List 14. go dar brtn ške in ar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici j emane za celo leto 3 gld. 60 kr > pol leta 1 gld. 80 kr četrt leta 90 kr posiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den > Ljubljani sredo aprila 1869. Gospodarske stvari. saj med polja in. zraven cest sadilo saj za palec (col) debela mocna drevesa Sadjerej a na Stajarskem. Štajarsko zemljo je Bog tako obilo blagoslovi! Tret preka napredka sadjerejnemu so ti najškodljiviši glodalci mlađeg je že marsiktera zima ko drevj aJ iiOVll--J^ uiaiDiaici« zjiLUc* , íxkj SO kar koli polnoma vničili. To pa veselj Temu priča piše vrtnar J. Kiegerl — da vse raste na njej zajci jemlj mlade vrte po gospodarjem, Po se šteje v vrsto kmetijskih pridelkov; na srednji južni da namesti pokvarjenih dreves ne sadijo druzih strani se prideluje izvrstno vino, sadje pa skor povsod. mojih mislih naj bi lov (jaga) bil tudi pri nas prost Samo na postaji graški se leto in dan na željeznico oddá okoli 98.000 centov sirovega (frišnega) sadja ki kakor je v tacih deželah, kjer je ljudstvo omikano, ^ • • + m U m Um m ** - ____V / ste adj m vinoreja na visoki stopinji. Ce bo manj se pelje na Dunaj y v Pešt j po koliko ga gré na drugih potih po železnici, in po Muri, Dravi in Savi iz dežele! Koliko se ga po-sušenega prodá! koliko v mošt, koliko v žganje (sli- vovec) podela! Mislil bi človek, da cela štajarska vega. ^lnouc^a^ ortujck, x±± -------j — •—---— — . na Rusovsko in Turško : zajcev, manj bo škode na drevesih . rw i v • i v w kolah Za pokončevanje hroščev (kebrov) in njihovih in pa gosenic imamo že postave, ktere bodo ) dežela mora že v sadonosen vrt predelana biti vendaršenitako. Vrtnar Kiegerl našteva potem vzroke, zakaj sad-jereja ni še na taki stopinji, kakor bi imela biti. *) črvo veliko koristile, ako jih bodo župani oštro spolnovali. Tako vrtnar družbe kmetijske štajarske g. Kiegerl v graškem „Volksbl." Gospodarske novice. Tri napake so mu glavni vzroki: prva je nevednost v prešaj a nj i dreves aruga * Amerikanski kromp debel okrogel ru- men in zeló rodoviten (seme daje 20. do 22. pridelek) da se premlada drevesa iz drevesnic pre- smem z dobro vestjó po zanesljivih sporočilih grajšaka saj aj o gosp. Perneg-a vsem gospodarjem priporočati in to tretja: gosenice, črv, zajci. še posebno zato, ker se tega krompirja še nikoli ni bo- Kar se tiče prve napake, popisuje jo tako-le: lezen přijela ter je zmirom zdrav ostal. Gosp. Mak Namesti jame, v Ktero se saai arevo, se naretu oiauujw u* otaicm wgu ou , sprejem; luknja, večidel 3 črevlje široka in 3 globoka; ta luknja naročila na to amerikansko pleme; cent veljá v Ljub v ktero se sadí ďrevo, se naredi Griinzl stanujoč na starem trgu št. 152., sprejema pol ali za en črevelj z rahlo zemljo ali se nasuje na tudi s frišnim gnojem; na to se vsadí drevo in potem luknja do vrha s prstjó nasuje okoli v • i • Slij > Čez eno leto se vsede se plača * Vrab< gold. 30 kr za sod gold, se na m , v kterem se po Schollmay er. Laškem nalasč rahla šara za pol črevlja ali cel črevelj , s tem pa se (umetno) ejajo. Tako naznanja društvo „société tudi drevo za toliko v luknjo pogrezne. Zdaj pa drevó acclimatisation". Opazilo se je namreč, da stari mlade veselo raste le tako dolgo, dokler so korenine v boljši vrabce, dokler so v gnjezdu, pitaj o (branijo) samo s zemlji; al ker korenine nikoli ne rastejo kvišku in se v ozki luknji drugam razširiti ne morejo kakor v mrtvo č jy uuuivi a\j v gujcůuu, pitaju ^ 111 čt li lj U J Ottliiu O in to prav oni čas, kader ti gospodarstvu največo škodo delajo. Brž pa ko mladi izleté y 1 o ti j ________________________________________5 se zrna. zemljo, zato ni čůda, da drevo hirati "začne. Potlej pa Znano pa je, da so vrabci oni čas najtečneji za jélo ljudje tožijo, da se jim drevje ne ponaša dobro, da zemlja ni za sadje, čeravno se blizo njih vidi kako mejo in na prodaj nesó 1 . 1 • . 1 » 1 . . » 1 » • 1 •_____11 _ "í Q 11 k Ir « rt m ní m jwj k>\S » x wwvi um v«o uajig^ucji jwu kader so izrastli, da izleté. Ta čas se v gnjezdu uja 9 staro lepo in rodovitno drevó, ki je iz divjaka izrastlo. Namesti, da bi gospodar naredil drevesu široko pa daj Suh krompir. V Ameriki se že davno pr posušen krompir, ker so skusili, da posušen krom names u, ua ui guspuuai iiareuu urevesu enuau ^"^r1? ^v»**««** bolj plitvo jamo, po kteri korenine v dobro zemljo pir nič ne zgubí od svoje točnosti, pa leta in leta drží razprostirati more, vtaknejo drevó kakor vjetnika v mimo presnega (frišnega) y kteri tesno globoko luknjo! Druga napaka je ta, da pogostoma enoletna cep- sebi ima, gnjiti začne volj vode y ki votle y ljena drevesa, tanke, komaj dva črevlja visoke šibjce zdrobé in predelaj luknjičaste, pošév stoječe ta namen dajo kromp jo v med v kašo ljke y ki ga olupij y > na travnike, med njive y poleg ceste zasaj aj o Cez vctijcw ifi^aua^ uiujjrw |jc* vaijxv. ^v^auajv« íxaoa oc zlom- v suhih sobah posuši, s hidravličnimi prešami v velike Ijk pada ktera na spodnjem kraj olupki pa izpod valjk popadaj Kaša se malo let ne najdeš vec teh dreves; zginila so ljena od vetra ali poškodovana po živini y hudobiji starejih ljudí, — Namesti tacih šibic naj bi se OU , OIVUI- - ------- -----1------s ------- otrocih ali kose stlači in na prodaj pošilj . 1 . XT« T? 55 *) To isto pač veljá tudi od druzih dežel, a ne samo od štajarske in ne samo od slovenskih dežel sploh, marveč od mnozih druzih. Vred. Izvožnja vina. Na Francoskem pridelajo vina , v našem cesarstvu z Ogerskim vred 45 milijonov veder. Ko ga Francozi v najslabejih letinah izvozijo v tuje dežele za 250 milijonov frankov (en frank je blizo 45 krajc.), ga naše cesarstvo komaj izvozi za 10$ milijona gold., vpelje se ga pa iz tujih dežel za lij one gold. Nemške države ga pridelajo komaj mi-mi- posebno tudi za to, da se bo z druženími močmi de lalo za blag naše mladine, za srečo družine lijone veder, pa ga izvozijo za 3 milijone tolarjev ; Span- ženost domovine, cerkve in države. Potem bere za bla- za- jolci ga pridelajo 18 milijonov veder, a izvozijo ga za pisnikar Grkman pismo, ki ga je zač. odbor dobil 40 milijonov gold. Toliki napredek v trgovstvu z od ministerstva za uk kot odp vinom je francoska država dosegla z osnovo društev nega zbora ljudskih učiteljev na Kranjskem sklepe prvega splo To za velika povzetja in umnim postopanjem v tem, da se odobruj lep pismo namen vinski kupčiji odpró pota po širokém svetu. ga podbad za dalj da se postava 16 * Zdravniška skusiija. e člověka zobje bolijo. dar il ne more preklicat pripravnikih v Ljublj teljskega društva za Kranjsko spešno delavnost ter določuje: " lskih pri prila u. o odpr da bode uk na gosi nekem časniku sem bral, da se bolečine zób lahko s tem preženó, ako člověk navadne kuhinjske soli, v prah stol- zavije, jo v toplo vodo dobro po-cuiici ostanejo, močno v nosnice s sapo potegne. Ker se mi to zdravilo ni celó nic nevarno , zato sem ga sam rabil in tudi drugim svetoval, ani zapovedan predmet bode izdala šolska knjiga o gospodarst1 bami. se s da podo o čene, v prteno culico moči, in kaplje, ki na pošlj br t nij s t da bi ministerstvo tudi izdalo šolsko knjigo ; ako mu odbor j—-««. njo pnmeren načrt, uj ua mimstcrsivu uei; prav marljivo tudi za povzdigo materijalnega stana ljud teljskega društva da ministerstvo delà 7 skih učitelj > da pa se bode to moglo izvršiti po zdelo redko Je komu mi- in večidel je vsakemu brž pomagalo, bilo treba po dvakrat ali trikrat slane vode nosljati (pošnofati). Ako „Novice" tega še niso priobčile, slim, da bi dobro bilo zdaj ; marsikter zob se dá tako ohraniti, al saj nekter groš prihraniti za druga sredstva. A. ~ poti deželne. postave Predsednik naznanja o delovanji osnovalneg bora in med drugim pové, da društvo šteje sedaj 83 od udov, izmed kterih jih je v Ljubljani in okolici 26, drugi so iz dežele, in da so med temi tudi 3 podporní udje. Tudi pové, da ima društvo že precej dobro knjižnico, ktero je prevzelo od nekdanjega bralnega društva ljudskih učitelj v Ljublj da ima 16 casopisov za 77 Žalostna skušnja gospodarjeva. Přetekli teden ie pri nekem kmetu v vasi P. imela mlada krava teliti : ali ta stvar se ni hotela naravno končati, in trebalo je pomočí, da se 7 mogla mladič na branje. Iz računa se vidi, da je imelo društvo 121 gld dohodkov in 69 gld. 90 kr. stroškov, in da ostaja tedaj 51 gold. 10 kr. gotovo. Predsednik želi, da bi se društvo lepo vkoreninilo in da bi tudi po deželi imelo svoje svet spravi. Ko bi ta gospodar bil imel živinozdravniško knjigo dr. Bleiweisa, bil bi menda po umnem pomisliku sam poskušal kravi pomagati, ali ako bi to ne bilo šio poslal bi koj po živinozdravnika, — tako je pa znane mazače (bilo jih je pet!) skupaj spravil, da se je moralo to redno goditi; ko je eden po brez podd Na dnevni red pride vprašanje, kako naj se vède po novi šolski postavi teli 7 vse Se ve 7 Gosp. Močnik govori v tem smislu, da naj učitelj bode kot dosehmal pokoren duhovski in deželski gosposki, posebno povdarja potrebo krščansk reje 1Z- ter nasvetuje resolucij telj ski zbor naj izreče vspešnem delovanj odšel, moral j drugi priti, in tako so štirje svojo prakso brez koristi skušali. Zdaj pride peti ko se mu je vendar brzo povedalo 7 da ne delà da hoče pod državnim nadzorstvom ravno tako skrbeti za krščansko-katoliško izrejo, kakor popred pod cerk- i menijo, venim on prvi pri tej kravi, reče prav ponosno: uni niso bili -1 1 • 1 • W • / / I TT 11 • V* V da država tudi drug njegov predlog pa pade, ker izreje ne zahteva telj dovelj 77 vrv 7 kurajžni"! — K delu pripravši se, vzame mocno jo naveže na tele in nastavi ljudi, ki so zraven Gosp. Ep pich (v nemškem jeziku) povdarja, je že povdarjal popred predsednik, moč združevanj kar in tele se pa ta dvakrat pretrga in ku- bili, da vlečejo za vrv; ko se še noče prikazati, opusté vleČenje; naš „ rajžni" mojster vzame tedaj klešče in začne trgati mla dića kos za kosom, ud za udom iz starke potrebo poddru pri učitelj skem društvu Gosp. Z arnik hoče kaj več izvedeti od društva za vdove in sirote ljudskih učiteljev na Kranjskem. Ni še zgo- tem se po razgovoru vstáno vita dva predloga: ta svoje ubiti, debelo grozovitosti 7 v _ ze tovil so jo prav debelo odpirati, ni mi ugledal svojo škodo krava pojemala; morali reč naj se odloži za drugo sejo 7 odbor učitelj skega Da so se gospodarju začele treba praviti. Prep oči zdaj 77 Slov. Gosp u Je bolske stvari. društva naj se obrne na odbor vdovskega društva, kako in kaj je s tem društvom. Sprejme se poslednji. Volitev je naredila: A. Praprotnika za predsednika, M. Močnik a za blagajnika, in za odbornike: L. Belarja, Fr. Gr km an a, Fr. Govekarja, BI. Kuharja, Fr. Raktelja, J. Sota, Fel. Stegnarj a in Iv. Tomšića. Učiteljsko društvo za Kranjsko je imelo 31. u. m. ob uri dopoldne v 2. sobi III. razreda c. kr. normalke svoj prvi vstanovni zbor, v kterega se je zbralo 40 učiteljev iz Ljubljane, okolice in nekaj celó iz daljnih krajev po deželi. Prvosednik Razjasnilo. zač. odbora A. Praprotnik začne zborovanje, m med drugim posebno povdarja to, da ravno tadanjim kranjskim učiteljem osoda nalaga mnogo začetnega delà pri šolstvu in svojem stanu, da sedaj , ko se povsod pečá z vprašanjem, kako bi se ljudske šole bolje vredile Slišijo se o prvem vstanovnem učiteljskem zboru razlicne govorice, med drugimi posebno pa o tem, kar zadeva ta-le nasvet: „Odbor učiteljskega društva naj odbor društva v pomoč vdovám in sirotám na Kranjskem vpraša, kaj in kako je s tem društvom." Kdor kterega kol o tem drugače govori in Bog vedi iz se morajo gibati tudi učitelji kot izvedenci v svoji domači hiši in naj po izgledu svojih sosednih sobratov ustanové društvo, ki bode stalo za pravice in blagor ljudske namena lažnik. javoljne iz poštenega in pravičnega •Je Odbor učiteljskega društva za Kranj sko. šole na Kranjskem. V tem društvu se bode skrbelo ne za materijalni boljši stan ljudskih učiteljev, temuč 109 Kako » da moli'ë nasi liberalci? Mnogovrstne novice. 77 Premalo omike, premalo prosvete (razsvetljenja) * © Omare, kterih ne more tat odpreti in n e je v Avstriji, egiptovska temá jo pokriva tega so pa krive naše zato, ker so bile k Tako so kričali in še kričé liberalci Kj neki pa so oni , ki so bili izolikani prav v teh verskih temnicah nasrkali se tolike luči, da zdaj kar na enkrat razsvet ogenj h e i m kase gacij u in ga ti, izdeluje slavnoznana fabrika Wert lina Dunaji ; imenujejo se zato „Werthheimove oblije po — ™ « ^ • — ~ ' J • 1 • m m m W ají vm j V ^ V/ Mm ti t V/ * y J v X t li Li ali blagajnice, v ktere se hranujejo denar drug pisma velike vrednosti, in kterim 7 ljujejo avstrijske šole? — „^^u u^umv mena svetlobe, morajo se ustanoviti brezversk Ako hočemo priti do velikosti cena od 100 do več sto goldioarjev. Wert h heim je začel te omare delati 1858. leta in přetekli « ê t • 1 A A /ft • * . ^ 1 šole a 9 mesec to V se pravijo vzor, ki ga hočejo doseči; in potem , ko je bila v njegovi fabriki narejena spet ena teh blagajnic, je gostil svoje delalce v spomin, da je s se bode slava pela Avstriji o njenem duševnem vstajenji. Potem bodo tuje dežele, zlasti tište, kterim na všeč se delà vse to omaro že 20.000 ( ijenih v fabriki njegovi če v se 7 9 tudi se žali avstrijska zavest dovoljne in se veselile, da Avstrija tako hiti da voz potegne iz blatnega března, v kterim je tako dolg čalo tej ijdb 9 kteri 20 tisoč) tacih omar bilo To je pač najbolje spri-ne tat ne ogenj ne more blizo. * Glob morja. Niso vsa morja enako glo Globočina jadranskeg; ti cal Ptuj dežele Da 7 da boka kakor niso vse reke morja med Trstom in Benedkami je 130 čevlj Prav one vam kažejo, tiš kega morja med Nemčijo in Švédském 120, kanal kako ste jo spet naleteli v radovolj SVOJÍ. lUlSllll aie, Uč* uiiiJ zmuaj v jjiajuu jt» vo^ i^w JJJWAJv v" in svetio, a sedaj vidite, da se tudi tam branijo sreče, globoko __• • ___v,,' «^oU ; w^w/lr, __«fe C Mislili ste, da tam zunaj v ijhu u prevdarnosti med Francoskim inAngležkimje čez 300, tih je vse lepo morje čez 20.000, atlantiško morje čez 25.000 čevlje po kteri vi hrepenite. „To res morda porecete * Sueški kanal se bode odprl 1. oktobra letoš „saj so bavarski poslanci poturčali mračnjake in ul- njega leta, po kterem se bode tramontance, da je bilo veselj To Je res tudi on- dnj em m o rj pot odprla v rdeče morje, potem pa kupčijskim in dašnjim liberalcem po sreči izšlo; al kaj je storila go- vojnim ladijam nov svét odprl in pot v izhodnj spôska zbornica? Glejte, najviši uradnik bavarskih pro testantov postavi Harles ki , pi. llflliCO , rv-i. je Uii v ovio« zedinil se je v vseh važnih točkah s katoli bil đij zeló zeló okraj šala To Je likansk delo oporočevalec o šolski n0ya priča, kaj človeški um in človeško delo zmore f puotavi, ûouiuii ovj ju v vo^aa 'muuí" w Zemlju preKupau pu LčiKu uuigi pun, ua se morje íznva škimi škofi, in to nepogojno, v nekterih stvaréh še do- v m0rje in tako bližnjica naredi kupčiji od enega delà prekopati po tako dolgi poti da morje izliva ločnej nego kofj Harles gosposki zbornici celó svetá v druzega, to pač ni kaj bodi stvar! Francozu odrekuje pravico, sklepati v šolskih zadevah, razun Ferdinandu Lesseps-u gré čast in hvala, da bo stroškov za šole in osebne svobodě. Dolling ; slav noznani godovinar, kterega so liberalci šteli med svoje, davna misel po velikanskem trudu njegovem resnica postala staro 7 da rednje morje bode roko podalo rde tudi on se popolnoma vjerna s škofi. In toliko je sedaj £emu morju po tem kanalu, ki se Suešk že gotovo, da osnovana šolska postava ne dobi večine, nuje 0(j mesta Suez v Egiptu kanal ime če tudi morda pride na posvetovanje. Tako stoj Bavarskem na Egipt je tudi našim manj učenim bralcem že iz sv. pisma znan; že faraoni egiptovski v starodavnih Toda idimo dalje. Tudi na Virtemberškem se časih so poznali važnost tega, da bi se iz srednjega v šolskih zadevah ne vjemajo z našimi liberalci ondi ne hrepené po ljevem godu je Golt 7 avstrijski svetlobi protestanški minister uka Tudi kra 7 v svoji napitnici govoril tako-le: „Vprašanje o šolskih zadevah, kterim so se drugod pokazale težave, ki se v rdeče morje presekala struga za ladije, in od 660 pred Kristusovim rojstvom do 8. stoletja po Krist, je bil tù plitev kanal, ki pa ga je. kalif EI Mansur zasuti dal. „„„ „„„„.w uvm wmvw AUIOIIU jJtt t Pod Napoleonom I. so spet začeli misliti na to ne daj da bi pot predrli srednjemu morju v rdeče morje premagati, rešilo se je s pritrjenjem stanov že inženir Le Pere je našel, da je lega rdečeg v prvem letu vlade našega kralja in to na pravi blagor 30 čevli T, §1 w 1 . • ï • 1 • • v • 1« 1 J visa naših šol Šol* šole pustil se je cerkvi opravičeni upliv do Toda ne samo vlada se poteguje za verske četj 7 češ 9 in 9 ampak tudi Virtemberški d b se v kraj morja za in odvsetoval je od omenjenega poda bi po takem bilo povodenj brez konca Zastalo je sicer potem delo, dokler se ga tem oziru ne sklada z avstrijskimi liberalci. Poslanec Oskar Wàchter je 10. marca v zboru vprašal: ali vlada res misli vpeljati brez verske šole konzist. predsednik Schmidl (protestanški) Lesseps 1854. leta ni zopet poprijel. Namestni kralj egiptovski je z denarj em in delalci podpiral to delo, in našli so se potem denarni možje, ki so osnovali društvo na akcij 40.000 delalce v iz vseh krajev svetá se je (protestanški) mini- ydinjalo, ki še dandanes delajo, kajti delà je toliko, da ster sta mu dala odgovor, ki ga je popolnoma umiril. se bo sicer ta kanal mogel odpreti 1. oktobra letos na-Oni je rekel: Naj se tak nasvet stori od ktere strani vadnim ladijam Še- bode delà za leti ostalo da koli ^---- . —y —---——w ----- --------- ------- vauiiiui lauLXjaLLi y uuuu itv^ic* U uoiaiu ? VLC določno mu bode nasprotoval (protestanški) naj- bode ves kanal širok 100 metrov, 8 metrov pa globok 7 Mv/uv au^ivuv.m vtvw^uou.y AAMJ UOUtí VCS Kćtilćll viši cerkveni urad ; minister pa je odgovoril, da ne £)a bralci naši nekoliko sprevidijo strošk tega more umeti, kako bi v Virtembergu mogel kdo biti te velikanskega delà, povemo jim, da so stroški za to delo misli, da vlada hoče vpeljati brezverske šole. Ze pred od štirimi leti je on, ko je bilo posvetovanje 0 šolski po- leta cenjeni na 30 milij maja lanskega leta do 1. oktobra letošnjega stavi 7 določno izrekel, da je zoper brezverske šole m misli je tudi še dandanes 16 urah boj ladij in 400.000 gold iz enega morja v drugo Tako mislij nislijo, govoré m delajo v tujih deželah, v cev kratka pot odprta, da bojo svoje blagó vozili liberalci, ki hočejo Avstrijo na vrat na nos prodaj 600 milijonom prebivalcev j utro v ih dežel delaj v tujih deželah v prijadrale in po tej poti bode 250 milijonom Evrop e j naši ktere restvariti po svojih načelih, sicer tako radi s prstom ažejo teh deželah? cev kratka pot odprta da boj svoje blagó vozili na Kaj neki sedaj porekó? Zakaj sedaj molčé o Se vé, da ni voda na njihov mlin Gr. Volksbl Ker se ves svet prekucuje po železnicah in se prevažva iz dežele v deželo, tudi pridelki slo- 77 blag venskih deželá utegnejo pot najti v ta novi kanal potem se 7 in dogoditi, da bo si oče njegov še v sanjah domišljaval sinu vsakdanja stvar to, kar ni. i # 110 Rusko Puškinovih Petero v slovenskim jeziku svobodno petih po Ivanu Koseskim. sodbe strah, o sreče kljub Kaj caka jo v ti hiši greha? Vbežati kak pretenju zgub Divištva, vere, snag uspeha? Kaj ji koristi jok al stok, Ta spasenja ne bosta dala, Molitev tud nebes obok Do zdaj še ni dospeti znala. Otožna svoj topi pogled, Zamišljena kaj bi, kaj ne bi? Šaraj a al izvoli red, In tak ostud bo sama sebi? V ozidju tem, od doma proč, Vse ure bitja zdihovati, t » Točiti solze dan in noc Slovo poslednim upu dati? O sveti Bog! da bi timvec Pozabil jo Girej na večno, Namest de plazi se ljubeč Za njo, nevoljnico nesrečno! Al de bi smert ji zvezo let Na enkrat ljuto prekosila, Marija bi ta pusti svet Veselja polna zapustila. Prešli so davno, več jih ni, Mladosti sladonosni dnevi, Življenja sončni migleji Minuli so obupni revi! Kaj gledati neplodni vres? Njej nima svet ničesa dati, Prijazno pak iz vis nebes K pokoju tje se sliši zvati. Čas tekel je, za dnevam dan So tedni, mesci se verteli y Marije ni nje strah konČan Seboj so jo iz bitja vzeli. Smert naglo je nesrečnice Zapletke mračne poravnala, Jo bersnula v deželo tje, Kjer z dušo zmir je prebivala. Kaj trešlo jo je v zgodni grob? Bolezen y strah y al hoinatije? Al druj strupen nesreće zob? Kdo vé ? Dovolj ! Girej mirú ne najde vec Poslopju v svojim zapušenim Potegne vnovo britki meč i ; enim ; Zjedini vse mocí ob Na novo boj, na novo kri Njegovih ust je geslo strašno Skrivej v osercju mu žari i pa tih in plašno. mec Milejši čut, Večkrat verti ko v bitvi Nasprotnika de ljuto zmane Ga zgrabi kerč, ne gane več Neizpeljan mu mah ostane. Neznani strah napade ga Izusti kaj nerazumljivo, Ga trese kot zla merzlica, Ozira se dřeveno sivo. Bledé momljá, stermé šeptá > » y Očita žar ki v sercu peče IV. Bakčisaraj ski vodomet Pravlica. • (Konec.) Očeša v tem zaprè obá, In reka solz po licu teče. Na harem kar ne misii vec, Tam zanicvanju prepušene, > obrambi skopcev, zidnih jec Se staraj o obupno žene. Gruzinke v družbi teh lepot Že davno ni, harema sile Straživne v globočini vod Pomorskih so jo utopile. Posledna noč Marijna je Gruzinki tud bilá posledna, Pokrimo nje krivice vse, Pokore pak je bila vredna Ko boja je nasiten bil, Raz djal cveteče kraje mirne Kavkaskih od pogumnih sil Do Rusije izhodno verne, Poverne spet se kan domu, Ko prej meglen, zamišljen, tužen, Nedohodljiv, sam brez mirií, Vsim drugim strah, le sumu sužen. Na dvoru, skor poslopja sred, Gizdav spomin Marije drage Da zidati živ vodomet Iz mramora svitlobe blage. y Nad lune pol proroku znak > Se vere križ blesi keršanske In spričanje simbol je tak Nevednosti mohamedanske. v Se zlat opis na njem je znan S kim kinčena je predna strana, y Besed: Salamid Girej Han Sin Hadši Selim Girej Hana! Od zadej pak iz mramora Poganja vir pritoke sladne, Cedivši neprenehama Kamnitih ran solzice hladne. Nikdar ne jenja vira stok; Po sinu ki na vojski pade, Je matere enaki jok, Pomagati se več ne dade. Divice mlade teh strani Je ni Marije ! So znamenju pomen priznale > Ter so ga do današnih dni Le slezni vir imenovale. živi vir! Ljubezni vir! Dve cvetlici si dal ti meni » Visoko jih vesel ozir, Pa višji tvoj šepet on ceni. hladivno roso prah škropi Sreberni tvoj obličje moje y Septaj y šeptaj do zadnih dní 7 y y y Skrivnosti daj spoznati svoje Ljubezni vir, slezeči tok Novin želeč sim k tebi tekel Tavridnih bil si slav svedok Ničesar od Marije rekel. Je clo v okrogu teh ograd Pozabíjeno Saremno djanje? So mar obé le slike nad, Pomembe le in pevske sanje? Jih je v mraku polnoč > Dva senčno prazna ideala, Izmislil žarni pesnik si, De svetu jih igraje mala? Zapusti! Sever sim nekdaj Njegove čarobne zabave, Ter obiskal Bakčisaraj Domovj dik m boj slave Po dvorcu nemim šetam tje Pozabljenih po sredi hodov Kjer Tartarin gostil se ; je Divjak sirov, korbac narodov V lenobi de topí spomin Okrutnih del, kerví prelite, y Tak sebi cio zakrije čin Sirovih rok, nasledka kite. Današni dan še veje slast Po stanicah zdaj zapušenih, Razveseli bojarstva mast, Zlatovj a blesk tih sten zelenih Vre vodomet, hladin pihlá, Po vertih rož puh ti ne broj In grozdja slad o žeji dá Popotniku uteh dostojno. Omrežja vidil sim preplet Za kim o cvetj u svoje dobe Lepot iz točnih krasni cvet Zdihaval je v oblasti zlobe; Sim gledal raj nih tihi gaj, Presilnikov počitje zadno Olikan stolp, verhovj Je turban z vit da kraj znamnje jadno. Je zdelo se, de tak izid Prihodnost tu mi razodeva Kj Kj harema sta slad in prid? boj moč? Vse prah in pleva! Premenulo se tu je vse Pa to tedaj me ni motilo, Občutkov druzih polno je Tedajnih dob mi serce bilo y Puhtenj v roz y potokov šum » Me mamita, pretres de zabim y Nehotno se mi mrači um, Prevdarka skor de kar ne rabim Divice nježne senčni kip Je plaval pred menoj po dvori, Za vid ko blesk, le pih za tip y Lepote clo podoben zorí. Cigava tenja bila je y Ta nježna, čudna, krasna slika Ki hip na hip približa se, Objetju pak se zračno vmika? Se je Marijin čisti duh Pregibal tu, al je Sarema Očitala še svoj napuh Sred zapušeniga harema? C9 Ko cvetje sanj, ko senco zdenja Še vidim ga, ta lep obris Me zbada kakor pšice vtis Globoko v cvet in čut življenja Častitelj múz, želitelj véd Pozabši slavo in ljubezen ) Ill Prije tni Salgir kmalo spet Bom gledal tc, nevolje trezen. Obmorskih gor na stermi sklon Se vernil bom želján spomina, De veselil versenja don Tavridnih vod bo Rusje sina. j uga kras, mikavni kraj ! Tu vse živí, hriboyja hoste, Tu vinograd, tam cvetni gaj Dolin i poljá i posetve goste Ohlada rek in drevnih senc Popotnika ko čar ob aj a, Ko zgódnih ur bregovja venc Prej aha sam ob času mlaja. Izurjen konj navíš hití, Pod njim kipeca morska vlaga Razpenjena šumí, Okrog ostenkov Aju-Daga. versí Zabavno berilo. » kaj ste učinili, ker Res. Krvina. Zgodovinsko-romantičen obraz. yr Ceski spisal Prokop Chocholoušek, poslovenil Podgoričan. (Dalje.) enkrat besedo zasukne druga m ste se zaupali obljubam skadarskega vezirja? prav res je to, da vam je obljubil, kako se bode po- tezal za raio. da bode Dravoslavni kristiian to. kar je «v««i u« *«jv, ut» uuuo piavuoiavui aiioujau tu , i\ai jo Mohamedan. — Sramota, ker se je junaštvo zavrglo tako 1 da bojuje le za to, česar berač prosi, da bi psu enako živel, ob drobtinah, ki padajo z mize ošabnega Že davno ogenj ne gori več, saj ga tudi ni treba, bogatina! Moje dni je bil boj za sv. Križ in polume- kajti solnce vže vzhaja; o njegovem prvem svitu haj- m «« ui poo auic* * mu ».m jc duci pozdravljajo Lazo Vukotića — svojega haram- pradědu pobral ; ali ima hajduštvo zdaj drugače načelo ?" secu na pokoro in da bi pes Turek vrnil to kar je bašo. Se pred dvema dnema je Lazo sè svojima Hajdukom to očitanje poobesi glave; Milenko od sinoma vred zapustil Črno goro, zdaj pa načeluje vže same sramote ne zná, kam bi pogledal tri sto junakom, takim, da ne srčnejših. Učinjen je tišti kos delà, ki ga je omenil poprej sinoma. 9 ker Je bil res Čaka še nekoliko časa a nestrpnost mu ne dade, da bi se dolgo mudil da potihne hajduški vrisk, baša Lazo očito ogovori: orazumljen sè skadarskim vezirjem, pa harambaša! em huj e se prestraši, ko ga neusmiljeni stari haram- bi začel svoj posel — čem poprej, tem raji i rad 79 Govori Milenko! Kako je mogoče to tako zgodilo?" i da se je Začne toraj z rokama mahati po zraku, naj utih- ker jim mora še nekaj povedati. „Dosti je vže „kako da veš „Ne znam, harambaša" nej o našega veselja, junaci!" — křikne naposled z vami še nekoliko govoril. vse to? potaji se Milenko Menil sem, da bode tako 79 rad bi dobro". 77 vati Zdaj vendar-le potihnejo, nihče ne bi mogel vero- mu Lazo v besedo ta zagovor se nam dobro splača še u skoči „saj odmerimo pa tudi s tako , da so se ravnokar gnjeli; vže stojé zopet v vr- mero. Mustafa bi nas rad převařil, ali mi ne ponesemo, stah okrog svojega harambaše. Lazo drži svoja sina kakor ta lisjak, vlastně kože hkrznarju; dobro znamo, da iastreb ne izvali goloba, Turčinova in poturčenčeva 11« 1 • i • I i • • 1 T «AI «1« za roči. Junaci!" —jame govoriti harambaša Vu ko tie „vuucavsi. jauic guvuiici uaiaiuuaoa v uauuu - obljuba je dim nad dimnikom. Junaci! deset let utegne „nisem přišel sam, pripeljal sem sè seboj svoja sina, minuti, pa ne bode take prilike, da bi se Turek tepel za bisurmanski lesk izdala svojega s Turkom tako, kakor se zgrabijo ta pot, koliko pa — hajduk privaruje svinca?" Na enkrat se vspnó hajduci, razlegne se krik iz sina materina, ki je Milenko, Stanko, Boga, moža in svoje brate. Tam-le so Gabriel in drugi še, ki so bili z menoj pred dvajse- i« " — va™ umolkne, glas ™ timi leti, vsem je znano to. mu trese, solze mu kapljejo Zdaj Sina zarudita po strhlém lici. 97 iu« «ai uuita^ - u.vš luci a jç oia Poginilo mi je mnogo junakov ne mara je sram ju takega rodů. kako!" njihovih vrst. „Kak možak je ta harambaša!" njajo poluglasno drug drugemu — „ta zná, ome- taj m 4 gold. 4 4 4 Za 1869. leto. y a zo- Nekteri ministri so rekli: dr. Giskra naj bode perstavila sta se dva, rekši, da stopita brž iz ministerstva, ako bode on predsednik; to isto se je zavrnilo o dr. Herb s tu, pa nasprotujeta mu dva druga ministra. Vil • XX v Jl U U V U J ^Mí V « —J v V* V% f Ml V*x Vi^Vf liiAUi tl Dobrovoljni dr. Brest el pa je neki rekel, da njemu » >* » u î> » 7 y 7 7 y 7 9 7 je vse eno, kdor koli bode predsednik, le da o n ne bo. Ali je vse to le pravlica ali pa je resnica, to je goda ni več vse tako gladko v ministerstvu kakor Grof Taaffe neki noče vec biti mini- tovo 7 je îzprva bilo. sterskega predsednika namestnik. Ahčin Anton, c. k. polie, svetovalec v Ljubljani 2 Božič Valentin, župnik v Pokerčah ..... 2 Vojska Lavoslav, župnik v Bisagu.....2 * Mlakar Anton, vikarij v Zagurji.....10 Frelih Anton, farman v Premu......2 Poš Martin, kaplan v Sent Janžu ..... 2 Stari udje so plaćali: ustanovniki : Za 2. leto : gg. Zarnik Anton, Komar Vekoslav, Hren France, Bučar Franjo. Za 3. leto: Dolinar France, Zarnik Anton, Kreč Matej (2. pol. za 3. leto), Stanjko Anton, Bučar Franjo lastnoročnim pismom od 24. marca je odve- Za 4. leto: Mali Ognjeslav, Oblak Janez, Stanjko Anton 7 BuČar zalo Nj. Veličanstvo nadvojvoda Albrechta dosedanje službe „poveljnika armade" in imenovalo ga„splošnega nadzornika armade". To pomeni, da so zdaj vse bist-vene vojaške zadeve v rokah voj nega ministerstva; nadvojvoda Albrecht bo imel opraviti zdaj samo s tem, kar se tiče taktike, to je, ročnosti, gibčnosti sploh dovršenosti v manovrovanji Fr anj o DoplaČali >: Lesjak Jožef, Cigale Matej, Hajšek Anton, Bole Da vorin, Slomšek Janez, dr. Cebašek Andrej, čitalnica ljubij. Sušnik Gaspar, Urbanček Janez, Arce Rajko. (Dalje prihodnjič.) y Popravek tiskárně pomote. V dop njem listu namesti 20 gold, beri 25 gold. » iz Idrij H posled 26. marca je přišel na Dunaj ruski carevič Vladimir; cesar ga je šel obiskat. Iz Beča je šel v Italijo in bil 30. dne u. m, že v Florenciji. Govori se, da pojde Njih Veličanstvo cesar na- „Slov. GÎasnika". mesti lanske jeseni letos v Galicijo. Sicer pa bo to po- vzeli, pride spet drug Listnica vredništva. .Gosp. Fr. P. tukaj : Nam poslano „Raz jasnilo" in zahtevanje, da se posljejo pesmi nazaj, doseže po naj krajši poti svoj namen, ako kar naravnost pišete vredništvu Gosp. M. J-len v Košani: Će bi Vas dopis in tako ni konca ne kraja za iz „Vr. dol. tovanje brž ko ne odvisno od tega, kako se znana ga-liška resolucija v državnem zboru reši. Iz Gorièkega. Za tabor v Biljani odločena je nedelja 18. aprila ob 2. popoldne. Kraj : pod Drnovkom v Biljanski županiji, dobro uro od i talijanske meje, na senožeti, ktero so v ta namen rado volj no in brez- stvar, ktera bo Naj je tedaj pravde konec 1 kakor sami pravite — za Kos. pri starem ostala. plačno prepustili Blaž Janez in Jožef Sfiligoj-i iz Vagán naj se napravi za 2 fl. 40. Drnovka. Točke programa so Brda posebna okrajna sodnija, in naj se pridružijo županije Biljana, Medana in Dolenja polit, okraju gori-škemu: 2) vse slovenske pokrajine naj se zedinijo v pšenice ovsa 2 fl. 50. Žitna cena v Kranji 5. aprila 1869. 4 fl. 70. rži 3 fl. 10. sorsice 3 fl. ječmena krompirja 1 fl. 40. ajde 2 fl. 30. fl. prosa fižola 3 fl. 84 V oaguju j íj \ vou oiuvvuoac uvaiajiuc J oc Aguiuiju v eno kronovino „Slovenijo" z enim samim deželnim zbo- rom v vseh javnih urađnijah na Slovenskem se ima uradovati v slovenskem jeziku; 4) v vseh javnih šolah Žitna cena v Ljubljani 3. aprila 1869. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 4 fl. 40 banaške 4 fl. 90. tursice 2 fl. 90. sorsice 3 fl. 43. rži na Slovenskem naj se podučuje v slovenskem jeziku in naj se napravi v Ljubljani visoka pravna šola; 5) tabor priporoča vladi, naj bi potrdila železnico čez Predel po 2 fl. 80 ječmena 2 fl. 50 prosa 2 fl. 0. ajde 2 fl. 40. ovsa 1 fl. 90 Krompir 1 fl. 50 Sočki dolini. — Goriška „Brda" (po nemški — ^ 1 — furlanski Kursi na Dunaji 6. aprila. po ital. 77 Coglio y po 77 77 Quêi Eggen u y piše 5% metaliki 62 fl. 50 kr. Ažijo srebra 123 fl. 25 kr, Narodno posojilo 70 fl. 50 kr. Cekini 5 fl. 93 kr. Odgovorni vrednik: Janez Murnik Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubij