski boljševiški prostor. O tej izključitvi iz Evrope in o tragičnih posledicah bo treba pisati knjige".
In svojo študijo zaključuje dr. Zdešar:
,,Zmagovita komunistična revolucija je negativno oblikovala slovenski narodni značaj. Komunistična OF je 8. novembra 1941 objavila Temeljne točke OF slovenskega naroda. Točka 4 se glasi: „Z osvobodilno akcijo in aktivizacijo slovenskih množic preoblikuje OF slovenski narodni značaj. „Zagotovo je revolucija po zmagi resnično desetletja oblikovala slovenske-
ga človeka, vendar negativno. Ne smemo vsega, kar je bilo po 1945 v slovenskem življenju negativnega, pripisati revoluciji, vendar v slovenski družbi ne vidim niti ene strukturne izboljšave ali uspešne sistemske kvalitete, ki bi jo uvedla medvojna revolucija. Govorjenje o „kontinuiteti pozitivnega" iz dobe pred letom 1990 oziroma da je bilo v Omenjeni dobi več pozitivnega kot negativnega, je perverzno, saj je sistem v sebi antihuman in totalitaren".
Doba, katere se spominjamo, je bila strašna za slovenski narod. Vse sile teme, napovedane v Razodetju, so se zgrnile nadenj. Vojni je sledila fuja okupacija, njej pa komunistična revolucija, ki je pod krinko OF v imenu svobode prinesla še večje gorje. Konec je fašizma in nacizma in dočakali smo konec komunizma. Božji mlini meljejo počasi, a gotovo. Kljub vsemu, čeprav je včasih drugačen videz, drži: „Gos-podar zgodovine je Bog. Iz verouka vemo, da ni nobena solza zaman potočena. Trdno verujemo, da po morju solza in krvi čakajo slovenski narod lepši in milosti polni časi.
Konec
Mladi Slovenci iz Kanade in Argentine
RAST XXV nadaljuje s potovanjem
Mladi Slovenci rojeni v Argentini in Kanadi, ki so pred dnevi prišli na maturantski izlet, so v ponedeljek, 22. julija, začeli s programom Obisk Slovenije. Organizacijo in večino stroškov v Sloveniji nosi Izseljensko društvo Slovenija v svetu, ki si je pred štirimi leti začrtalo kot enega izmed glavnih ciljev skrb za mlade Slovence, rojene v tujini. Letošnja zanimivost pa je, da iz Argentine prihaja RAST 25 in da prvič prihajajo slovenski maturantje iz Kanade. Skupaj jih je skoraj 40, pod vodstvom gospoda Blaža Potočnika in Tatjane Kavaš iz Kanade in Mirjam Oblak in Francija Cukja-tija iz Argentine.
Nekateri so prvič v Sloveniji. Kar so si do zdaj ogledali, jim je bilo izredno všeč, nestrpno pa čakajo na vzpon na Triglav.
Med obiskom pri škofjeloškem županu Igorju Drakslerju smo šest mladih, tri iz Argentine in tri iz Kanade prosili za pogovor. Predstavili so nam svojo skupino. Prijetno, sproščeno so odgovarjali.
Prosim povejte nam na kratko, kako poteka poučevanje slovenščine v vaši državi?
Pavlinka: V Argentini je slovensko šolstvo razdeljeno na obdobja: otroški vrtec, osnovna šola, srednja šola in nato tudi visokošolski tečaj. Za otroke, ki imajo enega od staršev neslovenca in imajo zato morda težave s slovenščino, so pripravili tečaj „ABC po slovensko". In še to, da ni samo ena osnovna šola, ampak jih je devet. Največ v Velikem Buenos Airesu (to je predmestje glavnega mesta), druge pa so v Mendozi, v Bariločah, v Tucumanu, v San Luisu. Srednješolski tečaj je samo eden, dijaki iz drugih argentinskih pokrajin šo lahko dopisni dijaki tega srednješolskega tečaja.
Kako pa v Kanadi?
Štefka: V Kanadi imamo slovenski šoli, v eni se učimo samo pet let.
Pavel: V drugi pa se učimo osem let vsako soboto tri ure. Tako končamo s poukom slovenščine dve leti pred koncem kanadske gimnazije.
Kristina: Pomembno se mi zdi, da je’tudi pri nas pouk enkrat na teden ob sobotah in da vsi, ki poučujejo, to delajo brezplačno.
Kdaj ste začeli razmišljati o tem da bi prišli na maturantski izlet v Slovenijo?
Veronika: Razmišljali smo že, ko smo začeli s srednješolskim tečajem, veselilo nas je, ker je to kot zaključek neke dobe in tudi, ker smo vedno želeli spoznati državo svojih staršev.
In v Kanadi?
Štefka: Jaz, na primer, sem hodila v slovensko šolo, ki traja samo pet let. Ko sem zvedela, da gredo maturantje v Slovenijo, sem hotela iti zraven, zato sem šla v drugo šolo. Sicer sem bila že velikokrat tukaj in Slovenijo čutim kot svojo domovino. Rada pridem. Vsakokrat vidim kaj novega.
Peter in Pavel: Mi pa smo hodili v osemletko, in ko so nam lani povedali, da obstaja ta možnost, smo se začeli pripravljati.
Kako ste zbirali denar za vožnjo?
Pavlinka: S srečolovom, prodajali smo srečke in s tem tudi kar nekaj zaslužili. Z zbiranjem denarja pa smo začeli že pred dvema letoma, vsako soboto je moral vsak prinesiti določeno vsoto in tako se je nabral skupni sklad, ki ga uporabljamo za izredne reči.
Kristina: Večinoma so pomagale družine, starši, strici, botri, bratje. Nimamo nobenega pokrovitelja.
Veronika: V Argentini mladi pripravljamo mladinske dneve po slovenskih domovih (slovenskih centrih). Lani smo na zadnjem bodoči maturantje pripravili neko stojnico, kjer smo prodajali kavo, lectove srčke, sladoled, pijačo. Tudi tako smo zbirali denar.
Pavel: V Kanadi smo letom zvedeli, da smo lahko prva skupina slovenskih maturantov iz Kanade, ki je prišla na maturantski izlet v Slovenijo. Zato se nismo pripravljali tako, kot so se v Argentini, od koder je že šesta skupina, in imajo izkušnje prejšnjih skupin.
Štefka: Nenadoma smo zvedeli, da lahko pridemo. Mislim, da se bomo prihodnje leto bolj organizirali.
Torej ste se kar s staršem zmenili...
Štefka: Ja, ampak morali smo dobiti odlične ocene, da bi lahko prišli. In mislim, da nam je uspelo, ker smo tukaj.
Torej, če si nekaj močno zaželiš, dosežeš...
Štefka: Vsi imamo delo, da smo lahko tudi nekaj sami prispevali.
Pri vas je navada, da delate med počitnicami?
Pavel: Ja, na primer voziti smemo že od 16 leta naprej.
Izseljensko društvo Slovenija v svetu je organiziralo potovanje po Sloveniji, kaj pričakujete od njega in kaj od društva?
Pavlinka: Od potovanja pričakujemo, da bomo čim bolje spoznali Šlovenijo in da bomo vse lepote, ki jih ima, res spoznali in tudi, da bi se vživeli. Od društva pa pričakujemo stike še naprej.
Maturanj&si pod vodstvom Vincencij Demšarja ogledujejo Škofjo Loko.
Veronika: In s slovensko mladino.
Štefka: Veliko nas je že bilo v Sloveniji in ogledali smo si te lepe kraje, ampak ne s prijatelji ali pa s skupino iz Argentine. Zanima me tudi Kočevski rog, ki ga bomo obiskali. O njem so mi pripovedali stari starši. No, rada bi bolje razumela, zakaj so starši in stari starši morali priti v Kanado.
Pavel: In hočejo priti nazaj...
Peter: Že prej sem prišel sem s sorodniki, vendar nisem videl veliko Slovenije. Zato jo hočem spoznati.
Veronika: Ne bomo navezali stikov samo s slovensko mladino, ampak tudi s Kanadčani. Zvedeli bi radi, kakšno je življenje tam, če je podobno našemu...
Štefka: No, in tako si ustvarimo nova prijateljstva, v Argentino bom potovala prihodnje leto.
Ne vem, če je prekmalu, da bi začeli razmišljati o tem, da bi še kdaj prišli za daljši čas. Tukaj se odpirajo možnosti, recimo, da bi začeli ali končali kak študij, so štipendije in je možnost bivanja.
Štefka: Ja, oče je poizvedoval, če bi lahko tukaj odprl delavnico, jaz pa bi kar tukaj živela.
Pavlinka: Jaz pa mislim, da bi bila to zelo težka odločitev, ker imam tam vse svoje prijatelje. Življenje je potekalo v Argentini in ne vem, če bi lahko kar tako vse pustila in prišla sem.
Slovenec, 25. julija
Dragi prijatelji v Argentini!
V torek 30. julija smo obiskali Primorsko in že tako pričakovano slovensko obalo. Najprej smo si ogledali Postojnsko jamo in nato smo imeli nekaj prostega časa za nakup spominčkov ter ogled okolice. Opoldne smo obiskali koprsko škofijo in ker ni bilo škofa Metoda Piriha, nas je sprejel njegov tajnik. Zatem'smo spoznali tudi Ognjišče. G. Bole naš je seznanil z delom in organizacijo te pridne in zanimive ustanove. Po kosilu smo imeli tudi možnost, da smo se kopali v slovenskem morju in to v turističnem in lepem Portorožu.
V sredo 31. julija smo se v poznih urah zapeljali v Teharje. Tudi tam smo z molitvijo, pesmijo in recitacijo počastili naše junake.
G. Blaž Potočnik iz Kanade nam je tudi razložil, kaj vse je tudi on pretrpel. Od tam smo šli proti Ptujski Gori. To cerkev oskrbnje minoritski red. Bili smo tudi v ptujskem mestu in nekateri v gradu. Po kosilu smo odšli v Maribor, kje sta nas sprejela župnik g. Lipovšek in mariborski škof g. Kramberger. Bili smo pri sv. maši v mariborski stolnici, tam smo tudi nastopili z recitacijo in petjem. Po večerji so pa nas razdelili po družinah. Tudi to je bilo novo in čudovito doživetje. Iz Maribora smo naslednji dan nadaljevali pot na Koroško in še naprej v Celovec, kjer so nas sprejeli predstavniki Krščanske kulturne zveze g. Zerzer in g. Nužej Tolmajer. Kosili smo v v^si Bilčovs in se kmalu zatem odpeljali na zgodovinske kraje, Gosposvetsko polje in cerkev Gospe svete. Popoldne smo se peljali v visoko in prekrasno vas Sele. Prisrčno so nas sprejeli in nam uprizorili veseloigro „Poročni list". Po sveti maši smo tudi skupaj s kanadskimi študenti nastopili z našim folklornim in recitativnim nastopom. Večerjali smo v slovenskem domu, prepevali smo v noč in nato smo se zapeljali v Rož, kjer smo vsi skupaj prespali v internatu gospodinjske šole v Št. Petru.
V petek 2. avgusta smo si ogedali že na zgodaj zjutraj vso Koroško z visokega razglednega stolpa. S turistično ladjo smo se po Vrbskem jezeru pripeljali do Celovca-Kosili smo v Katoliškem domu prosvete v Tinjah in nadaljevali s kopanjem v Klo-pinjskem jezeru. Ob popoldanski uri smo se
Nad. na 6. str.
Potovanje v Medugorje
MOJE	POTO
PO	SLOVENIJ|4)
Naslednji dan smo občudovali lepote bohinjskega kota in Bleda. Ob vožnji s čolni po Blejskem jezeru je odmevala slovenska pesem, na otoku pa smo si z zvonom želja prosili vsak svoja pričakovanja. Naj ne pozabim povedati še o zanimivem pripovedovanju župnika Pavla Uršiča, ki nam je odprl vrata cerkvice Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru. To je ena najstarejših cerkvic, pričetek krščanstva v teh krajih. Pripovedoval nam je o strašnem trpljenju, ki mu je bil izpostavljen v časih komunističnega terorja. Večer nam je potekel ob poslavljanju od našega šoferja Janeza in vodiča Štefana. Oba sta bila nadvse ustrežljiva, za kar smo se jima zahvalili in ju obdarovali.
Zadnja postaja našega potovanja po Sloveniji je bila Marija Pomagaj na Brezjah dne 1. julija. Globoko iz srca je privrela naša zahvala Mariji, ki nas je spremljala in va-
rovala na naši poti. Avtobus nas je pripeljal v Ljubljano, kjer so nas na Kongresnem trgu pričakovali svojci, znanci in prijatelji, kakor tudi naš častni konzul Herman Zupan s soprogo Julko, in se od nas poslovili.
Naše potepanje, ki ga je pripravila Zveza Mater in žena, odsek San Justo, se je končalo. Posebna zahvala Marjanu Bogataju iz ILL1R1A TUR za tako pestro sestavljen program. Prisrčna zahvala obema organizatorkama Zveze mater in žena Mici Malavašič in Pavli Škraba. Hvala tebi, dragi Tone Oblak, in tudi Ljubi Lipušček, ki je s svojim humorjem držala veselo razpoloženje celotne skupine. Takega potovanja, s tako složno sestavo, si še želimo. Ostalo nam bo v več kot najlepšem spominu.
Zbogom, draga Slovenija. Vsem iskrena hvala.
Cilka Lipar Zveza Mater in Žena - San Justo
Iz Novega mesta smo preko Gorjancu prispeli do Metlike. Nadaljevali smo pot preko reke Kolpe mimo Karlovca na Hrvaškem do Medugorja. Žalosten pogled na razdejanje Hrvaške, vse uničeno, poslopja porušena. Koliko trpljenja skrivajo v sebi te domačije, polja. Kako težko je prenašati poglede, nemo uprte v sivo daljavo, kjer so nekoč cveteli nagelji in se razlegali veseli klici mirnega življenja.
Sem pa tja kak domačin s težkim srcem poskuša popravljati svoj razbiti dom ter grozno uničene domačije, kjer ni bilo videti niti domačih živali.
Proti večeru smo dospeli v Medugorje. Zagledali smo cerkvico, kip Matere Božje ter množice ljudstva različnih narodnosti.
Nastanili smo se po hišah za turiste, razdeljeni v tri skupine.
Ta kraj je res kraj molitve, zbranosti, tihega premišljevanja. Obdan z goro Križe-vac in Podbrdo s pogledom na cerkev, kjer se je Marija dotaknila naše zemlje.
Že prvi večer smo bili delno pri sv.
maši. Od 10 do 11 ure je bila ura molitve-Pretrese te pogled na množico romarjev, ki nepretrgoma kleči ali stoji, nepremično zatopljena v skrivnost molitve prošenj in zahvale.
23. maja smo poromali na Podbrdo, nekateri tudi na Križevac. Pot navzgor je zelo strma in naporna.
S pomočjo vodičke Anke, doma iz Karlovca, nam je posredovala osebni obisk pr* Vicki. Najprej je zmolila Zdravo Marijo, podala nam je Marijine želje in pobude in „Ne bojte se", zaključila je s pozdravom „Zdrava Marija". Nato nas je vodička popeljala še k Jakobu. Ponovil nam je spet Marijine želje in zaključil prav tako z molitvijo-
Večji del dneva smo preživeli nato v cerkvi pri raznih bogoslužjih. G. Borštnar je daroval sv. mašo v slovenskem jeziku z® vse nas, vmes smo peli Marijine pesmi.
Nasledji dan smo se vračali ob Jadranski obali proti Portorožu.
Majda Repovž Zveza Mater in Žena
NOVICE IZ SLOVENIJE
KOPER - Odprli so največjo pražarno We v državi. V uri lahko spraži kar 960 kg We. Ob pražami je tudi trgovina, urejena P° zgledu najsodobnejših tovrstnih trgovin v svetu.
LJUBLJANA - Pred letom in pol se je zgodila nesreča na Gosposvetski 13, v sta-W ki jo poznajo pod imenom Kolizej. V n)ej je najemnik kletnih prostorov in brez ustreznih dovoljenj odstranil dve predelni steni, s tem pa je popustil nosilni steber, faradi zrušitve so umrle tri osebe. Sodni senat je odgovorno osebo obsodil na tri leta Zapora zaradi poyzročitve splošne nevar-n°sti in malomarnosti, plačati pa bo moral tudi sodne stroške. Sodba še ni pravnomočna.
MARIBOR - Vsakoletni poletni festival, 'jd nosi ime najstarejšega mariborskega predela Lent, je tudi letos pripravil nastope na raznih krajih. Na raznih odrih na Prostem in v zaprtih prostorih se bo zvrstilo število prireditev, med katerimi je našteti v sedanjosti najboljšega trobentarja Lesterja Bowierja in legendarnega pevca in Pmnista Raya Charlesa. Pripravili so tudi Estival Folkart, na katerem so nastopale mzne folklorne skupine, med njimi ena iz Argentine. Na Dravi pa so dijaki maribor-ske Srednje lesarske šole pod vodstvom sWejših plavarjev sestavili 40-tonski splav, k' je bil na ogled in za prevažanje obiskovalcev med Koblerjevim zalivom in Vodarn stolpom na Lentu. (Prvi splav so voziti po Dravi že pred 800 leti, največji razmah Pa so doživeli med obema svetovnima vojnama, dokler niso zgradili dravskih elektrarn). Pričakovali so med 250 in 300 tisoč °biskovalcev, za poročanje o prireditvah pa Se je akreditiralo 350 časnikarjev.
MULJAVA - Na šestem kresnikovanju tu domačiji Josipa Jurčiča je Društvo slo-Venskih pisateljev med predhodno petimi ^branimi romani, ki so bili izdani lansko leto, podelilo nagrado Kresnik '96. Strokoma žirija je najprej izbrala Cimre Maje ^ovak, Ptičjo hišo Berte Bojetu, Stesnitev Forjana Lipovša, Staro hišo Marka Sterleta in 1895, Potres Janija Virka. Na kresno toč so izbrali za najboljši roman delo Berte ®°jetu Ptičja hiša (izšla je pri založbi Wie-Ser). Lansko leto je nagrado prejel Tone Perčič (Izganjalec hudiča), še poprej pa Andreja Hieng (Čudežni Feniks), Miloš Mikeln (Veliki voz), Feri Lainšček (Namesto k°ga roža cveti) in Lojze Kovačič (Kristalni čas).
LJUBLJANA - V Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad) v Tivoliju so odprli stalno razstavo Slovenci v 20. stoletju. V več s°bah so prikazani dogodki o prvi svetovni v°jni, življenje med obema svetovnima voljama, čas okupacije in revolucije, povojna ^reditev in končno vojna za osamosvojitev
SLOVENCI NA PRIMORSKEM
V LJUDSKEM VRTU sredi Trsta so °dkrili kip pesniku Srečku Kosovelu. Pritrditve so se udeležili tržaški župan Ricardo Illy in druge slovenske in italijanske °blasti. Pobudo za postavitev doprsnega kipa je dal ob sedemdesetletnici pesnikove sntrti Slovenski dijaški dom v Trstu, ki nosi Pesnikovo ime.
PREVISNA LETA je naslov knjigi Aloj-2a Rebule, v kateri so njegovi dnevniški 2apisi iz let 1974 do 1976. Knjigo je izdala Waška Mladika in v njej je kot glavna tema aWa zaradi izjav Evdarda Kocbeka o po-L>°jih domobrancev. Rebula je dnevnik 2ačel pisati že v srednji šoli z namenom, da l2popolni svoj materni jezik.
SLOVENCI V ARGENTINI
leta 1991. Proti koncu leta bodo izdali tudi obširnejši katalog.
MARIBOR - Na zasedanju evropske kolesarske federacije v Budimpešti so sklenili, da organizacijo svetovne konference Velo-City 1999 poverijo mestoma Maribor in avstrijskemu Gradcu. Do takrat si bodo prizadevali odpreti nove kolesarske steze, ki bi navdušile Mariborčane, da se bolj poslužijo kolesov namesto avtomovilov. V Mariboru je zaenkrat 22 kilometrov kolesarskih steza, redno pa uporablja kolo kot prevozno sredstvo trije odstotki Mariborčanov.
SEČOVLJE - V sečoveljskih solinah so takoj v začetku poletja začeli z delom, da bi nabrali zadosti soli; upajo, da bodo do konca poletja le nabrali deset tisoč ton soli. Vsako leto oddajo nekaj fondov solinarjem, ki potem s pomočjo sorodnikov in znancev nabirajo sol.
LJUBLJANA - Roman Igorja Torkarja Umiranje na obroke je doživel šesto izdajo, kar je samo po sebi velik desežek. Doslej je bilo izdanih (v originalu ter v srbohrvaškem in nemškem prevodu) štirideset tisoč izvodov. V tej novi izdaji je romanu dodan na 40 straneh zapisnik komisije Državnega zbora, ki je zaslišala Torkarja kot žrtev stalinističnih procesov.
KOBARID - Kot doprinos k projektu, da bi s slovenskimi medvedi spet „pomed-vedili" italijanski alpski prostor, so izdali Priročnik za prepoznavanje znakov prisotnosti rjavega medveda, kmalu pa še Medved in človek - napotki za sobivanje. Italijanska ustanova WWS je pomagala ovčarjem iz Posočja pri nakupu posebnih električnih naprav, Slovenski sklad za naravo pa bo z rezervnimi čredami ovčarjem škodo povračal z ovcami.
LJUBLJANA — Ljubljanska glavna pošta (na Slovenski in Čopovi) bo zaprta do srede oktobra zaradi obnove in posodobitve. Med tem časom bosta nadomestovali glavno pošto lokalne pošte na Pražakovi 3 in na Rimski cesti (Ferentov vrt).
LJUBLJANA — Društvo slovenskih skladateljev je letos podelilo najvišje priznanje Kozinovo nagrado skladatelju Urošu Kreku za zaokroženi skladateljski opus umetniških obdelav, preoblikovanj in izvirno domišljenih umetnin, ki sta jih navdihovala slovenska ljudska glasba in poezija, so zapisali v obrazložitvi.
KOLIČEVO PRI DOMŽALAH — Uradno so odprli biološko čistilno napravo v papirnici Sarrio Slovenija. Italijanski lastnik je s čistilno napravo dosegel, da se na dan nabere 700 kilogramov suhega blata, v Kamniško Bistrico pa odteka dovolj čista voda, da ne ogroža reke z nevarno ones-nažitvijo. Naprava je ena redkih v evropskem prostoru in edina te vrste v slovenski papirni industriji.
VIPAVA — Vipavska vojašnica je spet dobila ime. V času JLA se je imenovala po primorskem rodoljubu Janku Premrlu Vojku. Po slovenskem prevzemu so iskali novega imena, vendar so po raznih posvetovanjih ostali pri istem. V vojašnici so za javnost odprli tudi muzej I. svetovne vojne.
ŠENTVID PRI STIČNI — Na 27; taboru slovenskih pevskih zborov se je zbralo 233 zborov z okoli šest tisoč pevkami in pevci. Letošnji tabor je nosil naslov Pojo naj ljudje, program pa je obsegal vasovalske pesmi. Množici je dirigiral Igor Švara, pihalnemu orkestru Videm Krško pa Drago Gradišek.
LJUBLJANA — Za peto obletnico oklica Republike Slovenije je izšla knjiga Osamosvojitev Slovenije, ki ima zgoščen oris slovenske zgodovine do današnjih dni. Namen imajo knjigo prevesti v razne jezike, v nemščino že v kratkem. Če upoštevamo, da sta knjigo pripravila Janko Prunk in
Krsta: V soboto, 3. avgusta, je bila krščena v slov. cerkvi Marije Pomagaj, Tanja Oblak, hčerka Dominika in Lučke roj. Jereb. Botra sta bila ga. Frančiška Oblak roj. Božnar in g. Janez Jereb st. Krstil je rev. Jure Rode.
3. julija*je bila krščena v Tucumanu v cerkvi N. G. Fatimske Marjana Soledad Porcelo Žakelj, hčerka-Sergija in Ane. Botra sta bila Beatriz Pacheco in Martin Žakelj.
Srečnama družinama iskreno čestitamo!
Smrti: Umrl je v Villa Lugano Miha Dolenc (48) in v Slovenski vasi Marija Jan (84). Naj počivata v miru!
Zlato poroko sta obhajala dip. pravnik Božidar Fink in Valentina roj. Kovač, obdana z otroki in vnuki, z zahvalno mašo v cerkvi Marije Pomagaj.
V Don Bosco sta obhajala zlato poroko Alojzij in Marija Opeka, z mašo v družbi 7 otrok in 21 vnukov z družinami, istočasno pa je sin Peter tudi maševal v zahvalo v cerkvi v Loreto v Italiji, kjer je zakonca poročil pred 50 leti msgr. Anton Orehar.
Vsem jubilantom naše čestitke!
Družinski dan v Našem Doma v San Justu
Siva nedelja in rahel dež nas ni prestrašil ob tako dobro in dolgo preje lepo pripravljenem družinskim dnem.
Že zgodaj zjutraj smo pričeli s slovensko mašo, katero je daroval naš katehet. Lepo petje naših otrok je vseskozi v spremljalo daritev v cerkvi.
Dobri zajtrk že v Domu nas je okrepil in pripravil na bodoči potek naše nedelje. Čeprav vreme ni najprimerneje spremljalo naše želje, ni preprečilo, da se nas ne bi lepo število počasi zbiralo ob mizah.
Otroci so se medtem igrali skupaj kakor po navadi ob sobotnih šolskih urah. Med živahnim igranjem res niso zelo veliko skrbeli za vremenske ne ravno primerne okoliščine. Že za opoldansko uro si je vsak lahko privoščil izredno dobro pečen zrezek ter kozarec najljubše pijače.
Medtem smo se pa starši lepo pogovorili in pomagali pripravljati kosilo.
Po lepem pozdravu predsednika M. Grilja v imenu šolskega odbora ter molitvijo
našega kateheta Bidovca se je začelo kosilo.
Ob izrednih pečenicah, klobasah in raznih dobrot, mojstrsko pečenih, je potekala naša nedelja. Nazadnje še sladoled (čudno prisrčen našim otrokom) ter domače pecivo, delo mamic naših šolarjev, je spremljala že klasična a ne zato manj primerna kava.
Otroci so se napenjali vso energijo za težko dočakani trenutek. Ves dan so si ogledovali lepo razstavljena darila, katera so prispevali starši in šolski odbor v skupni namen. Srečke so hitro zmanjkale in prav je bilo, da nihče od otrok ni šel domov brez „svojega" spomina na ta družinski dan. Res je bilo lepo gledati in slišati otroke vsakega . po vrsti, kako so debelo pogledali in se nasmejali, ko so prejeli darila, katera so jim podelili starši, ki so pomagali pri delitvi.
Ob veselju vseh otrok s svojimi darili in lepo skupno preživetih trenutkih, smo si spet zaželeli prihodnje leto preživeti tako lepo družinsko nedeljo.
XVI. redni letni občni zbor Mutuala Sloge
V nedeljo, 21. julija 1996, je bil šestnajsti občni zbor Mutuala SLOGA, ki obsega dobo od 1. maja 1995 pa do 30. aprila 1996.
Pred občnim zborom je bila v cerkvi Marije Pomagaj sv. maša, ki jo je po naročilu SLOGE daroval g. Jože Guštin. Molili smo za večni pokoj vseh tistih članov, ki so umrli v razdobju med lanskoletnim in letošnjim občnim zborom.
V dobro zasedeni jedilnici Slovenske hiše je ob 11. uri tajnik Avguštin Jeločnik (namesto odsotnega predsednika lic. Marjana Schiffrerja) pričel z uradnim delom občnega zbora. Najprej je ugotovil, da je bil občni zbor po zakonu o Mutualih št. 20321 / 73 pravilno sklican ter prijavljen INAMU in je bila s tem podana njegova sklepčnost. Za
Martin Ivanič, spremno besedo pa napisal predsednik RS Milan Kučan...
GORNJA RADGONA — V Gornji Radgoni bo tudi letos že 34. mednarodni sejem posvečen kmetijstvu in živilom. Velika večina razstavnih prostorov je za sejem, ki se bo vršil med 24. avgusta in 1. septembra, že zasedenih.
VRHNIKA — Na Vrhniki so imeli slovesno čebelarsko srečanje. Njihova družina spada med najstarejše, saj praznujejo letos že 90 letnico obstoja. Za to priložnost se je zbralo na srečanju okoli 100 članov, kjer so najbolj zaslužni člani prejeli odličje Antona Janše druge in tretje stopnje.
tem sta bila na predlog Jožeta Tomaževiča soglasno izvoljena za overovatelja zapisnika Lojze Sedej in Ciril Loboda. Za člane volilne komisije pa so bili prav tako soglasno potrjeni Tone Kastelic, Valentin Tome ter Stane Hrovat.
Tajnik Avguštin Jeločnik je prebral poročilo o poslovanju Mutuala v pretekli poslovni dobi in povabil blagajnika Marjana Lobodo, naj poda blagajniško poročilo. Sledili sta še poročili upravnika letovišča (Marjan Kopač) ter poročilo Nadzornega odbora (Ciril Jan). Občni zbor je soglasno potrdil revalvacijo v skladu z zakonom 19.742, v zadnji točki pa je bil izvoljen novi odbor:
UPRAVNI ODBOR
Predsednik Lic. Marjan Schiffrer
Tajnik
Blagajnik
Odbornika
Nam. odb.
Avguštin Jeločnik Marjan Loboda Marjan Kopač Rudi Gričar Marjan Petkovšek Janez Jereb
NADZORNI ODBOR Nadzorniki Janez Teraš
Nam. nadz.
Ciril Jan
Božidar Fink
Franc Hrovat
Ivan Makovec
inž. Janez Pavel Krajnik
Stran 6
SVOBODNA SLQVENIJA
Buenos Aires, 8 de agosto de 1996 —N!’
■
ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo - Tel.: 651-2500 / 651-2335
TURIZEM
Tel. 441-1264 /1265
Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO Ne 3545-82 Y. Yrigoyen 2742 - San Justo
Cena največ štirih vrstic S 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12.-
Slovenski krščanski demokrati
Ob bližajočih se volitvah vabijo člane in prijatelje na
informativni sestanek
18. avgusta v Slovenski vasi v Lanusu po sv. maši
Vabi odbor
HRVAŠKA RT V SLOVENIJI
JE KRŠKO
Slovenska kulturna akcija KONCERT DUHOVNE GLASBE
Bernarda, Veronika in Marko Fink orgelska spremljava: Ivan Vombergar Petek, 9. avgusta 1996, ob 20.30 uri
Cerkev Marije Pomagaj v Slovenski hiši
Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires
ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 -Tucuman 1455-9. nadstr. „E" - Capital - Tel: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 ŽADOM
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Peguy 1035 - (1708) Mor6n - Tel.: 489-3319. FOTOGRAF
Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga.
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 - 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel.: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
SDO	SFZ
XXVII. pevsko glasbeni večer	
	v soboto, 17. avgusta 1996
	ob 20. uri v Slovenski hiši.
	Osnovnošolci imajo brezplačen vstop.
SLOGA SPOROČA:
• Letovišče SLOGA bo izven kopalne sezone zaprto. Za morebitni obisk je treba predhodno klicati v našo pisarno.
• Za brezplačen obisk letovišča bo v prihodnji kopalni sezoni potrebna naložba $ 200.- v navadni hranilni vlogi.
• Pohitite z doplačilom, ker se boste na ta način tudi lahko udeležili nagradnega žrebanja koncem leta za dve brezplačni vozovnici BUE-LJU-BUE.
Odbor SLOGE
45. obletnica Balantičeve šole
,Goreti hočem, sebi, novim dnevom..."
France Balantič
bo 24. avgusta 1996 ob 20. uri - Naš dom San Justo
RAST XXV...
Nad. s 4. str.
Svet za radiodifuzijo Republike Slovenije (RS) se ne strinja z mnenjem Hrvaške radiotelevizije (HRT), naj hrvaška stran pokrije stroške reemitiranja njenjh programov na območju Slovenije. Ponovno predvajanje hrvaškega programa bi bilo po mnenju omenjenega sveta nezakonito, za kar pa po mnenju sveta ni tehtnih razlogov. Po mnenju sveta bi bila najboljša rešitev vključitev programov hrvaške televizije v kabelsko-distribucijske sisteme v Sloveniji, saj za prenos tujih programov prek kablov ne velja zakonska obveznost prevoda v slovenski jezik. ■
ustavili pri znani Slovenski zadrugi, kjer nas je pozdravil njen predstavnik g. Ha-bemik. Pogostili so nas in presenetili tudi s skrbno pripravljenim slovenskim folklornim plesom.
Vso pot in koordinacijo programa na Koroškem je vodil g. Franci Tomažič. Pozno smo se vrnili v Škofove zavode.
V soboto 3. avgusta smo se udeležili srečanja mladih Slovencev iz vsega sveta, ki se je vršil v Škofovih zavodih. To srečanje je organiziralo Izseljensko društvo Slovenija v svetu. Dopoldne smo imeli skupni zajtrk, nato začeli srečanje z okroglo mizo mladih predstavnikov iz različnih krajev sveta. Govoril nam je tudi g. Peter Vencelj. Nato so sledile športne igre. Imeli smo tudi skupno kosilo. Po kratkem prostem času smo imeli sv. mašo, katero je daroval g. nadškof Alojzij Šuštar. Sledili so nastopi raznih mladinskih skupin. Tudi mi smo nastopali s celotnim programom. Imeli smo tudi razne intervjuje za slovensko televizijo in za „Družino". To srečanje je nadaljevalo v nedeljo 4. avgusta z romanjem na Sv. Višarje, kjer smo imeli najprej govor pisatelja g. Zorka Simčiča, nato sv. mašo, katero je daroval škof g. Smej, somaševali so tudi drugi slovenski duhovniki. Kosili smo v slovenskem domu na Sv. Višarjah in se v popoldanskih urah vrnili z žičnico (gondolo). Ker je bilo lepo popoldne smo skočili še do Planice, da smo se tako seznanili z največjo smučarsko skakalnico na svetu. Kmalu smo se vrnili v zavod, kjer smo imeli še poslovilni večer Kanadske skupine ma-
turantov. Zamenjali smo si majice in darila. Kar težka nam je bila ta poslovitev mladine, medsebojno smo se obogatili in tudi navezali prijateljstva.
V ponedeljek zgodaj zjutraj smo se ločili in poslovili od Kanadčanov. Opoldne smo se odpeljali na Bled. S pletno smo šli do otoka in hitro pozvonili tudi zvon želja. Ob jezeru smo kosili in se popoldne tudi kopali. Nato smo šli še na ogled slapa Savice in v Bohinj, kjer smo se slikali in se ogledali okolico. Po večerji smo se kar kmalu vrnili v zavod Sv. Stanislava.
Nadaljevali bomo s poročilom našega programa v prihodnji številki Svobodne Slovenije. Prisrčno Vas vse pozdravljamo z obljubo, da se kmalu še oglasimo.
RAST XXV po telefaksu, 6. avgusta 1996
Seja Upravnega sveta ZEDINJENE SLOVENIJE je prestavljena na četrtek, 22. avgusta.
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesion NQ 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesion Ns 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual ND 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
Čeke na ime „Eslovenia Libre" j
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L
Estados Unidos 425 - Tel./Fax: 307-1044 (1101) Buenos Aires
:
:/• ■■ :■ ■ v
PETEK, 9. avgusta:
SKA: Koncert duhovne glasbe ob 203®
v Slovenski hiši.
, SOBOTA, 10. avgusta:
Slovenski srednješolski tečaj v Sl®" venski hiši.
NEDELJA, 11. avgusta:
Mladinski dan v Slomškovem don"1 Igra: „Glavni dobitek" ob 18.30.
SOBOTA, 17. avgusta:
XXVII. pevsko glasbeni večer ob 20. NEDELJA, 18. avgusta:
Občni zbor društva Slovenska pristal po sv. maši.
Romanje v Lourdes ob 15. uri ČETRTEK, 22. avgusta:
Seja Upravnega sveta Zedinjene Slov?
nije
SOBOTA, 24. avgusta:
Slovenski srednješolski tečaj v Slovenski hiši.
45. obletnica Balantičeve šole v Sa11 Justu ob 20. uri
NEDELJA, 25. avgusta:
V Rozmanovem domu obletnica z maš° in kosilom.
Mladinski dan v Carapachayu. PETEK, 30. avgusta:
Izredna seja Medorganizacijskega sveta-
Nacionalni odbor za zaprtje jedrske elekrame Krško pri Slovenskem ekološkem gibanju (SEG) je informacijo slovenske vlade o obseženem programu za razgradnjo jedrske elektrarne Krško, po katerem
bi ta trajala 96 let, sprejel z velikim začudenjem. Pozdravlja takojšnji začetek razgradnje, opozarja pa, da je nastali ekološki problem potrebno razrešiti znatno prej.
DISTRA ACTIVESEA
CARINSKA PISARNA - ZUNANJA TRGOVINA
• OPRAVA CARINSKIH POSTOPKOV • KOORDINACIJA MEDNARODNEGA PREVOZA NADZOROVANJE NAKUPOV (ORDENES DE COMPRA)
NJENO DELOVANJE V ZUNANJI TRGOVINI JE ZAUPANJA VREDNO
Av. Pte. Julio A. Rosa ,546 - 1“ Piso "5"
(1067) Capital Federal
Tel.: 342-7700 (Kneas rotativas) / Fax: 342-2833
MATJAŽ MARKEZ MARCELO RUPPEL