novic ”, tudi j ska knjižnic--Urana Jarcn-,Novo wv’to LETO II. - št. 45 V KOČEVJU, DNE 1. NOVEMBRA 1957 Cena 10 din 26. ohtobpa smo Mili morie UH 26. oktober je bil lep dan. Med delovnimi ljudmi, ki so zaposleni v raznih podjetjih, je vladalo že v jutranjih urah praznično razpoloženje. Tega -dne so bile volitve kandidatov v zbor proizvajalcev industrijske skupine. Na voliščih, pa Itudi drugje, so plapolale zastave in na rudniku Kočevje smo opazili tudi radarsko zastavo poleg državne. Prve volilne rezultate sni o dobili na občinski volilni komisiji Kočevje ckoli 8. ure. Med prvimi in sicer že ob 7.15, so zaključili z volitvami v Borovcu (podjetje »Snežnik«), V volilni enoti, ki je združevala podjetja Elektro Kočevje, Kemično- tovarno in Tiskamo Urško, je do 8. ure volilo 75 odst. volilnih upravičencev. V občini Kočevje je bilo skupno nad 3000 , -volilnih upravičencev. Kandidatov je bilo 20, o-d teh pa je bilo izvoljenih 17 odbornikov. V lesnoindustrijskem obratu KGP Kočevje so imeli skupno 330 volivcev. Do pol devete ure je volilo že 233 volivcev ali 70 odst. Z volitvami so začeli ob pol šestih. V tem obratu delajo v dveh izmenah, zato je bila dopoldanska volilna po raznih krajih. Na področju ko- obrtniki, ki so volili skupno s tr-čevske_ občine je skupno dvanajst govskjmi uslužbenci in delavci. Od PTAirilTiŠ?*. TV* in icrrina io 'T-i,m7»7T'.nni _ cn t-,^1 ; --------:x_______ gradbišč. To in gripa je povzroči to, da v dopoldanskih urah ni bil dosežen višji volilni rezultat. Z volitvami- v občini Kočevje smo lahko zelo zadovoljni. Delovni ljudje so znova dokazali, da se zavedajo velikega pomena, ki ga bodo imeli zbori proizvajalcev v prihodnjih štirih letih socialistične graditve. Tudi v ribniški občini so volitve 60 volilnih upravičencev se jih je udeležilo volitev 56. Volitve so lepo potekale tudi v podjetjih »Apne-nica,« in »Štolama«. -Od devetih kandidatov so -bili v zbor proizvajalcev industrijske skupine izvoljeni trije odborniki. Z rezultati smo zadovoljni. Z množično udeležbo na volitvah v zbor proizvajalcev industrijske ----- v- ----v zbor proizvajalcev industrijske skuPine je bila ponovno potrjena udeležba več kakor zadovoljiva. Vo- skupine lepo potekale. Od 21 kan- solidarnost delavskega razreda, lišče je bilo zelo lepo urejeno, bli- didatov so izvolili v zbor proizva- Pred novoizvoljenimi odborniki v zu glavnega vhoda pa so postavili jalcev industrijske skupine 12 o-d- zboru Proizvajalcev pa je vrsta mlaje z napisom. V bližini pa je bomikcv. Vseh volilnih upravičen- naJog, katere bodo reševali s po- cev je bilo 674. Po podatkih, ki _moči° ™ sodelovanjem vseh tistih sm-o jih prejeli med volitvami v tej občini, so znašali volilni rezultati do 10. ure -dopoldne takole: v Lesno industrijskem podjetju Ribnica je volilo od 234 volilnih upra-219, v Opekami Ribnica razen enega volivca, ki komeniat KAZENSKI ZAKONIK Med vrsto novih zakonov, ki so v javni obravnavi in bodo še letos predloženi Zvezni ljudski skupščini, bo tudi zakon o spremembi v kazenskem zakoniku. Namen sodstva v socialistični dražbi ni ščititi posamezne vladajoče razrede in so zato za kaznivo dejanje vsi državljani pred zakonom enaki. Vsaka izrečena ' kazen naših sodišč pa ima namen iz človeka, ki je grešil zoper zakon, zopet vzgojiti dobrega in vestnega državljana. Vzporedno z razvojem socialistične dražbe Pa se spreminjajo tudi oblike kazni, ki so vedno milejše in dajejo obsojenim vedno več državljanskih pravic. V spremembah Kazenskega zakonika se predvideva, da bo ukinjena smrtna kazen za osebe, Id še niso končale 21 let starosti ter za kazmva dejanja j proti lastnini. Spremembe bodo ! tudi glede zaplembe premoženja m predlagano je, da bo kazen o zaplembi premoženja mogoče izreci samo za kazniva dejanja proti ljudstvu in državi. Po podatkih, s katerimi razpolagajo naša sodišča, je skora j polovica vseh oseb, ki so kaznovane, že enkrat ali celo večkrat zakrivila kazniva dejanja. To se pravi, da večinoma sedijo vedno isti v zaporih. Za te osebe predvideva osnutek tega zakona ostrejše kazni. Veliko pa je oseb, ki so prvič zakrivile kaznivo dejanje in zanje je predvideno, seveda le v lažjih primerih, da se jim kazen oprosti in da se jih kaznuje s sodnim opominom. Precej so organi pravosodstva razpravljali tudi o kazni izgube pravice do pokojnine. Tu so bila mnenja deljena. Eni so za to, da se ta kazen ne bi smela uporabiti, ker pokojnina predstavlja minimum za vsakdanje živijenjenj-ske potrebe, drugi pa so mnenja, da pokojnina ne izvira samo iz prispevka državljanov, ampak vlaga velik delež tudi družba, zato bi ne bilo prav, da dobi pokojnino tisti, ki greši proti družbi in bi bil za taka dejanja tudi kaznovan. Posebne novosti v spremembah kazenskega zakonika in verjetno tudi edinstvene na svetu pa so nove določbe pri prestajanju kazni. Tako je predvideno, da bodo imele osebe, ld prestajajo kazen, pravico do socialnega zavarovanja in drugih zavarovanj, obsojencem bo zajamčen osemurni neprekinjen dnevni počitek, prost lian v tednu itd. Še posebna novost pa je, da bodo obsojenci imeli pravico do 14-dnevnega letnega dopusta. Spremembe bodo tudi glede kaznovanja mladoletnikov. Mladoletniki se razvrščajo na kazensko odgovorne in na kazensko neodgovorne ter na mlajše mladostnike od 14 do 16 let in sta j^jše mladoletnike od 16 do 18 St. Mladoletnikov do 16 let po "oveni sploh ne bi mogli kaznovati, temveč jih bodo za storjena kazniva dejanja pošiljali v vzgojne domove za 1 do 5 let. Mladoletniki od 16 do 18 let pa bo-° kaznovani lahko samo z zapo-0111 in ne s strogim zaporom. O vseh teh predlogih bodo razpravljali še na sestanku komisije, ki pripravlja ta zakon in bolj? opoštevaii tudi mnenja osta- CUuteljev tako, da bo zakon n H P°P°lnejši in v demokratič- takim zakonom v ostalih državah. . ■ plapolala na visokem drogu državna zastava. Med delovnimi ljudmi je vladalo pravo volilno razpoloženje. Tu sta kandidirala tov. Jože žagar in Peter June in bila oba izvoljena v občinski zbor. V »Tekstilani« so začeli z volit- vičencev vami ob 6. uri. Tu je kandidirala so volili ki so jim zaupali odgovorno dolžnost odbornika. vT '* • jv ■ ' ' " • Z ■ Za Dan mrtvih uredimo grobove in spomenike (Spomenik v Vidmu) priljubljena Marija Bremoc in bila pa je bil bolan, že-vsd volivci,'pri tudi izvoljena. V »Tekstilani« je »Gradbeniku« je od 93 volivcev vo-bilo skupno 222 volivcev, med nji- Mo 80 volilnih upravičencev, v Ko- PO SVETU mi 160 žena, V tovarni delajo v dveh izmenah, že v prvih jutranjih urah je volilo 57 odst. voisanih volivcev. Tudi na vseh treh voliščih na Rudniku so volitve lepo potekale. Do 11. ure je znašala volilna udeležba na volišču št. 3 83 cds-t., na volišču št. 2 77 -odst. in na voli- vinskem podjetju »Partizan« pa od 60 — 51 volivcev. Slabše pa so potekale volitve pri obrtnikih. Do 10. ure je volilo od 137 samo 56 volilnih upravičencev. Volilna udeležba je znašala skupno 93,17 odst. Tudi v ribniški občina so bila volišča lepo okrašena, med delovni- Med dva prvorazredna dogodka zadnjega tedna spadata obisk našega podpredsednika tov. Kardelja -V prijateljski Grčiji in jugoslovanski predlog resolucije o razorožitvi, ki jo je pred nekaj dnevi predložila jugoslovanska delegacija v Združenih narodih in ki je vzbudila veliko zanimanje. Obiska podpredsednika Kardelja v Grčiji ne moremo drugače ocenl- se odnosi med obema deželama lepo razvijajo. Jugoslovanski predlog za resolucijo o razorožitvi so druge delegacije v Združenih narodih pozdravile kot poizkus, da bi krenili iz slepe ulice, v katero so Združeni na- , . ______ rodi naenkrat zašli in da bi vpli- štvo, naše pa švedsko, vali na velesile, da bi sklenile vsaj Tr ^ —“* začetne sporazume, ki bi omogočili povečanje mednarodnega zaupanja, trenutno precej veliko podporo, ker so Sovjeti prehiteli zahodni svet. Nemški odpravnik poslov je zapustil Beograd in je odpotoval po sklqpu zahodnonemške vlade v Bonn. Nemške interese pri nas sedaj zastopa francosko -veleposlani- NU rV J5- 0dSt VS€h TOUvcev- 1111 Pa je vladalo pravo vo- y kakor na^je^fe^olitirpri- gT’W mednarodnega zaupanja teh Portia lilno razpoloženje. V zborP proizva- ?ateljstva med Stf Xega" "aSan?a. gnpa veliko ljudi v postelje. Ce ne jalcev so izbrali najboljše "liudl iz hi bilo toliko obolelih, bi na Rud- svoje srede. (Prepričani smo, da niku zaključili z volitvami že v ju- bodo novoizvoljeni odborniki pra-t ran jih urah. Vsa tri volišča so bi -*.............. .............. vilno zastopali -koristi svojih podjetij in koristi skupnosti. v^občmi SQdražica je bilo skup- vpraesaujm, preavi ?? 3®3 volivcev, volilo pa jih je -vprašanjih miru in vojne ter meti--.j ”■ 92,3 ods^- Kandidatov je narodnega sodelovanja. Sprejem ie nrihomiki ' " ---------- J* pa je bilo 10 naših državnikov v Grčiji je bilze- Tndi 'v rJvHof m. - •- bomolrov. Volitve so lepa pote- lo lep in prijateljski, tisk pa je j , . JP J.^KIju-cavračat- a e, itudi volišča so -bila primerno večkrat opozarjal, da sprejema ——o-j'- ^ uujav-uc »voj »o stvo« delajo delavci v dveh izme- okrašena. Velika volilna udeležba Grčija enega najblažjih sodelavcev stav- Delegacije -dosledno: vodijo še nnm idokcizu je, ds, so so delovni fi strATific in Daviti•* Domvnm -*-.1 ljudje v tej dbčim zavedali važno- V Generalni skupščini teče razprava o pritožbi Sirije zaradi vojaških groženj Turčije na njenih mejah. Kralj Saudske Arabije je hotel posredovati, vendar je to Sirija odklonila z željo, da vso stvar razpravljajo v Generalni skupšči- , , —......—-,^so la lepo okrašena. Čeprav so začeli z volitvami že ob 5.30 so bili pred volišči rudarji že zbrani. Na Rudniku je kandidiralo osem kandidatov, izvoljeni pa so bili šti-r- obema sosednjima deželama. Poli- Generalna skupščina -bo obravna- ticm razgovori, ki so potekali med vaia več resolucij o razorožitvi, ker____ državniki obeh dežel na prisrčen so ,tudi nekatere drage dežele pred- ni. Tukaj je prišlo do hudega" na- “mo MES' Mlle svo*1*„£ S" 'roMh ’*—*»• v*— * - »Mr.trtusrss • tuji politični delavci in pričakujejo, da bo v Moskvi zbrana vsa elita socialističnega sveta. Nekatere delegacije so že objavile svoj se- nah. Z volitvami so začeli ob 7. uri, do 11. ure pa je . volilo že 83 odst. volilnih upravičencev. Tu je kandidiral v zbor proizvajalcev Anton Medved, ki je po poklicu obratni tehnik in predsednik delavskega sveta. Vseh volivcev je bilo 157, med njimi 58 žena. »Ključavničarstvo« je eno tistih mladih podjetij, ki je doseglo v razmeroma kratkem času velike uspehe. Prepričani smo, da bo novoizvoljeni odbornik tov. Medved v zbora proizvajalcev uspešno zastopal svoje podjetje v občinskem zboru proizvajalcev. Omeniti moramo tudi to. ' sti in pomena, ki ga bo imel zbor proizvajalcev v občinskem ljudskem odboru. V občini Lašče je znašala volilna udeležba na volitvah v zbor proizvajalcev 91,5 odst. Vseh volivcev je bilo 224, valilo pa jih je 205, kar je vsekakor lep uspeh. Volišča so imeli štiri. Bila so lepo okrašena. Najlepše soi potekale volitve na volišču št. 4. Tu so volili člana delovnega kolektiva Gozdne uprave Lašče, uslužbenci in delavci trgovin, električarji . v ^ OlVKUllLdJ JI Jill aa so imeli v »Ključavničar- dragi. Na tem volišču so zaključili st.vu« lepo urejeno volišče. Na naši poti po Kočevju smo na dan volitev obiskali tudi volišče gradbenega podjetja »Zidar«. Z volitvami so začeli ob 6. uri Vseh volivcev je bilo 340, do 12. ure pa je volilo 248 volilnih upravičencev. »Zidar« ima raztresena gradbišča z volitvami že ob 10. uri, v Ortneku pa so zaključili z volitvami ob 11. uri. Kandidatov je bilo dvanajst, izvoljeni pa so bili štirje. V dobrepoljski občini se je udeležilo volitev 173 volilnih upravičencev od 193 ali ' fi strank in partij, čeprav še ničesar ni objavljeno o sestavu na- t mhTprrmb nje zadeve Arabcev. Ameriški de-legat je opozoril na to, da je Turčija članica Atlantskega pakta in da bi vsak napad na njo povzročil posredovanje ostalih članic. Tako je direktno odgovoril na opozorilo Moskve, da ne .bo trpela vojaških operacij in političnih nasil- Predsednik angl. vlade Macmillan ležila, so novinarji že postavljali v Sekretariatu za zunanje zadeve vprašanja ali bo našo delegacijo vodil Maršal, čeprav' odgovor ni bil pritrdilen, je verjetnost velika. Ob proslavi 40-letnice Oktobrske revolucije nameravajo v Sovjetski zvezi razglasiti sedemurni delavnik kot neposreden rezultat velikih gospodarskih uspehov, ki so jih dosegli po revoluciji. Istočasno so bili v Ameriki gostje predsed. Eisenhowerja angleška kraljica, angleški predsednik vlade in zunanji minister. Očitno je šlo za to, da se odpravijo nesoglasja, ki so po angleškem napadu na Egipt tako močno načela staro zavezništvo iz dveh vojn in da bi Amerikance pridobili za v bližini svojih meja. Pismo, ki ga je pisal o tej stvari Hruščev angleškim laburistom, je prav tako izzvalo precej zanimanja glede na objasnjeno stališče Sovjetske zveze. DVA DALJNOVODA Največji deli pri elektrifikaciji vasi občine Kočevje sta gradnja daljnovoda Banja loka—Slavski laz s trafopostajo v Slavskem lazu in izgradnja daljnovoda Kočevje— Stari log. Oba daljnovoda morata biti letos zgrajena in tako bo dobila vsa Kostelska dolina dovolj električne energije, ter elektrificirani bodo kraji okoli Starega loga. dobro izkazali 1---- ----------------- —° ..... ...........— ua ui Aiiienniuuie piloODUl za 91,1 odšt. Tu so maršala Tita z velikimi simpatija- nekatere angleške načrte. Rezultat 1 tU'di Dri vat m mi in nWmH/Dim rzOzl/TTry-il -iri+TTfi 1y/-wi T‘Q i7(rA17/-lT>n:Tr 4 n Vlilo Kako je bilo na nedeljskih volitvah? V nedeljo 27. oktobra, na dan volitev odbornikov v zbor proizvajalcev v kmetijski skupini, smo že v jutranjih urah obiskali nekatera volišča. Vsa volišča so bila lepo okrašena in z volitvami so začeli ob 7. uri zjutraj. V občini Dobrepolje je bilo skupno 1365 volilnih upravičencev, med njimi 809 že-Kandidiralo je skupno 19 kandidatov, izvoljenih pa je bito 10 Upoštevati moramo sicer precejšnjo oddaljenost nekaterih krajev od volišč, kar je vplivalo na končni volilni rezultat. Kandidiralo je 26 kandidatov, izvoljenih pa je bilo 13 odbornikov. Volišča v ribniški občini smo obiskali okoli 10. ure. Na volišču št. 2 Ribnica so zaključili z volitvami že ob 9. uri. Tudi na ostalih voliščih, ki jih je bilo skupno privatni mi in občutkom zadovoljstva, ker razgovorov je bila ameriška o:bja va, da 'bo predsednik Eisenhower zahteval pristanek Kongresa, da smejo ZDA izmenjavati izkušnje znanstvenikov s prijateljskimi in zavezniškimi deželami tudi takrat, na Vidmu, Ponikvah, Kompoljah m Strugah. Prve volilne rezultate smo dobili ob 8. uri. Do takrat je volilo v dobrepoljski občini 8 odstotkov volilnih upravičencev. V dopoldanskih urah se je odstotek volilnih 1069 s: so storile vse, da tri udeležba čim boljša. Na voliščih v občini Lašče je bilo ponekod že v jutranjih urah živahno. V tej občini je 1848 volivcev, med njimi 1106 žena. Volišč je bilo osem. Odbornike so volili tudi člani kmetijskih zadrug iz Velikih Lašč, Karlovice, Ortneka, Sv. Gregorja, Roba in Turjaka. Na volišču v Velikih Laščah je do 9. ure volilo: že 31 odstotkov volivcev, najslabša pa je 'bila udeležba na volišču v Dvor- Kako so potekale volitve v občini Sodražica? V Podpreski so že ob 11. uri zaključili z volitvami s 100-odstctno udeležbo. V Dragi je do te ure volilo 90 odst., v Sodražici 67 odst., v Travniku pa 20 odst. volilnih upravičencev. Na Travi so zaključili z volitvami' ob 12. uri. Do te ure je volilo 1330 volivcev že 720 ali 54,1 odst. Vseh volišč je bilo devet, volili pa so člani kmetijskih zadrug: Draga, Travnik, Hrib in Sodražica. Spet moramo zapisati, da so med prvimi opravili svojo državljansko dolžnost na nedeljskih volitvah volivci iz dragarskega konca. Znova so dokazali, da so vredni prebivalci partizanskih krajev. Na področju bivšega kočevske-, -----------v ga okraja so volitve najlepše pe- skih zadrug. Ribnica, Dolenja vas, tekale v občini Kočevje. Med vo-Jurjevica ter elani delovnega ko- -livci je vladalo praznično razpolo-lektiva Gozdne uprave KGP Grča- ženje in številni volilni upravičen-rice in špedicije KGP v Ribnici, ci so že v dopoldanskih urah volili. Posebno volišče so imeli delavci Visok odst-otek volilnih upravičen-Gozdne uprave Grčarice tudi v Lo- cev je pokazal, da so se delovni em potoku, ki so doma iz tega ljudje v občini Kočevje v polni me- ri zavedali pomena teh volitev. Do-zbor proizvajalcev kmetijske bre politične priprave so pokazale skupine je kandidiralo enajst kan- ’ - - NAROČNIKOM NOVIC Te dni vas bo obiskal pismonoša s položnico naše uprave. Prosimo vas, da poravnate zaostalo naročnino! Olajšajte njemu in nam upravno-finančno poslovanje in si s takojšnjim plačilom zagotovite kadar gre za izkušnje s področja Ld™ TrT” P“m ^Sotovite atomskih preiskav in poizkusov. ° PreJemanJe domačega Usta. Ta misel ima v ameriški javnosti Uprava Novic Veliko lesa se že v gozdu prekuha v oglje ; r 'vli „ odbornikov v zbor proizvajalcev „„ vr . - , , , * , kmetijske skupine Volišča so biia m ” JoM7e, ^ Potekale. Ob t»q tavkv,,. ^ . -Lu.oU smo zabeležili naslednje vo- lilne rezultate: Na volišču št. 1 v Grčaricah je volilo 95 volilnih upravičencev, na volišču št. 6 v Ribnici 67 odst. volivcev itd. Do 10.30 je bila volilna udeležba za vso občino 60,3 odst. volivcev. V občim Ribnica je bilo skupno od teh —o- -------UU L Cul bala volilna 458 žena. Volili so člani kmetij- didatov, izvoljenih pa je bilo šest odbornikov. Volilna udeležba v ribniški ob- aki vasi, kjer so do 9. ure volili čini na”"nedeljskih"volitvah je bila samo štirje odstotki volivcev. sorazmerno prav dobra. lepe sadove. Prepričani smo, da bodo novoizvoljeni odborniki v zbora proizvajalcev opravičili zaupanje svojih volivcev. Citajte in širite »Novice«! POGOZDOVANJE V KOČEVSKI OBČINI V gozdovih, ki so v kočevski občini in jih je nad 60% vse njene površine, -bodo letos pogozdili 22 ha novih površin. Za to bodo uporabili 170.000 sadik. Največ površin bo pogozdenih s sadikami črnega bera, rdečega bora, smreke in nekaj s sadikami kanadskega topola v obkolpskih predelih. V domačih drevesnicah pa bod pridelali skoro 300.000 sadik. guftaniep&CULčni kommtaK —..... BO DRUGAČE? Nastop zunanjega ministra ZDA pred Generalno skupščino in njegova stališča o možnostih razorožitve so vzbudila v hodnikih palače Združenih narodov mnogo razpravljanja. Nastop Dul-lesa je pokazal, da amer. uradna zunanja politika še vedno stoji na stališču, da so Združene države dovolj močne, da lahko s svojim vplivom vsilijo lastna stališča mnogim deželam. Taka politika ZDA je karakteristična za vse zadnje obdobje mednarodnih odnosov. Zadnji dogodki v mednarodnem življenju pa kažejo, da je ameriška politika glede Zahodne Nemčije, ki naj bi po priključitvi Vzhodn^ ostala član Atlantskega pakta, nevzdržna in da Sovjetska zveza taki politiki nikoli ne bo popustila. Enaka politika ZDA do arabskih dežel na Bližnjem vzhodu je rodila od objave Eisenhowerjeve doktrine samo nove spore in nasprotja na tem področju. Ameriško zadržanje napram Siriji pa je v krogih arabskih vlad rodilo negodovanje in nasprotovanje ameriški politiki. Ameriška daljnovzhodna politika, ki se opera na Čangkaj-škovo vladavino na otoku For-moza, se je že večkrat izkazala kot nemogoča in nerealna. Ameriško vztrajanje, da Združeni narodi ne priznajo Nove Kitajske, je že veliko škodilo ameriškemu ugledu v Aziji. Ameriška zunanja politika napram Sovjetski zvezi je temeljila na pričakovanju, da bo v Sovjetski zvezi prišlo do velikih notranjih sprememb zaradi sporov med različnimi strujami, katerih vpliv je narastel po smrti Stalina. Ta vrenja bi po ameriškem pričakovanju morala oslabiti Sovjetsko zvezo in jo prisiliti k popuščanju v reševanju mednarodnih sporov. Vedeti je namreč treba, da je brat današnjega zunanjega ministra ZDA Allan Dulles šef ameriške obveščevalne službe in da je potemtakem zunanji minister ZDA I direktno in stalno obveščen o dognanjih in ugotovitvah te ameriške službe. Reakcija na ameriško zunanjo politiko v zadnjem času ni živa in za ministra Dullesa neugodna samo v svetu, ampak tudi doma. Številni komentatorji, vodilni tisk, javni delavci in znanstveniki opozarjajo na neutemeljenost takšne zunanje politike in na njeno nevarnost. Danes je težko v kratkem času bistveno spremeniti ameriško zunanjo politiko in to iz večih vzrokov. Glavni vzrok je nedvomno ta, da so ameriški uradni krogi v zadnjih letih širili in utrjevali blokovsko razumevanje mednarodnih problemov in da je ameriška javnost takemu načinu obravnavanja stvari sledila. Ameriška zunanja politika v zadnjih letih kaže veliko togost in se zelo težko prilagaja novo nastalim situacijam. Na ameriško zunanjo politiko pa imajo velik vpliv tudi tisti ameriški krogi, ki so vezani na ogromne dobave ameriški vojski in vojskam zaveznikov ZDA. V primeru pomiritve in izboljšanja mednarodnih odnosov ter razorožitve bi se te dobave bistveno zmanjšale, s tem pa tudi profiti najmočnejših in najbogatejših go-spodasrkih krogov ZDA. Na vladno politiko pa imajo zelo velik vpliv tudi interesi stranke, ki je na vladi, kar se v Ameriki že čuti, ker obe veliki stranki — republikanska in demokratska — že računata z razpoloženjem volivcev na bodočih volitvah. B. Mikoš V Se nekaj o Samskem bloku Novoizvoljeni odborniki v občinski zbor občine Sodražica Samski blok v Kočevju, ki je povzročil /toliko govoric, dobro- in zlonamernih, je /končno, če tako rečem, »v obratu«. Lahko bi rekli, v zadovoljstvo vseh tistih, /ki smo končno le dobili stanovanja. Vendar pa tudi to zadovoljstvo in veselje ni neskaljeno. -Prve težave so se začele po -vselitvi. Enemu ne dela bojler za toplo vodo, drugemu se zopet slabo zapirajo rolete, stikala lezejo iz zidu, linolej se guba in še mnogo je takih, za novo stavbo zelo žalostnih pripomb. Ni moj namen, da bi tu razpravljal, kdo je temu kriv. Ne, rad bi pokazal le nekaj drugega, tisto, kar je najbolj osupnilo stanovalce te lepe stavbe. To je najemnina. Stanujem v III. nadstropju, v garsonjeri, ki gleda na cesto. Najemnina za to stanovanje, ki obsega sobo, predsobo, umivalnico ter WC (oboje v enem prostoru) je nič manj kot 2500 dinarjev. Od tega odpade za najemnino 1200 din, za centralno kurjavo, Ju pa še danes ne dela in najbrž ne bo še tako kmalu, pa 1300 dinarjev povprečno vsak mesec v letu. če malo podrobneje analiziramo samo najemnino, borno videli naslednje: V Ljubljani ima Litostroj podoben blok, le s to razliko, da je titostrojski blok precej udobnejši, bolje opremljen in kar je najbolj važno — cenejši! Garsonjera, ki obsega nekoliko večjo sobo kot je »oioao ATLE- TIKA jllspešen zaključek sezone - CD ■ C3 ■ C3 ■ <3 ■ CD ■ C3 ■ CD ■ CD ■ C3 ■ C3 ■ C3 ■ O ■ <—> ■ <—a a <— i 40) "fe^nica O&tof)rs&e revoluciji V N. GORICI IN NOVEM MESTU Ko smo pregledali rezultatno listo atletskega dvoboja naših atletov v Novi Gorici, nam je bilo takoj jasno, da je gripa opravila svo- 7. novembra bomo slavili 40. ob- najstrašnejših pogojih socialistič-je tudi pri naših fantih. Prezgodaj letnico velike Okobrske revolucije no revolucijo, so ustvarili pogoje, je še bilo za tekmovanje. Uspehi v Rusiji. Pobudnik in organizator da se danes lahko ognemo tretji so bili precej pod običajnim po- Oktobrske revolucije (po ruskem svetovni vojni, če bomo ideje, za mladi Kenik Franjo zasedel prvo stvarne pestrosti pa bo vse v redu.« vprečjem, vendar so zadostovali, pravoslavnem koledarju je bila re- katere so milijoni žrtvovali življe- V nedeljo je bilo v Ljubi lani pr- mesto, novinec Mihelič Vinko pa Naši fantje in dekleta niso nobe- da 50 zma»ab v vseb disciplinah, volucija v oktobru) je bil genialni nja, uresničili povsod z isto zve- -............... - ,------------------------------ ' — • - ............ ....... V katerih se je tekmovalo. Dosegli Lenin. V zgodovini človeštva se je stobo in požrtvovalnostjo m zmed- i 7 nrvih m pst 4 U-nioa o tiste velike dni. ki sn TYrptrp«nli ____ lOiCDBCDl 0 miaxm K.eniK e ranjo zasedel prvo stvarne pestrosti pa bo vse v reuu.« - V nedeljo je bilo v Ljubljani pr- mesto, novinec Mihelič Vinko pa Naši fantje in dekleta niso nobe- da 50 zmaiSl , v -----j- — "jo-, uicsmuiu puvsuu z isuo zve- venstvo ljubljanske atletske pod- tretje s časom 56,6 sek. V teku na ni »specialisti«, kakor želijo neka- v ,ka(-erab se je tekmovalo. Dosegli Lenin. V zgodovini človeštva se je stobo in požrtvovalnostjo m z med- ®veze, ki je pomenilo nekakšen za- 1000 m je bil Bregar s časom 2:41,1 teri prikazati tiste, ki se pri Par- f° 7 prvih mest, 4 druga, 2 tretji ‘tiste velike dni, ki so pretresali narodno solidarnostjo vseh delav- ključek letošnje atletske sezone in tretji. Tudi njemu se je še .poznalo, tizanu barvi jo s posebnimi panoga- Y1 2 ^trti mesti. Boljši uspeh je svet, začela nova doba. Prva zrna- cev. večjih prireditev. Na stadionu Od- da je gripo komaj prebolel. mi. To so naši najmarljivejši pri- dose£eI edino Torkar Polde s tekom govita delavska m socialistična re- V dneh pred revolucijo so se vr- teča v Ljubljani se je zbralo nad To pot so bile uspešne tudi na- padniki, ki jim tudi splošna vadba ^ -*-00 m s Časom 11,5 sek. in s volucija sicer ni odpravila s sveta stili burni dogodki. Na čelu vsega 100 tekmovalcev iz osmih atletskih še atletinje. Sonja Enrathova je ni tuja, saj je Kenik Franjo letoš- vdatim° 6,51 m. Atleti No- kapitalizma in izkoriščanja, ne te- dogajanja je bil Lenin. Naj cme- klubov in partizanskih društev, bila v teku na 100 m prva s časom nji republiški prvak v »Partizan- v®, r°rice bodo T™31 obisk našim zav m vojn, ki jih trpi ogromna nimo, 'kako je potekala seja Cen- Tega tekmovanja so se udeležili 13,6 sek. Tudi v skoku v daljino skem mnogoboju« članov II. raz- ^‘etom prihodnjo spomlad. večina človeštva, odprla pa je pot tratnega komiteja boljševikov, 29. tudi atleti in atletinje Partizana je dosegla skok preko 4,50 m a žal reda, pri čemer je bilo treba tudi Y '^P*0 bodočnost, pokazala je, da oktobra 1917. Na seji so obravna- Kočevje, ki so nas zopet prav čast- je imela prestop in skok ni bil pri- precejšnjega znanja na orodju in v ^ J® delavski razred sposoben vreči vali sklep CK o vstaji, ho in z uspehom zastopali. Naš vo- znan. Mlada tekmovalka Terezija prostih vajah, ker bi sicer ne do- oblast kapitalistov in veleposestmi- Na Leninov predlog je bila spre- dilni športni časopis »Polet« piše Križman se je uvrstila s skokom segel 93 odst, dosgeljivih točk. Do V N°vem mestu je bil v poča- Eov- jeta resolucija: o tem tekmovanju pod debelim na- 4,33 m na drugo mesto, kar je za- uspehov našega društva nam je 5 ,.ev °bčinskega praznika v ne- Oktobrska revolucija je bila nuj- »Seja pozdravlja in v vsem pod-slovom — Junaki dneva atleti iz njo zelo lep uspeh. Tako smo na pomagala samo vsestranost in za- delJ° tek 'P?. mestnih ulicah. Teka nost. Trpljenje delovnih ljudi v ne- pira resolucijo CK, poziva vse or- Kočevja — in poroča med dru- teh tekmovanjih dosegli osem pr- to smo tako odločni zagovorniki 80 ud^e^ili tudi atleti dolgopro- kdanji carski Rusiji je bilo preve- ganizacije in vse delavce ter voja- gim: »Kat celota zaslužijo vseka- vih, dve drugi in tri tretja mesta, takega načina vadbe v partizan- fasi. Partlzana Kočevje. V tem te- liko in so verige zaradi tega mo- ke, naj se vsestransko in z nara- ltm' "ajveč .pohvale marljivi atleti Zopet so mladi atleti potrdili na- sklh društvih, ker bcmo le tako Jcu ■!e zma£al naš atlet Vesel Fran- rale popokati. Ruski delavci in ščajočo silo pripravljajo za oboro-eno Knop-uie tri c. =,a so '■“■.čelo: »V Partizana čim več dosegli množičnost in kvaliteto ce m PreJel prehodm pokal kmetje pa niso trpeli samo zase, ženo vstajo, naj podpirajo partijski k ’ mestne občine Novo mesto Tudi amno aa ,n» ih __ amtor ih .. ______ kor največ .pohvale marljivi atleti Partizana Kočevje, ki so se zopet enkrat izkazali s številno udeležbo in zelo dobrimi rezultati. Posebej moramo od tekmovalcev tega društva omeniti hitrega Torkarja, Puclja, ki je uspešno skakal v tako imenovanih ruskih šprintericah. Kratke športne vesti - * -NT ---r -----J wv , „ J,- - -T-v- c-J-- mestne občine Novo mesto. Tudi ampak za ves svet, ki mu bo za- center, ki ga sestavlja v ta namen naši dolgoprogaši, katerih duša je radi tega olajšana pot v sociali- Centralni komite in izraža popolno marljivi in vztrajni France Vesel, zem. prepričanost, da bosta CK in So- so v tem letu zelo -lepo naprede- Iz Oktobrskih idej so se učili vsi vjet pravočasno naznačila primeren vali in poželi kar lepe uspehe ta- narodi, našo revolucijo pa lahko trenutek in smotrne načine zana-ko na »Jadranskem teku« v Ko- kar smatramo za dediča Okobrske stop.« Tak je bil Lenin. Glavni motiv Lenina je bila železna doslednost, neustrašenost in skrbno izdelan program za akcijo. Trdna volja - lep uspeh :eKu na luv m je v odličnem ca- uzau uruvmcij — ueamovanje ou- roia aooro m povezano, medlem KO ' 1 i 11 sekund zasedel Torkar Pol- povedal v celoti. Partizan Kočevje je bilo pri enajsterici Iz Ribnice Minulo nedeljo je Avto-moto pivo mesto, Bižal Saša pa tudi zastopa stališče, da bo to tekmo- preveč nepovezane osebne igre, za- društvo Ribnica organiziralo svojo dobrim časom 11,4 sek. drugo vanje izvrši naknadno takoj spo- to jih je ta raztrganost v igri pri- prvo ocensko terensko vožnjo. Pro- Avto-moto Rezultati tekmovanja so naslednji: Revolucija je zahtevala ogromne žrtve. Tuji interventionist! so hoteli onemogočiti zmago bcljše-vikom. Vsi njihovi napori so bili K^Tnia^T^TTfi V!25i£ STRpS.“Lp,v£S"VrS »«**► * -fisart pohvaljen tudi skakalec ob palici, Dolenjske. Ker je sedaj že hladno cem B moštva iz Kočevja, ki so Adamič Tone. in nestalno vreme, je letošnji or- končno dobili tekmo s 5:0. Moštvo Nekaj podrobnosti. o rezultatih: ganizator tega tekmovanja —Par- Partizana Kočevje je bilo kot ce-V teku na 100 m je v odličnem ča- tizan Črnomelj — tekmovanje od- lota dobro in povezano, medtem ko de jji w mesuu, XD1Z.ai oasa pa luui .j,..,..,,,, .... uv vu tciuuu- _ z dobrim časom 11,4 sek. drugo vanje izvrši naknadno takoj spo- to jih je ta raztrganost v igri pri- prvo ocensko terensko vožnjo. Pro- ” ,. 80 om mesto pred znanimi atleti ostalih mladi in naj velja za leto 1957. Za vedla do tako občutnega poraza. ga je bila speljana v treh etapah o t 1}ies^° Tekavec Jože, an’- V10® delavcev in kmetov, klubov. Tudi tekači v štafeti 4X leto 1958 naj pa bo tekmovanje v , — Ribnica—Sodražica—Žlebič - ,YlderYo1, o2e’ 3’ Tanko Alojz. P°d vodstvom Partije in Lenina je 100 m (Konzilija, Kenik, Bižal, jeseni. * Ribnica in je bila dolga 20 km. Za P Ma^ie po večletnih bojih Torkar) so bili s časom 45,5 sek. ★ Moštvo A Partizana Kočevje je posamezne etape je bila določena 3313 W 259> 2- Usar Miro BS A Je bila vsa prostrana ruska dežela prvi pred štafetami Svobode. Od- Minula nedelia ie bila za Parti. imelo v gosteh nogometaše B mo- povprečna brzina. V prvi etapi je E-sn’ccm Lag'Ctndar Franc Panonija Sv^cdaa' . . reda in Litije. Konzilija Gilbert je Kočevie zelo živahna in uspeš- štva slovana 12 Ljubljane, ki ve- vsak tekmovalec streljal z vojaško ° 3 ,1Yla zaostaJa bd s skokom monv višino kijub na ^ druStvlso se ^ri_ Ija za zelo dobro in tehnično uigra- puško, rezultat streljanja ‘se je F°raž®m ^drpj ^ EVi^i Vo' Preboljem gripi zopet prvi, prav lhorill n„ raznjh noHih m no moštv°. vendar ,pa na kočev- stel v končni plasman. Za tekmo- FIAT 110, 2- šteblal Franc FIAT A '“'P1- Jr-oa vodstvom Ko- iaito med mladinci Pucelj Boris s kra1ih Nog-ometSi m) dc^a dol skem i^611 mma sreče, že v za- vanje se je prijavilo lepo število no°. 3- Nosan Tine OPEL. ieVf^L^r1'16 Sov]etske zveze skokom 178 cm. Vse kaže, da bo- „op3 ašW2) v Novem mesto at- četku te=a meseca so izgubili z tekmovalcev, kar kaže, da je v Na tem mestu je treba dati pri- °gr.°™en mpre" Pio imeli v Kočevju najboljše ska- fet? (f4) atletinje (4) na ’sta- 11351111 B moštvom s 3:2 in isto se Ribnici in okolici velik interes za znanje garniziji Ribnica, Občin- n=n-nn^Iri^i5 zvraa je danes med v višino. Tudi Adamič Tone končno tS jim v nedelj0 zdP^ pripetilo z moto-šport. Poudariti je treba, da sken^u ljudskeL odboru’Ribnica, to ^ ^ J« bil prvi s skokom ob palici. ^ Po,+;.„n„ A moštvom. Partizan Kočevje je je bila to prva ocensko terenska podjetjem in društvom, ki so ne- za i, »VritVt, ■J m m°gla jo je organiziralo Avto- sebično pomagali, da se ie tekmo- ^ Hl«erjeva agresija rž se, kar , pa, tako da so prišli tudi gledalci moto društvo Ribnica ter jo tudi vanje lahko izvedlo. , Ti1 vojru- o-ai 5o ★ ter ljubitelji nogometa na račun, lepo izvedlo in zaključilo. ■ - - - — . - -^^predni ljudje vseg v CT11.K 11 ssveji“” sr-pS-s ^ jhu precej ovira, da bi dosegel še r&Tji z metom 30,80 m. Torkar Nogometaši B moštva Partiza-uspeh. V meto diska je Bil na Kočevje so v nedeljo igrali pr-Rolde je bil s skokom 6,50 m v venstveno tekmo na stadionu v <“Aljino zopet prvi, daleč pred osta- Kočevju z enajsterico Partizana imi atleti. S presenetljivim časom Ribnica. Igra je bila v prvem pol-02 sekund v teku na 400 m je času še nekako enakovredna? v Napredni ljudje vsega sveta bo- O B 3AVE OBVESTILO Zaradi priključitve Okrajnega odbora Ljudske tehnike Kočevje k okraju Ljubljana pozivamo vse upnike in dolžnike, da priglasijo, oziroma vplačajo svoje terjatve Komisiji za likvidacijo Okrajnega tiibora Ljudske tehnike Kočevje« LOŠKI POTOK: 2. in 3. nov. ame- šteno natreskal. Casanova«. uua issua hdc se poseuno reirrna. rein prerepu m največkrat odnesel '-ioni urusuva zeujo, oa di imela RIBNICA: 2. in 3. nov. amer. film Vsakih deset korakov je Boštjan iz pretepa zdravo kožo. nekatera podjetja v Ribnici več ra- »Ne bodo mi verjeli«, 9. in 10. k,ccnil na kolena. Ko je prišel na Zbral je vse svoje moči, se po- zumevanja za njihove težave kot „T7 "mkonflliŠnA "hill “tnk/v nrrm-zcin ofavil no nz^o-o in rloiol • dOiSlAl. XA.hVRli.lliA SSA Ttfl ---it---- J'- v 0^5» v OLčt UU- Avto-moto društvo Ribnica je do praznovali 40. obletnico velike bilo ustanovljeno letos spomladi. V ruske revolucije. Obletnico Oktobr-odboru so ljudje, ki z veseljem de- ske revolucije bomo slovesno pno-lajo in vzgajajo nov kader vozačev slavijali tudi v naši državi in na-motomih vozil. Organizirali so že ših krajih. V teh dneh se bomo več tečajev, na katerih so usposo- spominjali slavne epopeje ruskih debili člane društva za upravljanje z lovnih ljudi in velikega voditelja Nočni čuvaj Blaž je že davno bi naredil. Blisnilo mu je skozi vozdl- Društvo pa ima delovnih ljudi vsega sveta — Leni- ntuznanil polnoč. Proti .pokopališču možgane, da bi bilo najpametneje, ?. ltezave z voznim parkom, kaj- na, ki so pred štiridesetimi leti poje nerodno prestavljal noge Bošt- če bi se spustil v tek. Toda že pri 111 V07-aa so zastarela., vzdrževanje stavili temelje prve socialistične jan Cmok. Nocoj se ga je bil po- prvih korakih je kapituliral in pa- P3 Je drago' Tre^a M h110, da dru- države na svetu. Bližnjica, ki je del na mokra tla. Tisti trenutek pa -J3 P0™^5™10 12 težav, v kate- Spomin na velike dogodke pred čez pokopališče, se je domislil, da je bil svoje dni , se nahala> saJ ima odgovorno 40 leti bo vedno živ. Ravno tako ----- bo živ spomin na največjega sina tobrske revolucije Vladimira Hjiča __ xw. xxxv^xxx«^, UXCX. JL JOUL LICJ1ULC1V jJčl •!_ , . . . riški film »Greh ene’noti«" 9 7n držala proti domu čez pokopališče, se je domislil, da je bdi svoje dni 5® nanaja, saj^m.^ ^ «»x w vruuo zav. rtavno tako 10. nov. avstr, film »Gospodična 3® bila spolzka, poleg tega pa je junak. Sodeloval je v marsikate- g 1 družbi. bo živ spomin na največjega sina )Va«. bila tista noč še posebno temna, rem pretepu in največkrat odnesel Člani društva želijo, da bi imela m voditelja Oktobrske revolucije A . o .v o — ___________ X-"VRA.kib rlPiRAt "kirvr A Tenu TA "Rn5+ifln W Tvrof^-rvo vrlraun nAkat.P.rn. rvnrHfit iti ir T? i ?vn i iroX -- 2reiliAil:riAPrA -n 4,- X - »Ne bodo mi verjeli«, 9. in 10. jvoicoa. jxu je pnsei na ziuiai je vse svoje mi—, „ ______ ________ ____ ■. film »V soteskah Co- pokopališče, je bil ‘tako umazan, stavil na noge in dejal: doslej, zahvaljuje se pa Občinske- da ga naiboliši oriiateli ne bi sno- »Kdo na. si noša st ™ genialnega Lenina. nov. amer lerada«. ................ ........ .. ......da ga najboljši prijatelj ne bi spo- ^_____, r______r_______________ (predsednik likvidacijske komisije VELIKE LAŠČE: 2. in 3 nov. ,znaL Na pokopališču je zavriskal, »Kaj te to briga!« je odgovorila je inž. Kajfež Janez, rudnik Ko- franc, barvni film »Imel sem se- 8las Pa mu je ostal v grlu. Uzrl je prikazen. »Rekla sem ti, da pojdi nudil- tevje) najkasneje do 30. novembra dem hčera«, 9. in 10. nov', dan. nekaJ strašnega. Pred njim se je takoj domov, pa amen!« 1 tek ta t i i - - • - — lrnllrrvTi i lry rmnlVin rvrvi n t h' 1 n viilrn rr nvi M o 4 2,, O .. TA čt vil Uči IlUge lil UtJJČU. XXVXXXXV.J, ^ouvoijujt OtD jJCb WDULLLSiYCT- »Kdo pa si, pošast peklenska?« mu ljudskemu odboru Ribnica za »Kaj te to briga!« je odgovorila vsestransko pomoč, katero jim je \z 9 VQTA » Dnilrln +4 ri r, -v. H Tli llfU 1 . ZA SMEH IN DOBRO VOLJO 1957. Po preteku tega roka se ne nem noeia«, a. ui jlu. nov: a an.-------j -------=~ -7—■ --j—- — j- —1; Društvo ima še velike načrte. Sodnik: Gospa, vi se hočete na ... — j-------- film »še ni prepozno«. kakor iz groba pojavila prikazen. »Kaj, jaz domov?« Pognal se Drugo leto namerava prvič organi- vsak način ločiti od svojega moža todo priznale nobene obveznosti, KOČEVSKA REKA: 2. in 3. nov. oblečena je bila v belo obleko, v je prot prikazni. »Na, boš vsaj ve- zarati hitrostne moto-dirke v Rib- Alj imate za to tehtne razloge’ dolžnike pa .bomo sodno izterjali. amer. film »Tromba«, 6. nov. rakah Pa Je držala gorjačo. Začul dela, kaj se pravi iz Boštjana nor- niti. Trdno so prepričani, da jim žena: Seveda jih imam! ° amer. film »Oničie norci ie« 9 Je oster ženski glas: »Kdo si, pas- ce hriti!« Še med govorico ie s bo ob vsestranski nnmnči to tudi Sodnik: No noveito m: KINO JADRAN, Kočevje: od 1. do 3. novembra angleški barvni film 7 mov. amer. barvni film »Hiša skrivnosti«, od 8. do 10. nov. amer. barvni film »Strel čaka«. SVOBODA, Rudnik: 2. in 3. novembra meh. film »Fruto prohi-bido«, 9. in 10. nov. amer. film »Onstran v gozdu«. SODRAŽICA: 2. in 3. nov. meh. film »Maclovija«, 9. in 10. nov. amer. film »Kadar ženske ljubijo«. DOBREPOLJE: 2. in 3. novembra amer. barvni film »Do zadnjega«, 6. nov. arg. film »Kal be vode tečejo«, 9. in 10 amer. film »Tromba«, 6. nov. *“* •>= guijauu. ““J oc tuavi iz. ouauj<----- ^ ua jjjh amer. film »Opičje norčije«, 9. 3e osip1" ženski glas: »Kdo si, pas- ce briti!« še med govorico je s bo ob vsestranski pomoči to tudi in 10. nov. amer. barvni film 3a duša?« svojo krepko roko mahnil po pri- uspelo. “»Ukročena trmoglavka«. Boštjan od presenečenja ni mo- kazni- da le ta ^ zastokala. Ko gel priti do sape, zato je molčal. mabal po svoji žrtvi, se je tej Bela prikazen pa ie nadaljevala: Sinila, rjuha, s katero je bila Sodnik: No, povejte mi enega! žena: Mlajšega in bogatejšega moža bom vzela! 'trnora augiesai uimvui umi gel priti do sape, zato je molčal. ZIlrvi, se je tej IT »Vlaki peljejo mimo«, od 5. do POZOR! Prodam zaradi selitve Bela prikazen pa je nadaljevala: razgrnila rjuha, s katero je bila partttanta 7 .nov. amer. barvni film »Hiša omare, posteljo in razne druge i»Kod hodiš, pijanec? Takoj pojdi P°knta ™ spoznal je obraz svoje taka iz, aim a SLOVhMJt ---- * -------------- -------------^ jvxanvcA^xvu.1 pa, jv: jUCVUČLI J C V CLia,. 1-4. . omare, posteljo in razne druge i»Kod hodiš, pijanec? Takoj pojdi P°Knta in sj .. ----- predmete. — Hrovat, Tiskarna domov! Da se mi spraviš v poste- ?ene' Takrat mu je kri zavrela. Seje Partizana Slovenije, ki je »Urška«, I. nadstropje. Ijo, sicer ne vem, kaj bom nare- J6 mahal po ubogi trajala v OBVESTILA ljoi sicer ne vem, kaj bom nare- ?e ^rePke„ - . = —, —uWJv ^ t . diia s teboj!« Boštjan ni vedel, kaj zen£ir1- ■Ko se mu 3e z<*ei0> da se sta se udeležila čuk Tone in Arko + . , ’ ^ je dovolj maščeval za prestani Andrej. Več podrobnosti iz te seje V,- Žena'u , mm m a a —---------------------- etrfl.h to zx/i5oi TA-rzvfi tIzxtvaaa a J ivatnca globoko vzdihne. Mož, ki je bil že precej star, nedelio skoro 'ves dan PriP°veduje svoji mladi ženiti: Veš, ležila čuk Tone in Arko Matrica, arabski knezi imajo po DOLENJA VAS rija strah je odšel proti domu. je bilo objavljenih že v ostalem . " . ; čez nekaj časa je prišla za njim časopisju. Končni sklep seje je bil £ J v™Au]es, — vpraša mož. tudi njegova žena. Ker je Boštjan ta, da bo v začetku meseca de- h., 5.e . JhJKn, kakšen revež bi Rodila je: Vesel Ana, gospodinja fa S6b<^ zaklenil vrata, je potrka- cembra izredna skupščina Partiza- 1 tl’ ce bl bl1 ,knez v Arabiji. Rrež 19 — deklico Anico. 13 113 okn° m Sa prosila, naj odpre na Slovenije, na kateri se bo do- tt t . ~ - - . . . vrata. uvalioTAi tsta&Hot. ta4 i - x^i _ _ ____ -+■ r .p1,1 Zenda«. nik Jože, avtomehanik iz Levsti' ^EDGRAD: 2. in 3. nov. nem. kov 4, Sitar 23 let in Osvald Mari-tilm (»Gospodična Casanova«, 9. ja, delavka iz Jurjeviče 38 stara ® 10. nov. amer. film »Mesto 29 let. tiizij«. Srečnim zakoncem čestitamo! Umrla je Gorše roj. Kožar Ma- iz Rrež 19 —■ deklico Anico. 13 113 okn° 111 &a prosila,^ naj odpre na Slovenije, na kateri se bo do- ja, kmetica iz Prigorice 71. Umrl je Rus, Janez, kletar iz vra, Toda užaljeni Boštjan ji ni ločila nova smer za bodoče delo in Brega 13, star 44 let. hotel odpreti vse do zore, ko je izvolil nov odbor zveze. Za sestavo Za Jiuhpzcn mladih k,,d,- , • • --------- ^ vstal in se Opravil na delo. referatov in organizacije te izred- ovSjo v^oS^te^’rf£,a£ LOŠKI POTOK zena Pa je sklenila, da se bo v bo- ne skupščine je bila določena po- njega3 časa D ... , doce PoslužUa druge metode, da bi sebna komisija. Sklenjeno je bilo zahteva rtikdecffdcvS? *fslednla Poročila sta se: Lavrič Marko, ozdravila pijančevanje svojega tudi, da vodi posle do Ledne skup- gafLta svo-,l> RIB.MCA Poročili so se: Volk Jože, kmet nov. iz Zarečice pri Kopru in Mihelič --- -----j-.., xxix-c jxopru m mrneuc „ ... , T .. ,‘ — ajher. barvni film »Ujetnik gra- Ljudmila delavka iz Kotu- Tnnol- Poročila sta se. Lavrič Mirko, ozdravila 'ju Zenda«. nlk Jože’ avtomehanik iz ’ Levsti- te5ar 12 Petik star 26 let in Kor- Boštjana. diš Amalija, delavka iz Retij, stara 25 let. Srečnima zakoncema čestitamo! ščine še dosedanji odbor. Jože Šmalcelj iz Predgrada Janez, prisezi, da se boš z menoj poročil, če boš dobil stanovanje, kupil motorno kolo in našel dobro službo. Obvestilo Obveščamo upnike in dolžnike, da poravnajo svoje obveznosti Upravi cest pri bivšem Okrajnem ljudskem odboru Kočevje najpozneje do 30. XI. 1957, v nasprotnem primeru bomo izterjali potom Gospodarskega sodišča. Uprava za ceste, bivšega, OLO Kočevje KOČEVJE .... _ Starega Šmalci ja iz Predgrada Z njegovo vrnitvijo je Predgrad . . Poročili so se: Gorše Jože, ze- gotovo pozna vsa Poljanska doli- oživel. Tako kot v Ameriki ie tudi * Nekl govornik je na sestanku lezoistrugar iz Ornega potoka 2, na, posebno otroci, ki ga kličejo v domačem kraju zbral okoli sebe “eznpstneSa društva govoril o star 30 let m Poje Rozika, proda- stride. Je zelo prijazen možak, za- mlade fante in ustanovil tambu- azn* človeških napakah. Začel je K°eeYia’ ^gorska ulica to je razumljivo, da ga imajo vsi raški zbor in godbo na pihale Vo- S tobakom: 20, stara 22 let; Poje Janez, lov- radi. dil je tudi mešani .pevski zbor in ~ Da’ ^ dragi Prijatelji, va- ski čuvaj iz Lapmj, star 35 let in Ko ga gledam, kako vozi s ko- se oprijel dramatike. Pod njegovim ru^te,.s? cigarete. M vas bo Mavrm Terezija, gospodinja iz Kra- nji drva mimo mojega okna, mo- vodstvom so igralci večkrat nasto- P11?61^3 do Prvega Šilca žganja, Sa ' S^a 19 J®t; Smrekar M1' fam priznati, da je korenina. Ne- paU pred zadovoljno publiko. do prve deklice in ..« stol pe il61"- 1ZDG?r™3eXTVaal 57’ koc mi F takole dejal: »E, vra- Tudi dandanes deluje v Pred- Glas iz ozadja dvorane: frf 26 i®t in Radojčic Vera, de- ga, saj sem še mlad!« In res, kljub gradu tamburaški zbor in godba ^Je ,pa p- Prosim, možno do-3^ka “ Kočevja, Roška cesta 4, osmim križem je prijazni striče še na pihala. Tiste, ki odidejo k vo- ““ to 12vratno cigareto?« ^ , 9 let vesT mladeniški. . jakom, Šmalcelj hitro zamenja z . Srečnim zakoncem čestitamo! Jože šmalcelj se je rodil v Pred- mladimi, ki na to priložnost ko- ^ Rodili sta: Podloear Terezija gra?u’ ^oja najlepša leta pa je maj čakajo. str, mm c h,,h: ^ gospodinja Iz Kočevja, Reška ce- ^ Ameriki. Tam se je lo- V začetku nikakor nisem mogel jem zmmeu Iti je P^oaiLlL!VO' sta 13 a — deklico Darinko in Grm zel° zanimivega posla. Potoval razumeti, kako je moglo v kraju, »Trije zdravniki . . t s=5£ pHmeru-' ■—* zs “SSStjSL1SL „ ta. 1—. _______________________________ Pozneje se je popolnoma posvetil čanem delu sede za klavir, ki mu »t>a v tem ^,1, ... ---------- f1^1- 0kr°g sebe J6 zbral mlade je najljubši instrument in zaigra tisoč din honoraria ^ Twin • ft /V7T> . talente ter ustanovil tamburaški (tisto staro iz mladih dni... 3 zdaja m tiska CZP »Kočevski zbor in godbo na pihala. Postal Ne morem povedati, s kakšnim * tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški je učitelj glasbe. Večkrat je pri- veseljem vsakokrat prejme »Novi-. odbor, odgov. urednik Jože Košir. reja| koncerte v krajih, kjer so ce«. Ker je sam dopisnik, najprej Star Krečan, mož izredno lepe Uredništvo in uprava v Kočevju pr®blvali ameriški Slovenci. poišče svoj članek, nato pa bere in živahne žene, hoče na smrtni Ljubljanska »d, ., „ m.,-,, , J Pl' ovojem delu pa nikdar m po- kar od kraja. Ko ga naslednjega postieji izvedeti, če so njegovi ofcro- 3 3 k cesta 14 a‘ Telef- 3-89 zabl1 mi svojo domovino. Medtem, dne srečam nekoliko potrtega ga ti res njegovi “ Naročmna je 400 din, polletna 200 k» je bil v Ameriki, jo je petkrat vprašam: »Kaj pa je, da se tako »Povej mi povej « jo roti »Jaz din in je plačljiva vnaprej. Za ino- obiskal Nazadnje si je zaželel, da držite, kot bi kislo repo jedil?« bom tako in tako v toattera zemstvo 800 din Poštnina plačana L ^ s!atoo d®131 v domovini. Vr- »O, vraga, spet bo en teden tre- umrl! ...« v Si “e 'iST *"*■ “■ k)er »* =*“> ”« NovBe:, . »Hm, «,a ,teJ p, NIL če ne umreš?« Iz naših krajev MATI OB GROBU SVOJEGA SINA NAM PIŠEJO Pismo iz Kolpske doline Kolpska dolina se razprostira od Fare do Osilnice in je dolga približno 26 km. Dolina je zelo lepa. Po kapitulaciji italijanske vojske je bil ta predel znan po partizanskih poteh, ki so vodile iz Loške doline v Belo krajino. Italijani so vasem ob Kolpi prizadejali veliko gorja. Obrobne vasi so skoraj vse požgali. Marljivi ljudje so po osvoboditvi že večinoma vse domačije obnovili. Ljudje v Kolpski dolini se borijo s precejšnjimi težavami. Kraška zemlja ne daje dovolj dohodkov za dostojno preživljanje. Ti kraji so tudi zelo oddaljeni od večjih središč. Osilnica je oddaljena od Delnic 33 km, od Kočevja pa približno 50 km. Iz Kolpske doline se vzpenjajo na eno in drugo stran hudi klanci: proti Delnicam je znan Homerjev 'klanec, proti Kočevju pa Golnarjev klanec. če bi zgradili železniško progo Kočevje—Brod na Kolpi—Delnice, bi se odprla vrata tudi Kolpski dolini. S tem bi bilo mogoče -ustanoviti tudi razne obrate, kjer bi ljudje našli zaposlitev. Sedaj pa mladina odhaja drugam, da dobi zaposlitev. železnica bi dvignila tudi turizem v teh krajih, saj je mnogo turističnih zanimivosti. Naj omeni- mo le nekatere: Kuželjska stena, Turen, Krokar, Loška stena in druge. Tu izvirajo bistri studenci z zdravo vodo, v potokih in v Kolpi pa je veliko žlahtnih postrvi. Vse to je velika privlačnost za turiste. če bi se razvil turizem, bi tudi kmetje bolje vnovčili svoje pridelke. Prepričani smo, da bodo v novi socialistični Jugoslaviji tudi za te kraje nastopili lepši časi. Jože Štimec IZ ČRNEGA POTOKA Dela pri gradnji kopalnega bazena v črnem potoku so za letos v zaključni fazi, z delom pa bodo nadaljevali takoj spomladi prihodnje leto. Računajo, da bo kopalni bazen v začetku druge kopalne sezone že služil svojemu namenu. Nedeljske volitve v občinski zbor proizvajalcev kmetijske skupine so v črnem potoku zelo lepo potekale. Z volitvami so zaključili že ob 9. uri dopoldne. Jesenska paša je lahko nevarna V nedeljo 20. oktobra popoldne se je v črnem potoku 'pripetila neprijetna nesreča. Otroka posestnika Mihelič Rudolfa sta pasla živino na njivi. Po eni uri sta opazila, da so krave site, zato sta jih gnala domov. Gospodinja je takoj opazila, da je ena izmed krav napeta. Na pomoč je poklicala nekaj va^ ščanov, toda -bilo je že prepozno. Krava je padla na tla in ni bilo zanjo več pomoči. Kmalu nato je šla gospodinja spet v hlev. Opazila je, da sta tudi ostali dve kravi napeti. Takoj je poklicala na pomoč veterinarja. Medtem je pričelo napenjati tudi kravo posestnika Lavrič Ivana, ki se je pasla s kravami Mihelič Rudolfa. Tedaj je prišel iz Kočevja veterinar dr. Lukane s svojim pomočnikom in rešil vsem trem življenje. Dr. Lukancu se najlepše zahvaljujemo za pomoč, prav tako tudi njegovemu pomočniku, Grabrijanu Jožetu iz Zajčjega potoka in vsem vaščanom, ki -so nam pomagali. Mihelič Rudolf, Lavrič Ivan Mrzel jesenski veiter je bril čez planjave. Nebo je bilo oblačno in sonce kar ni moglo prodreti skozi temne oblake. Polje je bilo epusto-šeno, samo korenje se je tu in tam bohotilo. Ob grobu sredi pokopališča je stala žena. Bilo ji je preko 70 let. čas in trpljenje sta ji zarisala v obraz globoke gube. Oblečena je bila v črn -plašč, pokrita pa s črno, težko volneno ruto. Tiho je stala ob grobu, vsa uboga v svoji -bolečini. Glavo je imela sklonjeno, njeno materinsko oko pa je zrlo na .grob, ki je pokrival posmrtne ostanke njenega dragega sina. V duhu je doživljala njegovo mladost. Rodil se je kot osmi otrok. Vesela je bila lepega fantka. Ker je bil slabotnega zdravja, mu je posvečala še posebno skrb in ga -ljubila kot le more ljubiti preprosta kmečka mati. Posebno se je spominjala tistega dogodka, ko je bil deček star eno leto in je stal že skoraj na pragu smrti. Kakor je bil takrat običaj, so mu držali že svečo ob njegovem smrtnem boju. Toda žilava narava je ŠE POMNITE, TOVARIŠI V Predgradu so izvolili Rade Jožeta Volitve v zibor proizvajalcev industrijske skupine so v Predgradu zelo lepo potekale. Volitev se je udeležilo 86,5 odst. vpisanih volivcev. Kandidata sta bila dva in sicer Ivan Lavrič iz črnega potoika in Jože Rade iz Predgrada. Za odbornika je bil izvoljen Jože Rade. ZAHVALA MESTNEGA ODBORA RK KOČEVJE V Tednu borbe proti tuberkulozi, od 22. do 29. septembra t. 1. smo organizirali zbiranje prostovoljnih prispevkov za pomoč najpotrebnejšim. Po podjetjih je nabiralne akcije razdelila naša agilna odbornica tov. Gorše Nežka. Ljudje so pravilno razumeli to našo pobudo in darovali po svojih možnostih. Skupno smo prejeli 32.288 dni prostovoljnih prispevkov, za značke in znamkice pa 11.040 din. Posebno razumevanje je pokazal kolektiv LIP Kočevje, Ključavničarstvo, Kleparstvo- pa tudi drogi. Tov. Arko Andrej pa je daroval celo 500 din. Vsem darovalcem in tistim, ki so kakorkoli pripomogli, da smo prišli do potrebnih sredstev za bolne in najbednejše ljudi v našem okolišu, se najtopleje zahvaljujemo. Mestni odbor RK Kočevje MLADINSKI ZABAVNI ORKESTER NA RUDNIKU Pod vodstvom mladega dirigenta Furlanič Lojzeta se bo mladinski zabavni orkester, ki ga sestavlja 14 glasbenikov, predstavil kočevski javnosti v začetku novembra. Vsakodnevne vaje, mladi in ambiciozni glasbeniki, nadarjen, dirigent in konferansje Hren Nejce, jamčijo za kvaliteten zabavni večer, ki ga prav gotovo ne bo nihče zamudil. Pripravljajo tudi nagradno žrebanje. Prepričani smo, da bo v občinskem ljudskem odboru upraviči! zaupanje volivcev. J. Š. POZDRAVI OD VOJAKOV Fantje, ki služijo vojaški, rok v Koprivnici V. p. 3790, pošiljajo prisrčne pozdrave staršem, sestram, bratom, dekletom in fantom v domačih krajih: Šilc Jože iz Goriče vasi, Zbačnik Ivan iz Podk-lanca in Pirc Jože iz Žigmaric. V nedeljo 27. oktobra so v Loškem potoku slovesno odkrili spomenik padlim učiteljem-partiza-nom, ki so padli kot žrtve fašističnega terorja 30. julija 1942. To so bili Lado čuk, Dorer Tone in Benedičič. 30. julij, dan grozot, bo ostal zapisan v zgodovini slovenskega naroda in bo še poznim rodovom pričal, kako je treba ljubiti domovino. Rdeča peterokraka zvezda, sivi marmor — to je le drag spomin tovarišem učiteljem, ki so padli za svobodo svojega naroda. Vklesana imena kriče po maščevanju ... Tiho, skoraj neslišno zvene akordi žalostinke in odmevajo med stoletnimi bukvami, ki nemo- pričajo, da so tod odjeknili streli. Njihovo žalostno tožbo raznaša veter do grobov, kjer trohne njihovi najbližji tovariši v borbi. Veliko ljudi se je zbrala pri M,r-talozu, kjer je pred petnajstimi leti začel svojo mrtvaško pesem krvoločni rabelj. Cvetje in vence so darovali svojim tovarišem učiteljem otroci, množične organizacije, sorodniki. Predstavnik ZB okraja pa je izrekel svoje sožalje sorodnikom. Petnajst let je minilo, ostali nam bodo vedno v spominu. Slava padlim učiteljem, borcem za svobodo! Albin Košmrlj zmagala nad smrtjo in ostal je živ. Rastel je, kakor so rasli drogi otroci. Tudi poreden je bil včasih, toda ona, mati mu je sproti odpuščala. Dokončal je osnovno šolo. Ker je bila doma številna družina, so ga dali učit obrti. Ko je bil star osemnajst let, je bil že izučen. Tik pred drugo svetovno vojno se je vrnil od vojakov. Začela se je vojna in z njo vse trpljenje, ki ga je bila v obilni meri deležna tudi ona in vsa njena družina, že 1941. leta so Italijani njenega sina aretirali in ga obsodili na leto dni zapora. Ko so ga izpustili, je šel takoj v partizane. Predno je odšel, ji je govoril o velikih dogodkih, o boju proti sovražniku in o svobodi, ki bo kmalu prišla . .. Ni ga mogla v celoti razumeti. Bala se je zanj, da ne bi padel v krvavem boju, vendar mu kljub temu ni branila iti med partizane. Pripravila mu je popotnico * mu skrbno naročala: »Pazi se*ffant moj, smrt bo na .te prežala povsod!« Kmalu je prejela pismo, da mu je dobro. Tudi tega ni pozabil zapisati, da so partizani osvobodili precejšen del slovenske zemlje in pri tem uničili mnogo sovražnih vojakov... Veter je še ostreje zavijal. Nebo je postajalo vedno temnejše. Mati pa ni občutila, kaj se dogaja voprelitja... čev umre.« Pošiljala mu je, kolikor je mogla in ga ohranila pri življenju. Po razpadu italijanske vojske je prišel v roke ustašev in jim pobegnil sredi Zagreba. Prišel je domov. Bila, ga je nad vse vesela. Kakšen fant! Po kratkem oddihu je šel takoj spet v partizane. Tudi tokrat mu je dala s seboj popotnico m ga ljubeče spremljala z očmi, dokler ni utonil za vasjo v gmajni. Večkrat je prihajal domov. Tudi tisti usodni večer pred Dnevom mrtvih je bil doma. Dobro mu je postregla, njemu in njegovima tovarišema. Odšel je -v noč in ni ga bilo nikoli več... Ko so se vračali, so naleteb na nemško zasedo. Med prvimi je padel, zadet v čelo. Bilo je prav na Dan mrtvih... Zazeblo jo je. Takrat se je zdramila iz svojega premišljevanja. Zdelo se ji je, kakor bi bilo to včeraj in ne pred tolikimi leti. Leta tako hitro teko, toda spomin na njenega dragega fanta je še vedno tako živ in rana še vedno sveža. Ljubezen do mrtvega sina je še vedno enaka, ne, še večja. Kri njene krvi je bila prelita za svobodo. Tudi ona je darovala za svobodo svoje domovine svojega otroka, kot tisoče drugih mater. Ne, nikoli več ne sme biti vojne, vojne, ki prinaša toliko gorja, uničenja in kr- okoli nje, tako je bila prevzeta cd spominov. ...V znani roški ofenzivi 1942. leta so sina Italijani ujeli. Najprej so ga obsodili na smrt, kasneje so ga odpeljali v internacijo v Padovo. Pretresljiva so bila njegova pisma: »Pošljite mi nekaj hrane. Tukaj smo strašno lačni. Vsak dan na desetine interniran- Z ljubečimi očmi je še enkrat objela grob. Jutri, ko bo Dan mrtvih, bo prinesla na sinov grob šopek jesenskih rož in prižgala bo svečko. S trudnimi koraki se je napotila proti domu, vsa majhna in drobna. Veter pa je zavija! vse huje, iz temnih oblakov pa so začele padati prve kaplje. O. K. Strelsko tekmovanje za pokal „Branka Ivanuše Tudi letos je Strelska družina »Branko Ivanuš« iz Ljubljane razpisala tekmovanje z zračno puško za pokal Branka Ivanuša za leto 1957. Pokal brani za leto 1956 Strelska družina »Olimpyja« iz Iz preteklosti Ribnice (Nadaljevanje) Po tem uspehu so se nadaljevale priprave in zbiranje podatkov. Krajevni šolski svet je imel dne oktobra 1908 svojo sejo, ki ji 12. je predsedoval predsednik Franc Dolinar, navzoči pa sa bili člani Franc Višnikar, Anton Kersnič, Ivan Lovšin st. ter Štefan Tomšič. Na tej seji je bil sestavljen sklep in predlog za županstvo Ribnica. Sklep zapisnika se je pod točko H. glasil takole: »Krajevni šolski svet izreka, da je ustanovitev meščanske šole v Ribnici za sodna okraja Ribnica in Velike Lašče in za slovenske občine kočevskega okraja nujno potrebna in opravičena, zlasti ako se uvažuje;, da ima malo mesto Kočevje popolno državno gimnazijo in strokovno šolo za lesno obrt. Plačevanje učiteljskega osebja bi morala prevzeti dežela. Za tako ustanovitev meščanske šole so se izrekle tudi razne občine.« Ta sklep krajevnega šolskega sveta je bil potem osnova z vlogo, katero je poslal svet pod št. 53 dne 30. nov. 1908 na takratni i»C. kr. okrajni šolski svet v Kočevju«. Vloga je bila pisana v slovenskem jeziku, podpisala pa sta jo Dolinar in Višnikar. Preobširna je, da bi jo priobčil v celoti, vendar so nekateri deli tako zanimivi, da se jih bom poslužil v izvlečku po izvirniku. Iz njene vsebine je razvidno, da sta bili takrat na Kranjskem samo dve meščanski šob in sicer v Krškem, kjer je bil učni jezik nemški in v Postojni, kjer se je poučevalo v slovenščini. Ribničani so se ogrevali za iste pogoje, kot jih je dobila šola v Postojni 13. julija 1900, to je za slovenski učni jezik in da prevzame »dežela« plačevanje učiteljstva. Stroške za vzdrževalnim šole bi plačal krajevni šolski svet s pomočjo občin, ki so se izjavile za ustanovitev šole. Po poizvedbah je imel krajevni šolski svet Postojna za te potrebe v proračunu za leto 1909 predviden znesek 1200 kron. Takole so podpirali svoje težnje in dokazovali Ijeno naj bode samo se sklicevati na državni zakon z dne 14. maja 1869 po katerem bi se morala ustanoviti meščanska šola za vsak sodni Okraj, da imamo pa v celi deželi samo dve meščanski šoli in da smo v tem oziru z drugimi deželami daleč zaostali. Po ljudskem štetju 31. decembra 1900 ima sodni okraj ribniški 13.336 veliko! aški 9.561 in slov. občine koč. okraja 4.718 skupaj 27.615 prebivalcev, katerim bi služila meščanska šola v Ribnici. Ako se po- misli, da ima nemški del kočevskega okraja samo 13.955, tedaj okroglo samo polovično od slovenskih prebivalcev in da obstoji za Nemce v Kočevju popolna gimnazija in srednja obrtna šola kateri šob vzdržuje država, je gotovo t^mo^anjm upravičena zahteva, da nam dežela preskrbi vsaj meščansko šolo.« Zadnje besede so debele podčrtane z rdečim svinčnikom, kakor tudi kasneje vebko odstavkov. Verjetno jih je podčrtal kdo na okrajnem šolskem svetu in to predvsem take stavke, ki so zadevali v živo. V vlogi dalje objasnjujejo, kako nameravajo urediti vzdrževanje šole. Proti koncu vloge preidejo po-vlogi novno na dokazovanje o potrebi meščanske šole: »Ljudska šola v Ribnici ima 5 razredov in povprečno nad 300 učencev na leto, blizu toliko tudi samo 5 km od Ribnice oddaljena 4-razredna ljudska šola v Dolenji vasi. Mnogo učencev iz teh krajev bi po dovršeni ljudski šoli lahko prestopilo na meščansko šolo. Za tiste učence, ki ne misli-jo na visoke šole, bi bila meščanska šola mnogo boljša in koristnejša, kakor nekoliko razredov srednjih šol.« (Se nadaljuje) Ljubljane. Temu tradicionalnemu tekmovanju so se letos odzvale tudi strelska družina Kočevje mesto, Strelska družina »Jože Šeško« iz Kočevja in Strelska družina »Zidar« Kočevje. Propozicije tekmovanja so naslednje: 1. Tekmovanje je ekipno, vsako ekipo sestavlja 5 tekmovalcev. 2. Strelja se stoje po 20 strelov in 5 poizkusnih na razdaljo 10 m. 3. Strelja se na tarče, ki jih je predpisala SZS za zračno puško (črni krog premer 3 cm) in sicer 5 strelov v eno tarčo. 4. Pokal je prehoden in ga za eno leto osvoji ekipa, ki zmaga na vseh tekmovanjih in v finalnem 5. Pokal si v trajno last osvoji ekipa, ki zmaga trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih. 6. Prve štiri ekipe, plasirane v polfinale, bodo tekmovale v Ljubljani na stroške prireditelja, prav tako prejmejo štiri ekipe, ki se pla- v »Dovo- Ali ste že poravnali naročnino ? 1 B8 0 H H B " < * 7 ; 1— 1 a Ribniška stara šola sira.jo v finale, diplome in praktična darila. Po dospelih prijavah in ped kontrolo SZS so bili za prvo kolo v Ljubljani izžrebani pari ekip, ki 'bodo v nadaljnjih kolih vse do finala tekmovale vsaka na svojem strelišču z nasprotniki, ki jih določi žreb. To se ponavlja v vseh nadaljnjih kolih, dokler ne ostanejo samo štiri ekipe, ki potem tekmujejo v polfinalu v Ljubljani. Po vsakem kolu tekmovanja je vsaka družina, najkasneje v treh dneh po tekmovanju, dolžna sporočiti organizatorju tekmovanja rezultate tekmovanja. Pri prvem kolu so bib za prijavljene družine iz Kočevja izžrebani naslednji nasprotniki: Strelska družina Kočevje mesto — SD »Mrak Franc« Predoslje-Kranj, SD »Jože Šeško« Kočevje — SD »Podjetja Kamnik«, SD »Zidar« Kočevje — SD »Oskar Kovačič« Ljubljana. Tekmovanja z zgoraj navedenimi nasprotniki so bila že v preteklem tednu. Rezultati tekmovanja so bili naslednji: Od 1000 možnih krogov so dosegu: SD Jože Šeško 832 krogov, SD Kočevje mesto 830 krogov, SD Zidar 826 krogov. To so povprečno prav dobri rezultati, zaradi tega lahko upravičeno pričakujemo, da smo boljši od svojih nasprotnikov ter da še ne bomo izpadli iz nadaljnjega tekmovanja. če pa bomo še nadalje sistematsko trenirali ter če bomo imeb poleg tega še malo sreče, se lahko zgodi, da pridemo v polfinale, kar bi bilo za ves strelski šport na Kočevskem velik uspeh. Anton Hočevar PRIREDIL B. MLAKAR ZGODBA Z DIVJEGA SEVERA NARISAL C. OBLAK 89 Bil je že dan, vzhajajoče sonce je pravkar pozlatilo obzorje. Kresnica se je čudno vrtela in skakala, kakor bi hotela nekaj povedati. Gaston jo je pozorno opazoval, toda dolgo ni mogel uganiti, kaj hoče. Kmalu je Kresnica spremenila svojo taktiko, vrnila se je nekaj korakov proti gozdu — enkrat, dvakrat, trikrat ter lajala, ker ji mož ni sledil. Končno je razumel, da se je moralo zgoditi nekaj izrednega. Hitro se je oblekel, vzel puško in šel za njo. Sonce je stalo že visoko in zadnja iskra življenja je ugasnila v Bliskovih očeh. Tedaj je zagledal pre dseboj čudno stvar: človeka in z njim Kresnico. Nato ni videl ničesar več. Ko se je zopet zbudil, je ležal na topb postelji, Gaston in Ivana sta mu obvezovala eno prednjih tac, ki je bila zlomljena. Ko je bilo delo opravljeno, ga je ženska roka pogladila po glavi. Za njo je videl deklico, ki je strmela vanj s široko odprtimi očmi, a se mu še ni upala približati. 91 Kasneje je mož še enkrat odšel. Ko se je vrnil, je Kresnica veselo skakljala proti velikemu košu, ki ga je mož nosil na rokah. Gaston je odprl koš in drugega za dugiim privlekel na dan Bliskove miadiče ter jih položil na odejo, žena in otrok sta se smejala in kričala od veselja. Kresnica se je prekopicavala od sreče, Nato se je vlegla poleg njega. Blisk je, prevzet od tega čudeža, zaprl oči in globoko vzdihnil To je bil vzdih psa, ki se je po dvajsetih letih dokončno vrnil vanj. Gaston je na vprašanje, ki ga je bral na ustnicah žene in hčerke, dejai: »Da. živel bo. Morda bodo minili dolgi tedni, preden bo zopet lahko tekal, toda živel bo. Ko 'bo ozdravel, ne bo več odšel daleč. Poglej, zdajle te gleda, Ivana! V njegovih očeh vidim, da te bo imel rad, zelo rad, Ali ne vidiš, kako se svetUka v njegovih očeh pasja zvestoba ? Zopet je pes, ki je bil sicer dolgo odsoten, pa se je sedaj zopet vrnil k domačemu ognjišču.« KONEC