številka 3, april 2021 www.vodice.si 23. in 22. seja Občine Vodice 3 _______________ Skrb za gozd 8 _______________ Intervju: Aco Šuštar 12 _______________ Cepljenje 20 _______________ Pozeba 21 _______________ Pomladansko čiščenje 24 _______________ Informativna revija Občine Vodice • brezplačna tiskovina • prejmejo vsa gospodinjstva in pravne osebe • 1.650 izvodov Uvodnik 2 številka 3, april 2021 Muhasti april Uvodnik. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 V začetku meseca smo pričakali nove zaostritve ukrepov, novo zaprtje države in tako so tudi velikonočni prazniki minili drugače, kot bi sicer. Pravzaprav so bili podobni lanskim, z zaprtimi cerkvami in prenosom bogoslužja prek spleta, z omejenim druženjem, le da smo tokrat o koronavirusu vedeli že veliko več in da je tudi cepljenje, o katerem pišemo tudi v tokratnem časopisu, vzbudilo nekaj upanja, da nas čaka lepše poletje. Prav vsi že nestrpno pogledujemo k poletnim mesecem, otroci pa proti počitnicam, čeprav bi kdo na daleč rekel, da so imeli letos več počitnic kot pouka. Šolniki tako nestrpno pričakujejo rezultate nacionalnega preverjanja znanja, da jim bo vsaj malo lahko uspelo primerjati znanje, pridobljeno v tem zahtevnem šolskem letu. Če bo tako kot na Nizozemskem, bo katastrofalno, ampak verjamem, da bodo naši otroci pokazali več in bolje, čeprav so se šolali od doma dlje kot Nizozemci. Za vse nas je epidemija preizkus potrpežljivosti in vztrajnosti. Nanju računa zlasti vlada, a ljudje se ne dajo, vedno znova poslušamo o rojstnodnevnih zabavah, ki se jih je udeležilo »le« petnajst, dvajset ljudi. Saj to ni nič, smo sami domači, poslušam večkrat. A virus ne izbira tujcev, najde tudi bližnje, žal tudi take, ki se poslavljajo od pokojnika ob njegovi zadnji uri in se ne morejo odpovedati pogrebščini. Tudi o takih primerih poslušam. Človeška bitja smo pač vztrajna tudi tedaj, ko gre za trmarjenje proti stroki. A trmari tudi narava. Nič nenavadno ni, da aprila sneži, smo slišali s strani vremenoslovcev. A nenavadno je, da imamo toliko dni zapored jutranje temperature pod ničlo. Vreme nam je dodobra pokvarilo letino sadja, tudi v naši občini bo pozeba pustila posledice. Obiskala sem Sadjarstvo Kimovec v Bukovici, kjer pridelujejo jabolka na treh hektarjih površin. Skrbi so se zarezale v obraze, saj ni ogrožena le letošnja letina, ampak tudi poslovanje prihodnjih let. Zakaj, boste izvedeli v članku. Še danes pa so vidne posledice naravne ujme, ki je tudi v teh krajih pustošila pred sedmimi leti. Žled je namreč precej oklestil gozdne površine v naši občini in obnova bo trajala zelo dolgo. V osrednjem članku boste med drugim prebrali tudi, kakšen delež občine pokriva gozd in kako je z možnostjo kolesarjenja po njem. Da je vsaj del gozdnih površin malo bolj čist, pa so poskrbeli otroci na pobudo ene od Kremžarjevih deklet iz Utika in tako prehiteli osrednjo čistilno akcijo v občini, ki so jo navsezadnje zaradi ukrepov morali odpovedati. V osrednji intervju pa smo tokrat povabili župana Aca Franca Šuštarja. Na položaju je dobrih deset let, zato nas je zanimal njegov pogled nazaj in naprej. Mi gremo naprej tudi z našo pripravo časopisa, vabljeni tudi vi k sodelovanju, pripravi prispevkov, fotografij, predvsem pa k branju! Lepe praznične dni, ki so pred nami, vam želim Občinski svet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 TANJA DOMINKO Odgovorna urednica Občinska uprava poroča . . . . . . . . . . . . . . . 5 Osrednji članek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 Intervju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 Društveni utrip . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 Dogodki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 Koristno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 Obvestila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29 Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 462. Izdajatelj: Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva in pravne osebe v občini brezplačno. Izhaja mesečno v 1650 izvodih. Odgovorna urednica: Tanja Dominko Pomočnica urednice: Monika Kubelj Uredniški odbor: Helena Čerin, Monika Kubelj, Ajda Batistič, Natalija Golob Lektor: Grega Rihtar Fotografije: Tina Kosec in ostali Celostna grafična podoba: Rok Štupar Prelom in oblikovanje: ExoGraf, Janez Hočevar s.p. Tisk: Kubelj d.o.o. Datum natisa: april 2021 Naslov uredništva: Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice Elektronski naslov: kopitar@vodice.si, telefon: 031 500 018 Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas na spletu: www.vodice.si Sporočilo bralcem: Odgovorna urednica si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Zaradi različnih datumov izida bomo vaše prispevke objavili, kolikor hitro bo mogoče. Občinski svet številka 3, april 2021 23. redna seja Občinskega sveta Občine Vodice HELENA ČERIN TANJA DOMINKO Občinski svetniki so se na seji 23. marca seznanili z varnostnimi razmerami v občini, z delom Nadzornega odbora in občinskega glasila Kopitarjev glas, oblikovali so mnenje k osnutkom pokrajinske zakonodaje, župan Aco Franc Šuštar pa jim je predstavil namen sodelovanja občine pri projektih vzpostavljanja pametnih mest in skupnosti. Komandir policijske postaje Medvode Feliks Strehar je v oceni varnostnih razmer v občini Vodice za leto 2020 poudaril, da je varnost v občini dobra, saj je bilo lani storjenih manj kaznivih dejanj kot leto prej. Policisti so v letu 2020 obravnavali 296 kaznivih dejanj. Pri čemer je Strehar poudaril, da še vedno izstopajo vlomi v hiše in stanovanja. Ti se najpogosteje zgodijo v popoldanskem času, nekje med 16. in 20. uro. Strehar je ob tej priložnosti znova pozval občane, naj bodo pozorni in sodelujejo pri obveščanju policistov o sumljivih dogajanjih v njihovi okolici. Policisti so obravnavali tudi 261 kršitev zakona o nalezljivih boleznih. To so bila predvsem nedovoljena druženja, prehajanje mej in kršenje »policijske ure«. Je pa občinske svetnike zaskrbel podatek, da so lani policisti obravnavali več samomorov. Strehar je na vprašanja občinskih svetnikov odgovoril, da gre za kompleksno problematiko, da sam ni strokovnjak za to področje, a ni izključil možnosti, da je porast samomorov posledica razmer, v katerih smo se znašli zaradi epidemije. Občinski svetnik Branko Bogovič je občinski upravi predlagal, da pripravi primerjalne podatke o samomorih in o številu smrtnih žrtev zaradi covida-19. Anton Kokalj je v razpravi znova izpostavil nujnost ureditve razmer glede gorskih kolesarjev in štirikolesnikov na Rašici. Odgovorna urednica javnega občinskega glasila Kopitarjev glas Tanja Dominko je občinskemu svetu predstavila letno poročilo o delu. V letu 2020 je izšlo 10 številk, kot je bilo načrtovano. Zaradi izrednih razmer je nekoliko zamrlo društveno dogajanje, daljši pa so postali intervjuji in osrednji članki. Pri tem se je uredniški odbor trudil, da bi k sodelovanju povabili čim več občanov, da bi bilo branje zanimivo za čim širši krog bralcev. Lani so uvedli tudi novo rubriko Jezikovni kotiček, ki ga priprav­lja učiteljica slovenščine na Osnovni šolo Vodice Ajda Batistič. V razpravi je Anton Kosec pohvalil delo uredniškega odbora in pozitivno ocenil imenovanje pomočnice odgovorne urednice Monike Kubelj, kot je določeno z odlokom o javnem občinskem glasilu. Predsednica Nadzornega odbora Občine Vodice Mojca Ločniškar je poročala o delu in porabi sredstev nadzornega odbora v letu 2020. Zaključili so z nadzorom nad namenskostjo in smotrnostjo porabe proračunskih sredstev: zagotavljanje opreme enotam Vrtca Škratek Svit. Tudi delo Nadzornega odbora je zaznamovala epidemija covida-19. Nedokončan je namreč ostal nadzor nad smotrnostjo ravnanja s kulturnimi spomeniki v občini Vodice. Članica Nadzornega odbora Irena Švara Strojin je občinske svetnike seznanila s končnim poročilom o nadzoru nad namenskostjo in smotrnostjo porabe proračunskih sredstev v Vrtcu Škratek Svit. Nadzorni odbor je vrtcu izdal pozitivno mnenje in niso imeli nobenih pripomb, saj vrtec vodi natančno in transparentno evidenco porabljenih proračunskih sredstev. Naja Dobrun iz občinske uprave je občinskemu svetu predstavila osnutke pokrajinske zakonodaje, ki jih je pripravila Strokovna komisija Državnega sveta Republike Slovenije za pripravo pokrajinske zakonodaje. Občinski svet je po razpravi oblikoval mnenje, v katerem soglaša z ustanovitvijo pokrajin in umestitvijo občine Vodice v Osrednjeslovensko pokrajino – sever s sedežem v Domžalah. Župan Aco Franc Šuštar je občinski svet seznanil s pridružitvijo Občine Vodice h konzorciju občin z namenom sodelovanja na javnem razpisu za demonstracijske projekte vzpostav­ ljanja pametnih mest in skupnosti. 11. marca so v Grosupljem podpisali konzorcijsko pogodbo za izvedbo projekta »SMART life«. Namen tovrstnega sodelovanja so inovativne rešitve za digitalizacijo občin, ki bodo prispevale k boljšemu upravljanju in usklajevanju virov ter 3 Občinski svet 4 številka 3, april 2021 procesov. Tako bodo občani in drugi uporabniki deležni še boljših javnih storitev. Pobude, predlogi in vprašanja Župan je člane občinskega sveta seznanil z objavo izbora izvajalca za izgradnjo obvoznice Vodice. Žal se v ožji izbor za sofinanciranje investicij v šole in vrtce ni uvrstil projekt izgradnje večnamenske športne dvorane. Anton Kokalj je predlagal sestanek vodij svetniških skupin, z namenom, da uskladijo gradivo o prenehanju veljavnosti sklepa o določitvi prodajnih in odkupnih cen zemljišč za potrebe gradnje občinske gospodarske javne infrastrukture. Milana Čebulja je zanimalo, kako je z izbiro izvajalca za izvedbo javne razsvetljave v Dornicah in Repnjah. Žiga Janežič pa je podal pobudo za dodatno občinsko ukrepanje v pri- meru širjenja odlagališča avtomobilov na Brniški cesti. Podroben zapisnik s seje najdete na spletni strani občine www.vodice.si. 22. redna seja Občinskega sveta tudi o rebalansu TANJA DOMINKO Občinski svetniki so se na svoji februarski seji, o kateri smo izčrpno poročali že v prejšnji številki, spopadli tudi s proračunskimi dokumenti, na mizo so namreč dobili predlog rebalansa letošnjega proračuna in spremembe proračuna za prihodnje leto. Po besedah Barbare Kovačič z občinske uprave Občine Vodice je razlog za spremembe uskladitev prejemkov in izdatkov, uskladitev proračuna z dinamiko izvajanja določenih investicij ter vključitev novih obveznosti v proračun. V predlogu rebalansa proračuna za leto 2021 so skupni prihodki ocenjeni v višini 6.848.650,14 evra in so za kar 1.122.998,23 evra višji kot v sprejetem proračunu, a višji so tudi skupni izdatki, in sicer za 1.233.134,35 evra. Kakšne so številke za prihodnje leto? V predlogu sprememb so skupni prihodki ocenjeni v višini 7.904.627,42 evra in so za 459.328,77 evra višji kot v sprejetem proračunu, skupni izdatki pa so višji za 656.961,84 evra. Župan Aco Franc Šuštar je dejal, da se vsi obstoječi projekti zgolj prestavljajo iz načrtov razvojnih programov. Rebalans se sprejema predvsem zaradi investicije Oskrba s pitno vodno na območju zgornje Save, prenosa nekaterih obveznosti iz Občine Vodice na državo ter uskladitve z dinamiko izvajanja investicij (kanalizacija C0 in sočasna gradnja). Obenem se na podlagi sporazuma o sofinanciranju glavne ceste Želodnik–Mengeš–Vo- dice v načrtih razvojnih programov v leto 2023 in 2024 zagotovijo dodatna sredstva za sofinanciranje izgradnje obvoznice Vodice. Na podlagi dosedanjih pogajanj bi namreč delež sofinanciranja Občine Vodice znašal 6,39 odstotka celotne projektantske ocene oziroma 808.069,46 evra. Investicijo sofinancirata tudi Ministrstvo za infrastrukturo in Družba za avtoceste v RS. Svetniška skupina NSi je na oba predloga vložila dopolnila, in sicer da naj se proračunska postavka za gradnjo odseka glavne ceste Žeje– Vodice letos poveča na 100.000 evrov, prihodnje leto pa naj ta znaša 720.000 evrov. Prenašanje finan­ čne obremenitve v proračune v letih 2023 in 2024 je ocenila kot neodgovorno. Prav tako je predlagala dopol- Občinska uprava sporoča številka 3, april 2021 nilo, da naj se postavka Prometna in komunalna infrastruktura v naseljih Zapoge, Torovo, Dornice, Dobruša, Repnje poveča na 50.000 evrov in preimenuje tako, da bo namenjena tudi ureditvi odvajanja in čiščenja odpadnih in meteornih voda v naseljih, ki niso neposredno ali posredno zajeta v t. i. projekt C0, v ta namen naj se hkrati vzpostavi nov načrt razvojnih programov. V tretjem amandmaju je predlagala, da naj se za Operativni program učinkovitega varovanja vodnih virov v Občini Vodice v obeh proračunskih letih nameni 50.000 evrov več. Predlagala je tudi, da naj se vsa ta sredstva namenijo iz postavke za izgradnjo večnamenske športne dvorane, postavke za izgradnjo središča Vodic, iz sredstev za prostorsko ureditvene načrte, predlagajo tudi nekaj manjših sprememb postavk, pri čemer bi 2.000 evrov v obeh proračunskih letih prerazporedili tudi iz naslova delovanja občinskega sveta. Barbara Kovačič je pojasnila, da je obrazložitev prvega amandmaja na mestu, vendar zaradi že prevzetih pogodbenih obveznostih predlaganih prerazporeditev sredstev ni možno upoštevati, prav tako znižanje nekaterih proračunskih postavk zaradi že prevzetih obveznosti ni mogoče. Po besedah Antona Kosca je Odbor za komunalo in urejanje prostora začel obravnavo operativnega programa odvajanja in čiščenja odpadnih voda v občini Vodice, ki je med najpomembnejšimi strateškimi dokumenti Občine Vodice. Člani delovnega telesa so obravnavo predlaganega osnutka zavrnili, ker neustrezno opredeljuje način odvajanja odpadnih voda v aglomeracijah Zapoge, Repnje, Dobruša in Selo pri Vodicah z malimi komunalnimi čistilnimi napravami. Kosec je nato predlagal, da občinski svet sprejme sklep, da bo po sprejetju operativnega programa najpozneje do konca junija župan občinskemu svetu v sprejem predložil rebalans proračuna za leto 2021 in spremembe proračuna za leto 2022, ki bosta na novo določala ustrezna finančna sredstva za realizacijo teh projektov. Ta sklep je občinski svet nato soglasno potrdil, sprejel je tudi rebalans proračuna in nato še predlog sprememb proračuna za leto 2022. Prvega je podprlo deset članov, drugega pa eden manj. Pri točki o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Vodice v letošnjem letu in nato še v prihodnjem letu so se svetniki zaustavili le za kratek čas in potrdili spremembe obeh sklepov. Pobude, vprašanja Anton Kokalj je v imenu občanov zastavil vprašanje, zakaj javna razsvetljava v bližini gasilskega doma v Kosezah že dlje časa ne dela, zanimalo ga je tudi, zakaj niso vsi občani prejeli obvestila o hitrem testiranju. Tilen Jeraj je nato med drugim predlagal omejitev hitrosti ob hiši Repnje 1 in ureditev varnih bankin za pešce, prav tako ga je zanimalo, kakšno je stališče Občine do peticije o optiki za vse občane. Kot je pojasnil, se je namreč pod peticijo podpisalo že 1400 gospodinjstev. Izjemen odziv na anketo za pripravo Razvojnega programa Občine Vodice 2021– 2031 BARBARA BOH V okviru priprave enega izmed najpomembnejših občinskih dokumentov – Razvojnega programa Občine Vodice za obdobje 2021–2031, ste bili vsi občanke in občani povabljeni k sodelovanju v anketi s ciljem, da bodo v dokument vključeni projekti in ukrepi čim bolj ustrezali potrebam celo- tne skupnosti. Anketo je delno ali v celoti izpolnilo kar 14 odstotkov vseh prebivalcev občine, starejših od 15 let, kar je izreden rezultat. Odgovori so pokazali, da je več kot 80 odstotkov anketirancev zelo zadovoljnih ali zadovoljnih z občino Vodice kot krajem za življenje. Pri tem so v povprečju najbolj zadovoljni prebivalci naselij Polje pri Vodicah, Utik, Bukovica pri Vodicah, Selo pri Vodicah in Šinkov Turn. Vprašanje »Kako ste zadovoljni s posameznimi področji življenja v občini Vodice?« je razkrilo, da so anketiranci v povprečju najbolj zadovoljni z možnostjo ukvarjanja s hobiji in rekreacijo. In kaj je anketirancem poleg tega v občini najbolj všeč ter kaj pogrešajo? Med pozitivnimi stvarmi so 5 Občinska uprava sporoča 6 številka 3, april 2021 izpostavili odlično geografsko lego – bližina tako narave kot večjih mestnih središč; mirno okolje – življenje zunaj mestnega vrveža, vaški pridih, povezanost z naravo, varnost ter kakovostno izobraževalno infrastrukturo. Želijo pa si izboljšano prometno infrastrukturo, trgovski center z raznoliko ponudbo, sodoben zdravstveni dom, boljše internetno omrežje ter ureditev kanalizacije. Zgornje povzema tudi podatek, da so med najpomembnejše vrednote, javne storitve in dejavnike za kakovost življenja v občini izpostavili ohranjanje naravnega in zdravega okolja, varnost, vzgojno-izobraževalne zavode, zdravstveno oskrbo, dobro prometno povezanost ter kvalitetno komunalno infrastrukturo. Prav tako so zanimivi odgovori glede objektov oziroma storitev, ki jih uporabljajo anketiranci, ter njihovim zadovoljstvom z njimi. Najbolj zadovoljni so z vrtcem, osnovno šolo, knjižnico in zelenimi površinami, najmanj pa z zdravstvenim domom, komunalno infrastrukturo, mestnim jedrom ter trgovinami in gostinskimi lokali. Na podlagi vseh odgovorov, predvsem pa opisnih, kjer je bilo možno Grafični prikaz zadovoljstva uporabe objektov oz. storitev (4 – zelo zadovoljen, 3 – zadovoljen, 2 – nezadovoljen 1 – zelo nezadovoljen) podati konkretna mnenja, izkušnje in predloge, je projektna skupina dobila poglobljen vpogled na stanje in pričakovanja v občini ter ključne informacije za pripravo dolgoročnih aktivnosti in ukrepov, ki bodo lahko zagotovili skladen in ustrezen razvoj občine, s ciljem, da vsem občankam in občanom zagotovijo še višjo kakovost življenja in dela. Nova priložnost za vaše aktivno sodelovanje bo tudi v zaključni fazi priprave dokumenta, Kolesarske poti NINA KOBAL, BARBARA ŠPEHAR LAJF D.O.O. Gorenjsko kolesarsko omrežje je skrbno izdelan preplet povezav na območju Gorenjske in nekaterih sosednjih občin. Mreža cest, primernih za kolesarjenje ponuja priložnost za popotovanje od kraja do kraja, odkrivanje znamenitosti na poti in srečevanje z lokalnim prebivalstvom. Več … Na Gorenjskem si že od leta 2015 prizadevamo za celosten razvoj kolesarstva na regionalni ravni. Takrat je začel delovati Svetovalni organ gorenjske regije za razvoj kolesarstva (SORK) kot strokovno telo Odbora za okolje, prostor in infrastrukturo pri Razvojnem svetu gorenjske regije. Po dobrih petih letih delovanja je eden izmed najpomembnejših re- ko bo potekala razprava o viziji, ciljih ter izdelavi programov in ukrepov za ključna prednostna področja. Datum in način izvedbe, ki bo prilagojen aktualnim epidemiološkim razmeram, bosta objavljena na spletni strani Občine Vodice. Razvojni program Občine Vodice 2021–2031 bo po septembrski obravnavi in potrditvi na Občinskem svetu Občine Vodice služil kot podlaga za nadaljnje usmeritve razvoja občine. Občinska uprava sporoča številka 3, april 2021 zultatov vzpostavitev gorenjskega kolesarskega omrežja. Gre za skrbno izdelan preplet 640 kilometrov državnih in lokalnih kolesarskih povezav na Gorenjskem in v nekaterih sosednjih občinah. Pri določitvi so bili upoštevani mednarodni kriteriji prometne varnosti, atraktivnost pokrajine in dosegljivosti gostinskih in servisnih storitev, trase pa so bile potrjene s strani vseh 24 vključenih občin ter Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI). Glavni cilj projekta Gorenjsko kolesarsko omrežje v letu 2021 je na celotnem omrežju postaviti enotno prometno signalizacijo za kolesarje (usmerjevalne in info table), posvetili pa se bomo tudi natančnemu digitalnemu prikazu obstoječe kolesarske infrastrukture ter evidentiranju črnih točk oziroma odsekov na omrežju. Slednje z namenom, da se tem lokacijam pri načrtovanju investicij nameni posebno pozornost, se jih prioritetno odpravi in kolesarjem zagotovi varno pot. Gorenjska regija bo na tem področju opravila pionirsko delo, saj je prva v državi, ki se je vzpostavitve omrežja lotila na tako sistematičen način. Infrastrukturni del projekta želimo nadgraditi tudi s promocijskimi vsebinami. Namen je, da na terenu označeno kolesarsko omrežje ustrezno promoviramo in predstavimo njegove potenciale tako za turizem kot za spodbujanje trajnostne mobilnosti. Za prepoznavno podobo skrbi logotip, izdelani so promocijski zemljevidi in spletna stran www.gko. si s petimi predlaganimi izleti in gpx sledmi. Prav vsak kolesar lahko najde sebi primerno in ustrezno traso, kjer bo doživel širše območje Gorenjske. V letu 2021 bomo nadgradili tudi koncept »kolesarju prijazen ponudnik«, v katerega bodo vključeni predstavniki turističnih namestitev in storitev, kolesarske povezave ter naravne in kulturne zanimivosti pa bomo promovirali tudi na družbenem omrežju Instagram, kjer nas najdete pod imenom @gko_bike. Kolesarji predstavljajo pomemben segment turističnega gospodarstva in trajnostne mobilnosti, saj se v epidemiji covid-19 vse bolj zavedamo pomena zdravja, čistega okolja in povezanosti. Iz številnih držav po svetu poročajo o izjemnem povečanju števila kolesarjev v tem času, na kolo sede tudi vse več Slovencev. Turizem je ena izmed najbolj prizadetih panog v epidemiji, zato verjamemo, da lahko Gorenjsko kolesarsko omrežje ter dodatna kolesarska ponudba bistve- no pripomoreta k izboljšanju privlačnosti Gorenjske ter k spodbujanju trajnostnih potovalnih načinov. Projekt Gorenjsko kolesarsko omrežje v letu 2021 financirajo občine: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Mestna občina Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica, Kamnik, Logatec, Medvode in Vodice, izvajata pa ga Razvojna agencija Zgornje Gorenjske in BSC Kranj – Regionalna razvojna agencija Gorenjske. Za več informacij sta na voljo Nina Kobal, Razvojna agencija Zgornje Gorenjske (nina.kobal@ragor.si), in Barbara Špehar, BSC Kranj - Regionalna razvojna agencija Gorenjske (barbara.spehar@bsc-kranj.si). 7 Osrednji članek 8 številka 3, april 2021 Skrb za gozd, trajnost, prihodnost MONIKA KUBELJ ZASEBNI ARHIV, ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE, TANJA DOMINKO Slovenija je dežela zasebnih gozdov. Zasebniki imajo danes v lasti 76 odstotkov gozdnih površin. To je 10 odstotkov več kot pred dvema desetletjema, ko je bil postopek denacionalizacije še v začetni fazi. Vodiški gozdovi zavzemajo 1.516 ha, kar pomeni, da je 48 odstotkov občine gozdnate, zasebne gozdove pa si lasti 681 lastnikov. Menda večinoma dobro skrbimo za svoje gozdove, a menda se premalo znanja prenaša na naslednje rodove. Gozd lastniku zagotavlja stalni dohodek. Res? Nekdaj je tako veljalo, danes je vrednost samega lesa precej slabša. Lahko je v obliki lesa za domače potrebe (drva, deske, tramovi) ali pa les za prodajo. Če imamo v lasti kakovosten gozd večji od 100 ha, bi lahko tak gozd preživel družino, če bi sami opravili sečnjo in spravilo, če pa znamo sami iz lesa tudi kaj narediti, pa sploh. A ni dovolj, da produkt imaš, danes ga je treba znati tudi prodati. Z lesom se v občini Vodice ukvarja precej podjetnikov. Če omenimo samo Tesarstvo Kralj Repnje, Krantes tesarstvo, Tesarstvo Tomaž Kranjec, mizarjev je še veliko več, nekaj je umetnikov in rezbarjev. Kako pa za gozdove kot vir lesa skrbimo občani Vodic? »V revirju Vodice je pri gospodarjenju z gozdom aktivnih 80 odstotkov lastnikov gozdov, ki večinoma dobro skrbijo za gozdove in upoštevajo zakonodajo ter moje nasvete. Med njimi je večina opremljenih za delo v gozdu in ima solidno znanje. Vsi ak- tivni lastniki izvajajo v svojih gozdovih sanitarno sečnjo, redno pa le dve tretjini. Več kot polovica jih najame za izvedbo vsaj enega dela v gozdu ponudnike gozdarskih storitev. Večina lastnikov pravilno kroji gozdne lesne sortimente (GLS), nekateri pa nameravajo les, ki je primeren za žago, pokuriti, saj nimajo količine, ki bi bila zanimiva za odkup. Takrat lastniku svetujem, da se mu bolj splača, če se poveže s sosedom in GLS pri ponudnikih gozdarskih storitev zamenjata za drva ali pa les prodata in kupita bukove goli. Okoli 60 odstotkov jih prodaja gozdne lesne sortimente, nekateri pa se odločijo za licitacijo v Slovenj Gradcu. Da bi les izginil neznano kam oziroma tatvin lesa v revirju ni. Tudi poseka brez odobritve skorajda ni. Lastniki gozdov imajo v Vodicah pozitiven odnos do sistema sofinanciranja v primeru obnove gozda. Sadike dobijo od Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), vsa dela pa dobijo sofinancirana iz proračuna RS ali EU sredstev,« je pojasnila gozdarka Nina Iveta, ki že vrsto let skrbi za naš gozdni revir. Gozdarka doda, da je nekdaj gozd v Vodicah predstavljal »zlato rezervo«, kamor je lastnik gozda posegel ob večjih investicijah. V sodobnem času pa zaradi ujm, lubadarja, majhne in razdrobljene gozdne posesti, nepoznavanja meja, nepovezanosti, solastništva ... pomenijo gozdovi za lastnike breme in skrb. »Premalo je tistih, ki svoje znanje in izkušnje prenašajo na potomce. Da jim je gozd napadel lubadar, ugotovi zgolj desetina lastnikov, Malo vaje za možgančke: Koliko obrazov se skriva v tej krošnji? Osrednji članek številka 3, april 2021 drugo opazim sama in jih pokličem že s terena, naj čim prej začnejo sanitarno sečnjo. Po končanem spravilu se pojavlja problem nesaniranja gozdnih vlak, zato je treba izvajalce del opozarjati. V vodiški občini je zaznati tudi porast gorskega kolesarjenja, ki sproža konflikte, zaradi česar je bil v Vodicah s strani župana organiziran sestanek, ki smo se ga udeležili predstavniki ZGS, gozdarske inšpekcije, ZRSVN in Policije, na katerem smo se dogovorili, da bomo skušali dve progi legalizirati.« Letošnji moto – obnova in nega gozda Ob Mednarodnem dnevu gozdov 2021, ki je letos potekal na temo »Obnova in nega gozda: pot do zdravja in dobrega počutja«, na pobudo Združenih narodov ga vsako leto obeležujemo 21. marca, so državne gozdarske institucije želele poudariti predvsem pomen in nujnost trajnostne rabe vseh vrst gozdov. Obnova in nega gozda sta temelja trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi. V Sloveniji obnova gozdov poteka večinoma po naravni poti – velika večina dreves zraste iz semen lokalnih odraslih dreves. »Gozdovi imajo pozitiven vpliv na zdravje ljudi, česar se vedno bolj zavedamo tudi zaradi omejitev, ki jih je prinesla epi- Vodiški gozdovi so pred leti utrpeli veliko škodo zaradi viharja in ujme, zatem pa še žledoloma. 500 ha gozdov na območju občine Vodice, v katerih je bilo podrtih, izruvanih in polomljenih 3.000 kubičnih metrov drevja. demija koronavirusa. Poleg tega, da čistijo zrak in pitno vodo, preprečujejo plazove, zagotavljajo življenjski prostor, vir preživetja, in opravljajo druge funkcije, postajajo gozdovi za ljudi vedno pomembnejši kot prostor rekreacije, sprostitve, regeneracije in celo druženja. Zdravstvene vloge gozdov imajo tudi izjemen ekonomski pomen – mednarodne raziskave navajajo, da gozdovi in drevesa svetovnim metropolam s svojimi pozitivnimi učinki zagotavljajo storitve v vrednosti 50 milijard ameriških dolarjev letno, gozdne rastline pa so vir surovin za številna pomembna zdravila,« med drugim sporoča dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V letu 2020 je bil obseg obnove gozda s sajenjem sadik gozdnega drevja največji v zadnjih dvajsetih letih. Posajenih je bilo 1.930.000 sadik 30 različnih drevesnih vrst na več kot 700 hektarjih gozdnih površin. Projekt obnove gozdov po naravnih ujmah pa je bil izbran med finaliste izbora evropske Nagrade za navdihujoče projekte podeželja 2021. Leto 2020 je bilo po realizaciji ukrepov obnove in 9 Osrednji članek 10 številka 3, april 2021 nege gozda rekordno tudi v državnih gozdovih, kjer so na 322 ha posadili 883.136 sadik 24 drevesnih vrst ter izvedli negovalna dela na kar 2.973 ha površine državnih gozdov. Prepoved vožnje s kolesi in motorji Občina Vodice je 23. marca 2020 izdala Sklep o začasni splošni prepovedi vožnje s kolesi, kolesi z motorjem in motorji po gozdovih in gozdnih prometnicah v občini Vodice, ki za čas trajanja prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v RS prepoveduje vožnjo s kolesi, kolesi z motorjem in z motorji po gozdovih in gozdnih prometnicah. Župan je s spremembo sklepa dne 3. aprila 2020 prepoved vožnje s kolesi, kolesi z motorjem in motorji po gozdovih in gozdnih prometnicah omejil na naselja Šinkov Turn in Selo pri Vodicah. Ker se je za ureditev zgoraj omenjenega še posebej prizadeval občinski svetnik Anton Kokalj, smo ga prosili za mnenje in njegovo videnje problematike. »Po večkratnih ustnih pozivih občini Vodice smo ob koncu leta 2018 nanjo skupaj z lastniki zemljišč ter pohodniki na območju Rašice (46 podpisanih) poslali dopis, v katerem smo zahtevali naj občina začne z aktivnostmi, ki bodo preprečile nadaljnjo nekontrolirano uporabo gozdnih cest in vlak ter postavljanje objektov na tujih zem­ ljiščih. Predlagali smo še, da se del gozdne ceste mimo cerkve v Šinkovem Turnu, zapre za kolesarjenje, ker ogroža sprehajalce in uporabnike parkirišča. Problematične niso gozdne ceste, ki so redno vzdrževane in na katerih se brez ustavljanja lahko srečata dva kolesarja ali pohodnik in kolesar. Problem so ozke in strme gozdne poti, na katerih se ni mogoče srečati brez umikanja, in zasebna zemljišča, na katerih se koplje, seka drevje in postavlja nelegalne objekte brez soglasja lastnikov.« Kot pravi, se je obrnil tudi na Ministrstvo za okolje, ki je pojasnilo, da to področje ureja več zakonov: Zakon o ohranjanju narave, Zakon o gozdovih in Zakon o planinskih poteh. Čeprav določila omenjenih zakonov niso med seboj povsem usklajena, pa je, kot dodaja, jasno, da: • Je vožnja s kolesi v naravnem okolju dovoljena po utrjenih poteh, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec poti; • Vožnja s kolesi je dovoljena tudi v območjih, ki so s prostorskimi akti določena kot površine za šport in rekreacijo in namenjena tudi vožnji s koles; • Zavod za gozdove v sodelovanju z lokalno skupnostjo označi gozdne ceste in režim njihove uporabe z opozorilnimi tablami oziroma drugimi znaki; • Sta ježa in vožnja s kolesom brez motorja dovoljeni na označenih gozdnih vlakah in drugih označenih poteh na območjih, določenih v prostorskem delu območnega načrta; • Poti in pogoje njihove rabe sporazumno določijo in v skladu s predpisi o gozdnih prometnicah označijo lastniki, Zavod in lokalna skupnost. • Kar se tiče posegov v prostor, bodisi gradnje kolesarskih prog in drugih posegov, morajo biti nujno v skladu z izvedbenim delom občinskega prostorskega načrta. • »Iz zapisanega sledi, da je sedanji režim neomejenega kolesarjenja, predvsem v pogorju Rašice v veliki meri, neurejen, nevaren za kolesarje, sprehajalce in lastnike zemljišč, ki želijo opravljati gospodarsko dejavnost v svojem gozdu, za katerega plačujejo katastrski dohodek. V prostorskih aktih naj se določijo trase, ki so »hitremu kolesarjenju« namenjene, seveda s soglasjem lastnikov. Naj bodo ustrezno označene in nadzirane,« še dodaja svetnik. Naravne in kulturne kakovosti občine Društvo Planet Zemlja, ki ima sedež v naši občini, pridno beleži naša dejanja, spodbuja k akcijam in nudi informacije naslednjim rodovom. V nadaljevanju le nekaj podatkov o tem, kje se skrivajo naravna bogastva naše občine. Osrednji članek številka 3, april 2021 Ime Mokote – hrast Vodice – lipa Skaručenska ravan Repnje – lipa Zaplata gozda pod Marijino cerkvijo Šinkov Turn Kratek opis Na gozdnem robu raste hrast s premerom 300 cm, je najdebelejši znani hrast v občini. Lipa je vitalna, najdebelejša v občini, debela je 625 cm. Obsega del ravninskih gozdov, kjer se je ob stoletnem steljarjenju razvijala posebna oblika borovega gozda in del močvirnih dolin, kot redek primer tradicionalne rabe in naravne ohranjenosti. Na ugodnem rastišču sredi travnika raste lipa s široko razvejano krošnjo. Stara je okoli 90 let, v preteklosti je vanjo treščila strela. V deblu so zabiti železni klini. Najbolje ohranjena zaplata hrastovega gozdu v Vodicah. Turizem in šport pod krošnjami Atraktivno pohodniško točko predstavlja označena sprehajalna pot sv. Tilna, po kateri se iz vasi Repnje povzpnete na pobočje Repenjskega hriba. V Repnjah stoji rojstna hiša velikega slovenskega jezikoslovca Jerneja Kopitarja, od koder gozdna pot vodi do cerkve sv. Tilna, ki se omenja že leta 1476. Tenis klub Kubu leži v gozdičku na robu Vodic oziroma točneje v naselju Pustnice, še bolj so z gozdom povezani obiskovalci Športnega središča Strahovica. V Selu pri Vodicah je izhodišče pohodniških poti na Mengeško kočo, Dobeno in Rašico. Na severnem vznožju Rašice, nekaj kilometrov od Vodic leži vas Šinkov Turn, ki je dobila ime po gradu Šenkov Turn, ta pa po njegovem graditelju Schenku. Šinkov Turn je zanimiva izletniška točka, saj se v neposredni bližini zaselka Potok nahaja Phliški bajer (občina Mengeš), ki je nastalo na nekdanjem glinokopu. INFO Leta 1875 je gozd poraščal 36,4 odstotka površine Slovenije. Sledilo je dolgo obdobje zaraščanja, ki se je zaključilo ob koncu prvega desetletja 21. stoletja. Kljub temu da se določene, predvsem kmetijske, površine še vedno zaraščajo, pa se površina gozdov vseeno nekoliko zmanjšuje. Slovenija je dežela zasebnih gozdov. Zasebni lastniki so imeli leta 2017 v lasti 77,08 odstotka slovenskih gozdov. V lasti lokalnih skupnosti, kot so občine, je bilo 2,64 odstotka gozdov, država pa je imela 20,28 odstotka gozdov v svoji lasti. 11 Intervju 12 številka 3, april 2021 Župan Aco Šuštar ob 10-letnici županovanja TANJA DOMINKO OSEBNI ARHIV IN TINA KOSEC Župan Aco Franc Šuštar je eden tistih županov, ki hodijo po občini z mislijo, kaj bi se še dalo narediti in kako stvari izboljšati, hkrati pa so odprti za nove ideje in predloge. premakniti na bolje. Menim, da smo bili v zadnjem desetletju na vseh teh področjih uspešni, čeprav so bili to težki časi suhih krav, ko je denarja povsod primanjkovalo. Takrat smo začeli graditi novo zgodbo, najprej na odnosih in nato še na projektih. Ob nedavni 10. obletnici vodenja občine smo ga povabili k pogovoru, saj nas je zanimalo, kako sam gleda na prehojeno pot, kako ocenjuje svoje sodelavce in kako občane na splošno. Vaša pot na občino se je začela s položajem občinskega svetnika, šele nato ste se odločili za kandidaturo za župana. Se spominjate, kaj vas je pravzaprav spodbudilo, da ste naredili ta korak? Ko sem na lokalnih volitvah prvič kandidiral leta 2006, sem bil izvoljen za svetnika. Prvič se kandidatura za župana pričakovano ni izšla, a leta 2010 so se volilni rezultati obrnili meni v prid. V tistem obdobju se je v naši občini dogajalo marsikaj, kar se ne bi smelo. Takrat smo, žal, izgubili tudi večino občinskega kapitala in razvojnega potenciala za pridobitev evropskih nepovratnih sredstev, ki jih je bilo v tistih časih za občine namenjenih skoraj neomejeno. Nepovratna sredstva bi lahko uporabili za infrastrukturne projekte, gradnjo kanalizacije, obnovo šole, novogradnjo vrtca, izgradnjo športnih in otroških igrišč in drugih pomembnih projektov, a jih občina ni izkoristila ali pa je omenjene projekte v celoti financirala iz proračuna. Zato sem se odločil, da skupaj z mojo ekipo kandidiramo in pokažemo, da se tako v pisarnah kot na terenu, s trdim delom, znanjem in sodelovanjem, zagotovo da marsikaj V čem je občina, ki ste jo podedovali, drugačna od tiste, v kateri živimo danes, kje je najbolj viden razvoj v teh dobrih desetih letih, na kaj ste najbolj ponosni? Največja razlika po mojem mnenju je v sodelovanju in v poštenih odnosih do vseh vključenih v procese in aktivnosti. Prepričan sem, da smo v tem obdobju naše standarde na večini področij povzdignili na višjo raven, protokole dogodkov smo uskladili z občinskimi društvi, občinska sredstva se uporabljajo transparentno in v skladu z zakonodajo, vseskozi delujemo povezovalno in vključujoče do vseh posameznikov, skupin, vrtca, šole, cerkve, društev in do drugih institucij, ki jim zagotavljamo dovolj dobre pogoje za njihovo redno in avtonomno delovanje. Na socialnem področju smo izboljšali standarde in povečali sredstva, ki so namenjena skrbi za ljudi vseh generacij, redno skrbimo, vzdržujemo in čistimo našo že zgrajeno infrastrukturo, vsako leto pa vlagamo precejšnja sredstva v investicije za povečanje kakovosti življenja ljudi in varnosti v cestnem prometu. Seveda ob dejstvu, da so naši finančni in kadrovski viri zelo omejeni. Najbolj ponosen sem na naše občane, predvsem tiste, ki razumejo, da je naše delo močno omejeno z zakoni in pogosto tudi nehvaležno, ko zaradi javnega interesa posegamo v zasebnost posameznikov in njihovih zem­ ljišč. Naj se vsem, ki razumejo, da je namen teh posegov usmerjen v razvoj in gradnjo občinske javne infrastrukture, iskreno zahvalim. Skupaj z vami smo uspešno izvedli nekaj velikih in nešteto malih projektov, ki dvigujejo naše bivanjske standarde in varnost. Menim, da smo danes bistveno bolj proaktivni in operativni v primerjavi s preteklim obdobjem. Ne bi znal našteti vseh projektov, ki smo jih izvedli, a naj naštejem nekaj meni najljubših: celovito smo uredili šolo in njeno okolico, dogradili smo vrtec in otroško igrišče v Vodicah, izvedli smo komasacijo in agromelioracijo, pri čemer smo zgradili več kot 10 km novih poljskih poti, ki se uporabljajo za rekreativne sprehajalne in kolesarske poti, zagotovili večjo frekvenco in nižjo ceno avtobusnih prevozov, gradimo hrbtenico fekalne kanalizacije, ki bo osnova za priklop skoraj vseh naselij in hiš v občini, menjamo azbestne cevi, postavljamo novo hidrantno omrežje in gradimo Krvavški vodovod, ki bo zagotavljal zdravo Intervju številka 3, april 2021 pitno vodo prihodnjim generacijam, obnovili smo več kot 10 km občinskih cest, gradimo hodnike za pešce ter javno razsvetljavo, zgradili in obnovili smo štiri športna igrišča, postavili smo osem otroških igrišč z več kot 50 različnimi igrali, sodelovali smo pri različnih LAS projektih in opremili občino s starimi hišnimi imeni ter kolesarjem prijaznimi točkami, postavili smo novo urbano opremo, avtobusne nadstrešnice, mize, klopi, koše za smeti, zmanjšali poplavno ogroženost naselij, tako da smo zgradili več kot 10 prepustov in nekaj novih melioracijskih kanalov in še bi lahko našteval. Z drugimi občinami nas povezuje tudi cestna infrastruktura. Veliko slabe volje je med občani zaradi povečanega prometa skozi središče kraja, tranzit je neverjeten. V minulih letih so občani pripravljali tudi protestne shode, zdaj se vendarle premika z gradnjo obvoznice. Kje se je doslej najbolj zatikalo in kakšna je vaša napoved, kdaj jo bomo vendarle dobili? Največja napaka je bila, da se je pred izgradnjo obvoznice sploh dovolilo gradnjo sosednje poslovne cone. Če bi bila obvoznica zgrajena že leta 2008, potem tudi nejevolje ljudi ne bi bilo. Protestni shodi, medijski pritiski in aktivnosti občinske uprave so končno prinesli rezultate, trenutno je objavljen razpis za izbor izvajalca gradnje, in upravičeno lahko pričakujemo, da se bo jeseni gradnja nove ceste začela. S tem bo trajno rešen problem neustreznih prometnih, bivanjskih in varnostnih razmer skozi naselje Vodice. Brez zadolževanja verjetno ne bo šlo. To je eden izmed ključnih pomislekov občinskih svetnikov, da se Protipotresna in energetska obnova Osnovne šole Vodice občini s tem še bolj zmanjšuje manevrski prostor pri razpolaganju s svojim denarjem. Ali bo obvoznica ogrozila gradnjo občinskega središča? Kot že večkrat povedano, ima občina zelo omejene finančne vire. Če želimo slediti našim potrebam, smo se morali v zadnjih nekaj letih zadolžiti za vse večje investicije, ki so se in se še izvajajo. Naj občane spomnim, za katere pomembne projekte smo in še bomo uporabili investicijski kredit: za osnovno šolo v Vodicah, ki smo jo celovito protipotresno in energetsko sanirali; za izgradnjo hrbtenice fekalne kanalizacije C0 od Vodic do Ljubljane in za sočasno celovito ureditev druge infrastrukture v skupni dolžini več kot 5 km v Povodju, Vojskem, Polju, Utiku in Bukovici; za izgradnjo novega Krvavškega vodovoda od Krvavca do Vodic. Verjamem, da se za gradnjo obvoznice Vodice in občinskega središče ne bo treba dodatno zadolžiti. Slednjega nameravamo financirati v javno-zasebnem partnerstvu. Verjetno pa bomo morali črpati kredit za gradnjo kanalizacije, vodovoda in cestne infrastrukture na Skaručni, ki je predvidena za gradnjo konec prihodnjega in začetek leta 2023. Zemljišče za občinsko središče imate, projekt na papirju tudi, kaj sledi zdaj? Res je, veliko korakov je bilo že izvedenih in končno imamo pridobljeno tudi gradbeno dovoljenje za gradnjo središča. Sedaj čakamo na potrditev Odloka o javno-zasebnem partnerstvu s strani občinskih svetnikov, ki je podlaga za izbor zasebnega partnerja, ki bo z lastnimi viri zgradil središče v vrednosti nekaj manj kot 14 milijonov evrov z DDV-jem in z njim prihodnjih 30 let tudi upravljal v skladu s podeljeno koncesijo. Občina bo po izgradnji in pridobitvi uporabnega dovoljenja v uporabo dobila 40 odstotkov prostorov, za katere bo za čas trajanja koncesijske dobe plačevala letno uporabnino, nato prostori ostanejo v občinski lasti. Preostalih 60 odstotkov, predvsem poslovnih prostorov v objektu, bo ostalo v zasebni lasti. Ker občina lastnih virov nima, je po našem prepričanju to trenutno edina in najhitrejša pot k izgradnji občinskega središča, ki smo ga občani potrebovali že včeraj. Občinski svet je sestavljen iz ljudi zelo različnih profilov, nekaj imen v njem je že skoraj stalnica, nekaj pa 13 Intervju 14 številka 3, april 2021 smo dobili ob zadnjih volitvah tudi svežih obrazov. Kako sodelovanje ocenjujete vi, kakšna je razprava po vašem mnenju? Sam občino vodim izključno projektno in razvojno ter popolnoma nepolitično, taka je tudi razprava v občinskem svetu. Čeprav v nobenem od treh mandatov nisem imel večine, smo skupaj s svetniki našli rešitve, ki so bile v danem trenutku najboljše za razvoj krajev. Uspešno smo izkoristili tudi priložnosti, ki so se nam ponujale glede na aktualne evropske ali državne razpise za sofinanciranje investicij. V zadnjem desetletju smo naš razvoj gradili predvsem na dobrem medsebojnem zaupanju in sodelovanju treh svetniških list: Liste SRCE Vodice, Liste neodvisnih krajanov in Občinskega odbora Slovenske demokratske stranke. Svetniki teh treh list so praviloma vselej prepoznali razvojne potenciale predlaganih občinskih proračunov, ki so jih doslej tudi vsako leto odgovorno potrjevali. Nekateri novi svetniki včasih še ne razumejo zgodovine predhodno sprejetih odločitev in tudi niso seznanjeni z dediščino, ki smo jo prejeli, ter finančnih in kadrovskih omejitev. Pri tem včasih trpi naš dragoceni čas, a z nekaj več napora in komunikacije nam je zadeve uspelo pripeljati v pravo smer. Občina Vodice še vedno velja za občino, v katero se veliko ljudi priseli, saj leži blizu Ljubljane. Je težko doseči povezanost med tistimi občani, ki so tukaj že skozi več generacij, in tistimi, ki so sveže priseljeni? Večinoma imam zelo prijetne izkušnje z našimi novimi občani. Že samo dejstvo, da so se odločili preseliti v našo občino, nam sporoča, da imamo določene kakovosti, ki jih drugod ni. Investicije v glavni fekalni kanal in drugo občinsko infrastrukturo Verjamem, da bomo te kakovosti v prihodnosti znali ohraniti in nadgraditi. Ljudje smo seveda različni, nekateri so bolj, drugi manj odprti do soljudi. Se pa vsi skupaj povezujemo preko naših otrok, ki sklepajo nova prijateljstva, ki se širijo tudi med starejše. Na koncu je bistvena pripadnost kraju, ki je garancija za ohranjanje zdravega in varnega okolja, s tem pa tudi skrbimo, da bo naše življenje še boljše. Ukrepi zaradi epidemije so vmes za nekaj časa vrtce zaprli oziroma so omogočali le nujno varstvo, enako je bilo s šolami, ki so velik del leta izvajale pouk na daljavo. Verjamem, da ste tudi sami morali priskočiti na pomoč pri varovanju vnuka? Kaj nas učijo tile mali nadobudneži? Zagotovo smo kot družba dobili nepričakovano izkušnjo in lekcijo. Sam sem glede na razpoložljiv čas z vnukom preživel le nekaj ur na teden, ki sva jih izkoristila za igro in zabavo na okoliških igralih, igriščih in v gozdu, več časa sta z njim preživela moja starša. Nam je bil dodatni čas, ki smo ga preživeli skupaj, v veselje, razumem pa tudi starše, ki so morali čez noč prevzeti vlogo učiteljev. Otroci se po mojem mnenju hitro prilagodijo spremembam in so nas naučili, da se ne smemo preveč obremenjevati, če stvari ne tečejo, kot smo vajeni ali kot pričakujemo. Epidemija še kar ne popušča, vsi skupaj smo že malo naveličani, a vendar se zavedamo, da je treba vztrajati, če želimo zmagati. Kako je po vašem mnenju krmarila občina skozi to obdobje in kako njeni občani? So bili materialno prizadeti, zaznavate več stisk in prošenj po pomoči ali niti ne? V letu dni nas je epidemija močno prizadela kot človeštvo, družbo in kot posameznike. Zagotovo smo danes bistveno bolj ozaveščeni in znamo primerno in sorazmerno zaščititi sebe, svojo družino in druge. Občinska uprava, zaposleni v šoli, vrtcu in komunali smo se redno odzivali na vsa priporočila države in NIJZ. Dela in usklajevanja ter prilagajanja je bilo ogromno in z velikim zadovoljstvom lahko povem, da smo skupaj s pomočjo članov društev in štaba CZ Vodice ter posameznikov uspešno krmarili Intervju številka 3, april 2021 skozi to obdobje. Imamo srečo, da je naše bivalno okolje obdano z naravnimi danostmi, sprehajalnimi potmi, igrali, igrišči in gozdovi, kjer si lahko krajšamo svoj čas in sproščamo svojo napetost. Porasta prošenj za pomoč za zdaj ni bilo zaznati, kar pomeni, da so si ljudje znali medsebojno pomagati. Zagotovo pa bodo stiske še prišle in nanje se bomo kot do sedaj tudi ustrezno odzvali. Bo kakšno spoznanje po tem napornem obdobju bogatilo tudi vas osebno? Nepredstavljivo mi je bilo delo župana pred začetkom nastopa te funkcije, a izkušnje in spoznanje širine vseh področij, ki jih občina pokriva in do katerih sem se moral opredeliti, so Občinska društva predstavljena v oddaji Dobro jutro na RTV 1 neprecenljive. Veliko novega sem se naučil, veliko ljudi sem spoznal in svoje delo sem vsak dan znova začel v iskrenem prepričanju, da bomo za naše kraje, za naše ljudi, naše otroke in vnuke naredili nekaj boljšega in času primernega. Vse to me veseli, bogati in osrečuje, predvsem zato, ker to delam z ljubeznijo in predanostjo do moje in vaše lepe občine. 15 Društveni utrip 16 številka 3, april 2021 Pohodi DU Vodice: Slavnik (1028 m) JOŽE ROŽMANEC Kljub vsem težavam, ki ovirajo normalno pohodništvo, nam je spet uspel lep pohod pred vnovično omejitvijo gibanja in druženja. Odločili smo se, da znova obiščemo lep, razgleden in ne preveč zahteven vrh na Primorskem, na katerega smo se povzpeli že pred petimi leti. Letos naj bi se povzpeli po manj znani, vendar, kot smo med hojo ugotovili, kar obljudeni poti iz Skadanščine, nedaleč od Kozine. Vas je nekoliko umaknjena od magistralne ceste, ki vodi iz Kozine proti Ilirski Bistrici, vendar je lokalna cesta lepo urejena in na novo asfaltirana. Pred vasjo je urejeno parkirišče, kjer smo parkirali vozila. Z izhodišča smo krenili skozi vas, sledili smerokazom in markacijam, ki so nas usmerjali v smeri Slavnika. Smeri pohoda ni bilo težko ugotoviti, saj se že iz vasi vidi antenski stolp, ki je postavljen na vrhu Slavnika. Pot je speljana mimo polj in travnikov za vasjo in kmalu preide v redek gozd. Počasi se makadamska cesta spremeni v dober kolovoz, ki se sčasoma začne vedno bolj vzpenjati in postopoma spreminjati v dobro uhojeno, široko in lepo pešpot. Kljub pohodu sredi tedna smo med potjo srečali več pohodnikov, ki so se že vračali z vrha. Ko pot pogleda iz gozda, nas je pozdravila informativna tabla, ki označuje naravni spomenik Slavnik. Kmalu smo se znašli na prostranih travnikih, s katerimi je obrasel vrh Slanika. Sem in tja nas je med potjo pozdravil kakšen zvonček, ki se je zbudil po zimskem mirovanju, več drugih cvetlic še ni bilo. Sem in tja so bile ob poti zaplate snega in bolj ko smo se bližali vrhu, bolj neprijetno je pihalo. Kratek postanek na vrhu za razgled po okolici, nato pa spust v zavetrje Tumove planinske koče, ki stoji nekaj deset metrov pod vrhom. Na prijetnem soncu, kjer nas ni motil veter, smo si privoščili kratek počitek in použili okrepčilo, ki smo ga prinesli s seboj, saj je bila Tumova koča še zaprta. Vreme je sicer omogočalo dokaj lep razgled na bližnjo okolico, še zlasti lepo se je videlo proti obali s pristaniščema Koper in Trst, medtem ko so bili vrhovi oddaljenih gora videti, kot bi lebdeli v zraku. Koprenasta oblačnost je zakrivala predgorja, tako da so se nad kopreno videli samo zasneženi vrhovi. V daljavi so se lepo videli vrhovi Julijcev s Triglavom, Kamniško-Savinjske Alpe s Kočno in Grintovcem, ter ne tako daleč stran vrh Snežnika. Naredili smo nekaj posnetkov pri Tumovi koči in z vrha Slavnika, ter jo ubrali nazaj proti Skadanščini. Med spustom smo z brinovih grmov nabrali še nekaj brinovih jagod za kulinarične užitke, saj veste, bio je le bio, še zlasti planinski. Lep, nenaporen in prijeten pohod z druge smeri na vrh Slavnika je polepšal že tako prijeten dan. Ker ne mirujemo radi, bomo poskušali izkoristiti primerne dneve za pohode, ki nam bodo na voljo ob vseh ukrepih. Upamo, da bomo kmalu precepljeni, da bo manj omejitev. Kdor redno miga, še zlasti v zdravem okolju, ima manj možnosti za morebitno okužbo, zato vabljeni v prijetno družbo. Ko bo spet kaj novega, se spet oglasim, do takrat pa pazite nase. Društveni utrip številka 3, april 2021 PGD Polje v zahtevnih, pa vendar jubilejnih časih za naše društvo UROŠ TALAN ARHIV DRUŠTVA Prostovoljno gasilsko društvo Polje je drugo najstarejše gasilsko društvo v Gasilski zvezi Vodice. V letošnjem letu praznujemo 100-letnico delovanja. Kako se je začelo? Naši predniki so 27. decembra 1921 z namenom večje požarne varnosti in združevanja občanov na našem območju ustanovili gasilsko društvo, ki je že v letu 1923 dobilo svoj prvi gasilski dom, ki stoji še danes na vzhodu vasi Polje. Dom sicer ne služi več svojemu prvotnemu namenu, pač pa v njem najdete ročno brizgalno iz leta 1901, gumi voz za prevoz opreme in moštva iz leta 1948 in staro motorno brizgalno ILO iz daljnega leta 1936. Obe brizgalni še vedno delujeta, vendar ju uporabljamo predvsem za protokolarne namene. Gasilski dom je lep opomnik pretekle zgodovine in del tradicije v vasi. Leta 2016 je doživel temeljito prenovo zunanjosti in temeljev, ki jih je že močno načel zob časa. Gradnja novega gasilskega doma in današnje delo Smo eno redkih društev, ki se lahko pohvali z dvema gasilskima domovoma. Članice in člani ter občani so novega zgradili leta 1987, leta 1988 je bil uradno prevzet in še danes služi svojemu operativnemu namenu. V njem je shranjena sodobnejša gasilsko-reševalna in zaščitna oprema, tudi 27 kompletov zaščitnih oblačil, katerega kos stane približno 1500 evrov. Naše društvo šteje sicer 32 operativnih članov in kljub epidemiji ne miruje. Redno skrbimo za našo operativno pripravljenost, vsak teden pregledamo opremo in vozila in uredimo potrebna popravila. Tudi sestanki upravnega odbora in poveljstva se izvajajo, čeprav ne v živo, pa vsaj korespondenčno, tako da odločamo o vseh pomembnih zadevah. Za redno usposabljanje skrbijo predvsem naši člani enote za prvo pomoč, ki so od marca lani do danes posredovali že na 27 intervencijah. V 16-članski ekipi enote za prvo pomoč je kar sedem naših članic in članov. Ne izostajajo niti tudi druga usposabljanja, čeprav prilagojena razmeram, smo jih bili prisiljeni prestaviti na splet. Trenutno v Gasilski zvezi Vodice poteka on-line tečaj za gasilca pripravnika, ki se ga iz našega društva udeležujejo tri pripravnice in dva pripravnika. Upamo, da bo kdo od njih zbral pogum in nadaljeval usposabljanje na ravni operativnega gasilca, ki bo predvidoma še letos. Kako bomo praznovali? Priprave na jubilejno leto so se začele že lani, za mladino smo pripravili likovno-literarni natečaj na temo gasilstva v Polju, v izdelavi je internetna stran, pripravljamo se na vajo »100 curkov za 100 let PGD Polje«, želeli bi izpeljati tudi dan odprtih vrat, pripraviti želimo večjo štabno operativno vajo in še kaj. Seveda je vse odvisno od epidemioloških razmer. Pripravili smo tudi jubilejni koledar, ki nas je popeljal skozi pomembnejše mejnike našega društva, vendar ga zaradi znanih okoliščin nismo mogli osebno predati vaščanom, kot veleva tradicija, pač pa smo ga razdelili v nabiralnike vasi Polje, Skaručna, Vojsko in Povodje. Nismo si mislili, da bo odziv tako velik, donacije in prispevki namreč niso zaostajali za 17 Društveni utrip 18 številka 3, april 2021 preteklimi leti, za kar se iz srca zahvaljujemo. Prihodki v lanskem letu so zaradi odpovedi vseh dogodkov dodobra zarezali v našo blagajno, a smo kljub temu lani izpeljali eno izmed pomembnejših investicij: zamenjavo vseh oken in vhodnih vrat na gasilskem domu. In tako nadaljujemo večletni projekt energetske obnove doma, ki smo ga začeli z menjavo strehe že v letu 2018. Zaradi epidemije nekaj finančnih investicij sicer čaka na boljše čase. Leto 2021 bo očitno znova močno okrnilo naše delovanje. Povsem mogoče je, da tudi letos ne bo večjih druženj med gasilci in drugimi vaščani, čeprav vsi globoko upamo, da se bomo lahko kmalu spet družili brez slabe vesti. Že za 10. julij imamo namreč načrtovano veselico z Dejanom Vunjakom in upamo, da jo bomo lahko izpeljali. Če se bo epidemija umirila, bomo vsaj v drugi polovici leta lahko praznovali, kot se spodobi in se na paradi, predvideni za 9. oktober, skupaj z našimi gasilskimi kolegi in vaščani operativnega območja veselili jubileja ene izmed najstarejših organizacij v občini. ČIŠČENJE VRTCA ŠKRATEK SVIT VODICE IN ENOT VRTCA Vse zainteresirane občanke prosimo, da za dodatne informacije pokličete: 031 347 843, Rosulnik Društveni utrip številka 3, april 2021 MUZEJ.1925 MARIJA KUNSTELJ ARHIV DRUŠTVA Zakaj postati gasilec? Tokratna 'zgodba' je zbirka misli mladih članov. Pred sedmimi leti je društvo organiziralo medgeneracijsko srečanje v okviru Gasilske zveze Slovenije, mladi pa so prispevali svoja razmišljanja. Odgovarjali so na vprašanja: zakaj so pri gasilcih, kdo je dober gasilec, kaj delajo, kaj delajo veterani, kaj je prostovoljstvo. Gasilka sem, ker je tu dobra družba in lahko spoznam, kako potekajo stvari pri požarih. Lea, 9 let Gasilci so mi všeč, ker se tam ukvarjam s športom, se zabavam, spoznavam nove prijatelje in se naučim, kako delati z ognjem in nevarnimi snovmi. Špela, 12 let Gasilec sem zaradi druženja, timskega dela ter želje po znanju teorije in prakse gašenja. Peter, 18 let Dober gasilec je tisti, ki prostovoljno pomaga in si ne želi nič v zameno. Veliko takih je v našem društvu. Lea, 9 let Dober gasilec mora biti prijazen, vesel, hiter, pameten, radodaren in odkrit. V vsakem društvu mora biti tudi kakšna punca. Špela, 12 let Dobri gasilci pomagajo ljudem, ki so jim pogorele hiše, odnašajo drevesa s Med zadnjimi vidnimi deli v gasilskem domu je vgradnja akustične izolacije v sejni sobi. Služila bo tako projektu MUZEJ.1925 kot tudi vsem teoretičnim usposabljanjem, delu z mladino ali pa druženju med člani in krajani. ceste in črpajo vodo iz hiš ob poplavah. Ajda, 9 let Dober gasilec je tisti, ki je vedno dobro pripravljen na vse. Matej, 12 let Dober gasilec je tisti, ki se prilagodi dani situaciji in ne dela kot posameznik, ampak dela ekipno. Peter, 18 let Dober gasilec je vsak, ki je hiter, pameten, zabaven, rad pomaga, je iznajdljiv, pogumen, neustrašen, velik in močan. Naja, 5 in Nina, 18 let Gasilci rešujejo življenja, pomagajo na cesti, gasijo požare, črpajo vodo iz kleti ob poplavah, hodijo na tekmovanja, se učijo novih stvari. Lea, 9 let Gasilci pomagamo pri prometnih nesrečah, gasimo ogenj, rešujemo ljudi iz ognja, spoznavamo gasilsko orodje, hodimo na tekmovanja, izvajamo evakuacije. Špela, 12 let Moj dedek, ki je starejši gasilec, je hiter na vajah. Anja, 8 let Starejši gasilci vadijo za tekmovanja, se smejejo, družijo in včasih igrajo nogomet. Špela, 9 let Vloga starejšega gasilca je, da za mlajše dela dobro in jih uči. Ajda, 9 let Starejši gasilci spodbujajo, svetujejo in s svojimi izkušnjami pomagajo mlajšim rodovom. Peter, 18 let Starejši gasilci pomagajo mlajšim, popravljajo gasilski dom, tekmujejo, hodijo na vaje, pripovedujejo zgodbice. Neja, 5 let Prostovoljstvo je odraz sočutja do sočloveka. Špela, 25 let Prostovoljstvo je nekaj, kar narediš iz veselja, pri tem pa ne pričakuješ drugega plačila kot notranje zadovoljstvo in morda nasmeh. Peter, 19 let Gasilstvo povezuje sokrajane in omogoča koristno ter zanimivo preživljanje prostega časa. Špela, 25 let 19 Dogodki 20 številka 3, april 2021 Cepljenje, kako in kdaj? TANJA DOMINKO PIXABAY.COM Epidemija covida-19 je povzročila eno izmed največjih kriz v zadnjem stoletju, učinkovita cepiva nam ponujajo upanje, da se epidemi- spodarskem razstavišču v Ljubljani, dvorana A, v skladu z nacionalno strategijo cepljenja za tiste osebe, ki sodijo v prioritetne skupine za cepljenje in so se prijavile pri osebnem zdravniku. ja zajezi, okužba prepreči ali vsaj doseže, da oboleli virus prebolijo s čim lažjim potekom bolezni. Z novim koronavirusom se lahko okuži vsak, tako starejši kot tudi mlajši, izkušnje pa kažejo, da imajo težji potek bolezni starejše osebe in osebe s kroničnimi obolenji (kot so kronične bolezni dihal, sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni, rak ipd.). Zato je bila odločitev, da se najprej začne cepiti starejše prebivalstvo, jasna. Po preverjanju v Zdravstvenem domu Ljubljana, kamor sodijo vsi zdravstveni domovi na območju Mestne občine Ljubljana in s tem verjetno velik del prebivalstva v občini Vodice, sem ugotovila, da se tudi v začetku aprila še vedno cepi starostno skupino starejših od 70 let, hkrati pa cepijo tudi mlajše in kronične bolnike. Po zagotovilih naj bi starejše od 70 let, ki so izkazali interes za cepljenje, precepili v tednu med 12. in 16. aprilom. Kje se lahko prijavim na cepljenje? Na cepljenje se lahko prijavite na povezavi: https://www.gospodar-zdravja.si/ reservation/patients/service_provider/3813/doctor/39515/524 Interes za cepljenje lahko sporočite tudi v ambulanto osebnega zdravnika po telefonu oziroma po elektronski pošti. Cepljenje poteka na Go- Varnost in učinkovitost cepiv Ves čas porajajo se skrbi glede varnosti in učinkovitosti cepiv. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje zatrjujejo, da gredo vsa cepiva skozi točno določene postopke testiranja in ocenjevanja, pri čemer se preverja njihova učinkovitost in varnost. Cepiva proti covidu-19 so bila preizkušena v kliničnih testiranjih, v katerih je sodelovalo več deset tisoč ljudi in čeprav je bila časovnica strnjena, so se upoštevali vsi pomembni vmesni koraki. Po nekaterih posameznih primerih krvnih strdkov po cepljenju s cepivom britansko-švedske farmacevtske družbe AstraZeneca se je vlada odločila začasno zaustaviti cepljenje s tem cepivom, a ko je Evropska agencija za zdravila po dodatnih preverjanjih sporočila, da gre za izjemno redke primere, se je cepljenje nadaljevalo. Spremenila pa se je strategija cepljenja in tako se trenutno s tem cepivom cepi le skupino v starosti od 60 do 65 let. Tisti, ki so prejeli prvi odmerek tega cepiva (cepljeni so bili denimo šolniki in nekateri v kritičnih infrastrukturah), pa bodo prejeli tudi drugi odmerek istega cepiva. Do 22. marca so po vsem svetu uporabili 25 milijonov odmerkov cepiva AstraZenece, zabeleženih pa je bilo 62 primerov krvnih strdkov v možganih in 24 v trebuhu. Tako je mo- goče pričakovati, da se krvni strdek po cepljenju s tem cepivom pojavi pri enem od 250.000 ali 300.000 cepljenih ter eno smrt zaradi krvnega strdka na 1,4 milijona cepljenih. V Sloveniji primera krvnega strdka po cepljenju s cepivom AstraZenece še nismo imeli. Vsi, ki so cepljeni s tem cepivom, pa naj bodo pozorni na svoje stanje po cepljenju. Če so pojavijo znaki hudih glavobolov, motenj vida, motenj krvnega tlaka, je treba poklicati pomoč. Krvne strdke se lahko namreč odpravi. Dogodki številka 3, april 2021 Kateri so pričakovani neželeni učinki cepljenja? Najpogostejši so glavobol, vročina in bolečina na mestu cepljenja, ki so posledica imunskega odziva, je pojasnil vodja laboratorija za celično imuno- logijo in oddelka za imunologijo dr. Alojz Ihan. Kot je poudaril, neželeni učinki vedno vzbudijo pozornost, če se pojavijo v nekem časovnem oknu po cepljenju, sploh če za zelo resno obliko zapletov zbolijo mlajše osebe. »Vsekakor je to umestno čim prej raziskati,« je dejal. Dodatne informacije o cepivih in cepljenju lahko najdete tudi na posebni spletni strani Nacionalnega inštituta za zdravje, www.cepimose.si. Pozeba povzročila škodo tudi v Vodicah TANJA DOMINKO ROMANA KIMOVEC Pozeba je med 6. in 9. aprilom prizadela skoraj vso državo, zlasti je škoda vidna na vseh vrstah sadja, pozebli so skoraj vsi koščičarji. Na legah, kjer se temperatura ni spustila globlje kot na minus štiri, bo še nekaj pridelka ostalo, pravijo specialisti za sadjarstvo. A marsikje po državi so se temperature spustile do -12 pod ničlo, zato jih niti oroševalni sistemi niso obvladovali. Tudi kurjenje, s katerim so se trudili sadjarji, ni bilo dovolj. Mi smo preverili, kakšne so razmere pri Kimovčevih v Bukovici pri Vodicah. Romana Kimovec, ki ima z možem v Bukovici tri hektarje velik sadovnjak z jablanami, je dejala, da tako hude pozebe ni pričakovala. Doslej se jim namreč še ni zgodilo, da bi zmrzovalo več noči zapored, največji izpad pridelka je bil 10–20-odstoten. Kakšen bo letošnji izpad v njihovih sadovnjakih, je še nemogoče oceniti, upa pa, da bo ostalo vsaj nekaj deset odstotkov pridelka. »Na prvi pogled je videti katastrofalno, računava pa, da bodo notranji brsti še zacveteli in dali nekaj sadja. Prvi brsti, ki dajo najbolj kakovostna jabolka, pa so v celoti pomrznili.« Na vprašanje, kako so se skušali zavaro- vati pred pozebo, Romana odgovori: »Že od začetka sadovnjak ščitimo z aminokislinami, gre za rastlinske pripravke, ki rastlino krepijo in jim pomagajo k boljši kondiciji. To je plus, mogoče bo zato škoda manjša. Škropili bomo tudi z glino, ki je neki novi pripravek, da bomo poskusili spodbuditi k rodnosti. Stroškov bo veliko, še enkrat več kot običajno.« Kaj pa oroševanje? »To je bila najina prva želja, ampak ko sva poskusila dobiti dovoljenje, so nama ga na agenciji za okolje zavrnili. Gre za postopek, ki je precej dolgotrajen, saj mora oroševanje potekati več ur zaporedoma. To pomeni veliko količino vode, ki mora nato odteči. Ker je naš sadovnjak postavljen na novo, bo treba narediti zaščito s pomočjo kurjenja, a investicija je precejšnja.« Slabša letina pomeni tudi strah, kako bo s prihodnjimi naročili. Pri Kimovčevih 90 odstotkov pridelka oddajo prek javnih naročil različnim izobraževalnim zavodom, če bodo ti letos zaradi premalo sadja izbrali drugega ponudnika, bo njihov posel dolgoročno ogrožen. »Zdaj samo upamo, da bomo preživeli,« pravi Romana. 21 Dogodki 22 številka 3, april 2021 Otroci čistijo gozd KLARA KREMŽAR GRETEL KREMŽAR S sestrami, bratci in tudi s sošolci radi hodimo v gozd in se tam igramo … Že nekaj časa smo opažali, da je v gozdu ogromno odpadkov, zato smo kar organizirali čistilno akcijo. Najprej sva s prijateljico naredili manjši krog. Na lep, sončen, a mrzel dan smo se ob 15.15 zbrali s sošolci in sošolkami v večji skupini – kar 13 nas je bilo! Razdelili smo si rokavice in vreče … in šli v bližnji gozd. Razdelili smo se v dve skupini in 'nabirali' smeti. Vmes smo morali domov odnašati vreče, ki so bile že polne in težke. Smo se tudi igrali, se lovili in se skrivali, da bi se ogreli. Okrog 17. ure smo se vrnili domov s štirimi pnevmatikami in kupom odpadkov. Jih je bilo res ogromno! Ljudje pa v gozd mečejo same bedarije (kompot, plastično piščalko, čevlje, sedež za kolo, ključ za popravljanje avtomobilov, brisalec, lonce, skledice, kovinski pokrov koša, cevi, steklenice, plastenke, vreče …). Največja bedarija sploh je, da odrasli mečejo odpadke v gozd, otroci jih pa nabiramo. Ste slišali – homeopatija za rastline? MONIKA KUBELJ ARHIV MARKO HOČEVAR Vodiška občina je podeželskega videza, prepredena z vrtovi, njivami, travniki, tudi kmetijami. Ne moremo reči, da ima vsaka hiša danes vsaj majhen vrtiček, zagotovo pa je takih domov veliko. Kam pa sodite po načinu obdelave rodne zemlje in zaščiti pridelkov vi? Med tradicionaliste, ki si zagotavljajo velik donos, ali med pristaše narave in zdravja, ki posegajo po naravnih načinih gojenja, manj strupenih pripravkih za nego rastlin ali celo homeopatskih? Homeopatski pripravki namenjeni ljudem so zaradi resnosti, raziskovalnih postopkov in učinkovanja da- Dogodki številka 3, april 2021 nes na voljo celo v lekarnah. Manj znano področje je morda v naslovu omenjena homeopatija za rastline, pa vendar se stvari premikajo tudi v tej smeri. Imate vrt? Potem se posvetite branju spodnjih vrstic, saj vam utegnejo spremeniti življenje. Homeopatija je celostni sistem zdravljenja, ki ga je pred dvesto leti utemeljil in v praksi potrdil nemški zdravnik dr. Samuel Hahnemann (1755–1843). Temelji na načelu zdravljenja podobnega s podobnim (similia similibus curentur) in na poseben način pripravljenih zdravil. Homeopatija je bila poznana že v času Darwina. Homeopatija krepi rastline in spodbujati njihovo vitalnost, saj stimulira mikrofloro v zemlji in rast korenin. Omogoča lažjo dostopnost hranil v zemlji, zato rastline rastejo bolje in so bolj zdrave. Deluje na principu energijskega vplivanja na biološke procese v rastlinah. Omogoča, da rastline postanejo in ostanejo zdrave, vpliva na njihovo dobro rast in zdrave ter obilne plodove. Konkretni nasveti za zdrav vrt Ljubitelje vrtičkov največkrat skrbi, kako svoje pridelke pred škodljivci zaščititi na nežen, zdrav način. Nasvet smo poiskali pri Marku Hočevarju, inženirju agronomije, ki se temu področju posveča že precej časa. V pogovoru namigne tudi, da je vse več zanimanja tudi za vegansko vrtnarjenje oziroma veganska gnojila. V gredice vlagate ogromno časa in nege, a kaj hitro se zgodi, da mimo pristopicljajo škodljivci in ves vaš trud gre v franže! Običajna rešitev vrtnarjev so pesticidi in herbicidi, ki so za naše zdravje in zdravje rastlin ter živali škodljivi. Če si želite pridelati varne in sočne paradižnike, izbira agresivnih sredstev nikakor ni prava rešitev. Škodljivci niso vaši smrtni sovražniki, so prebivalci narave, ki so bili tukaj veliko prej kot mi, pravi Hočevar in dodaja: »Načeloma smo mi tisti, ki vdiramo v njihove domove. Za zdrave organske gredice je bolje uporabiti veganske, organske metode zatiranja nezaželenih gostov. Takšnih, ki ekološko in trajnostno ščitijo pred nezaželenimi škodljivci vaših vrtičkov. Veganska rešitev je ščitenje gredic, še preden se škodljivci in bolezni razširijo. Tovrstne rešitve so: • Kolobarite med letom in med sezonami. Tako preprečujete hitro razmnoževanje škodljivcev. • Ustvarite živo mejo tako, da ob gredicah posadite rastline, v katerih živijo plenilci. To so koprive, regrat ali preslica. Strohneli hlodi so tudi odlično prebivališče škodljivcev. • Za zaščito pred polži uporabite zastirko. Organsko zastirko s kokosovimi lomljenci posujete po robovih gredic. Koščki se bodo nalepili na sluznico polžev in jim onemogočili nadaljevanje poti proti vaši solatki. • Uporabljajte homeopatske izdelke in naravne rešitve – Lekarna za rastline. Deluje na principu energijskega vplivanja na biološke procese v rastlinah. Homeopatija za rastline uporablja enaka načela kot homeopatija za zdravljenje ljudi, le da jih smiselno prenaša na rastline. Pozitivni učinki takega delovanja so vitalne, krepke in odporne rastline. Homeopatija za rastline omogoča oskrbo in zdravljenje rastlin s podobnim – samo krepi- tev rastlin in natančno diagnosticiranje in ukrepanje. Ključ do uspeha so tehnike potenciranja in razredčevanja in zapletene, dorečene in logične kombinacije matičnih tinktur. Osnova so 25-letne izkušnje na rastlinah in seveda vzpon novega sistema oskrbe rastlin v zadnjih dveh letih. Kaj sploh je vegansko vrtnarjenje? Strokovnjak Hočevar to dobro pojasni. Gre zgolj za enostaven princip vrtnarjenja, kjer se vse živalske izdelke nadomesti z rastlinskimi. Obenem je vegansko vrtnarjenje nujno tudi organsko in brez negativnih posledic na kakršenkoli organizem in ekosistem. S takšnim vrtnarjenjem ne ogrožate okolja in etično ustvarjate pridelek, ki ga je varno pomalicati. Hkrati z ustvarjanjem lastnih veganskih vrtičkov ne podpirate mesne industrije, intenzivnega kmetijstva, niti potencialno nevarnih gnojil. Pri »plant-based« gredicah morate biti malce bolj previdni, s čim pognojite rastline, kakšen substrat izberete in s kakšnim sredstvom proti škodljivcem pošpricate pridelek. Tukaj pa ne gre le za izkoriščanje živali, gre tudi za zaščito živali in vas samih. Ste vedeli, da patogene snovi, kot so bolezni, bakterije in virusi, v vaš vrt prinašajo ravno živalski ostanki? Res je najlažje gredice pognojiti z ekstra močnimi umetnimi gnojili in zatreti škodljivce s pesticidnimi zvarki. A treba se je zamisliti, kakšne posledice takšno početje lahko prinese okolju in ljudem. V veganskem vrtnarjenju obstaja ogromno drugih možnosti, ki na nežen način poskrbijo za zdrav pridelek in bujne vrtičke. 23 Dogodki 24 številka 3, april 2021 Pomladansko čiščenje telesa MIRAN ČEBAŠEK TINA KOSEC Znani zeliščar iz Repenj Miran Čebašek, tudi prejemnik občinskega priznanja, nam je posredoval ideje za jedi, ki nam bodo pomagale pri čiščenju telesa in odpravljanju težav, nastalih po zimskem preobilju in bogato obloženi velikonočni mizi. Dober tek! NAMAZ Potrebujemo: 3 sirne namaze s smetano, 2 jedilni žlici oljčnega olja in 2 jedilni žlici na drobno narezanih listov: navadnega regrata, ozkolistnega trpotca, čemaža, 10 cvetov trobentice in dišeče vijolice. Priprava: Sirni namaz s smetano, oljčno olje in drobno narezane liste zelišč umešamo in namaz je gotov. JUHA Potrebujemo: pest regratovih listov, pest listov plešca, mladih kopriv, čemaža ali divjega česna, dva korenčka, dva krompirja, 1 dl kisle smetane, poper, sol, dve žlici olja. Priprava: Drobno narezana korenčka prepražimo na olju, nato dodamo sesekljane liste regrata, plešca, kopriv in čemaža ter na kocke narezan krompir, zalijemo z 1 litrom vode in pustimo vreti pol ure. Na koncu dodamo sol, poper in kislo smetano. RIŽEV NARASTEK Kuhan slan riž in očiščeno, oprano navadno zvezdico naložimo v namaščen pekač. Zgornja plast naj bo riž. Potresemo z naribanim, mehkim, polnomastnim sirom in zalijemo z mešanico mleka, stepenega jajca in raztaljenega masla. Pečemo pol ure na temperaturi 180 °C. OMLETA Na drobno narežemo 3 jedilne žlice listov melise, poprove mete, koprive, janeža, en šopek drobnjaka, 5 listov rman, 2 lista belega vratiča ter sol po okusu. 3 jajca dobro razžvrkljamo, dodamo rastline in dobro premešamo. Omleto pečemo na malo olja ali na maslu, na obeh straneh, da je lepo rjavo zapečena. MEŠANA SOLATA Potrebujemo: 3 pesti očiščenih regratovih listov, 2 pesti mladih listov jegliča, 2 pesti mladih listov ozkolistnega trpotca, 2 pesti pleščevih listov, 2 pesti in cvetov navadne marjetice, 1 pest mladih rmanovih listov, sol, 1 pest bršljanaste grenkuljice, oljčno olje in jabolčni kis. Priprava: liste omenjenih rastlin očistimo in operemo ter narežemo, zmešamo. Dodamo sol, olje in kis po okusu ter dobro premešamo. SOLATA PROTI POMLADNI UTRUJENOSTI V solato damo enake količine listov vodne kreše, navadnega rmana, navadnega plešca, šentjanževke, navadnega regrata. Oljčno olje, limonin sok ali dober jabolčni kis, veliko čebulo in strok česna, namesto česna lahko uporabimo sveže čemaževe liste ali pesto iz čemaževih listov. Vse omenjene zdravilne rastline lahko tik pred serviranjem dodajamo tudi kuhanim jedem. Dogodki 25 številka 3, april 2021 Gučati v narečju AJDA BATISTIČ Naš prelep materni jezik je slovenščina, ki se deli na knjižni jezik in neknjižni jezik. Če v jezikovnem kotičku razpravljamo o jezikovnem purizmu, je prav, da se zavedamo, da je biti jezikovni purist zaželeno, kadar govorimo o knjižnem jeziku. Vse prevečkrat namreč zanemarjamo knjižni jezik v uradnih ustanovah, v medijih (na televiziji, radiu, časopisih …) itn. Sploh v medije vdirajo govorci, ki bi se morali zavedati svoje vloge v družbi, na katero vplivajo tudi z izborom jezika. Neknjižni jezik pa je jezik, ki ga govorimo doma, v družbi prijateljev in sorodnikov, na delovnem mestu ipd. Neknjižni jezik namreč prostorsko delimo na pokrajinskga in narečnega, interesno pa na sleng (govorica mladih), žargon (jezik poklicev) in argo (jezik skrivnih skupin). V tem članku pa bo beseda posvečena narečjem. Slovenščina pozna sedem narečnih skupin, in sicer: 1. gorenjsko narečno skupino, 2. dolenjsko narečno skupino, 3. štajersko narečno skupino, 4. koroško narečno skupino, 5. rovtarsko narečno skupino, 6. panonsko narečno skupino in 7. primorsko narečno skupino. Znotraj teh skupin slovenščina pozna okoli 50 narečij. Narečja se govorijo na manjših zemljepisnih območjih in se med seboj ločijo v glasoslovju, besedišču, naglasu … Do tolikšnega števila narečij je prišlo, ker je Slovenija reliefno močno razgibana, hkrati pa so veliko prinesli tudi z geografskih prostorov, iz katerih so prihajali naši predniki. Velik vpliv na slovenska narečja so imeli tudi jeziki naših sosedov in politične razmere v zgodovini. Zanimivo je, da v Brižinskih spomenikih, ki so nastajali od leta 972 do 1039 in veljajo za najstarejše ohranjene zapise v slovenščini, še ni zaznati narečnih značilnosti. Te se pojavijo nekoliko kasneje, in sicer lahko v Celovških oz. Rateških rokopisih iz 14. stoletja začutimo narečno razčlenjenost. Narečja naš jezik zagotovo delajo bolj razgibanega, ohranjajo našo jezikovno dediščino, zato je prav, da jih negujemo in spoštujemo. Čeprav se zgodi, da človeka z drugim narečjem težko razumemo ali pa ga sploh ne, prav to lahko deluje tudi povezovalno. V koronskih časih pa smo želeli še bolj povezati tudi dve generaciji, in sicer vnuke s starimi starši. Tretješolci so imeli nalogo, da pokličejo svoje dedke in babice ter se pozanimajo o nekaj narečnih besedah. Te besede so nato uporabili v zgodbicah oz. anekdotah, ki so jim jih stari starši zaupali ali so jih skupaj celo doživeli, ali pa samo v svojih povedih. »Moj nono je rad na svežem zraku in zm‘jrm mora nekaj delati. Še najraje zida s c‘jgli, betonira in gradi. Ko to opazi kak prijatelj ali prijazna šjora, je šaldo kontjent. Ves čas vihti z zidarsko žlico, nosi vodo v štrnjaku in pesek s‘zi krjolo. Ko je vse končano, si prinese eno kandrego in ponosno opazuje svojo mojstrovino. Po navadi je to poleti, ko je vroče in ima oblečeno samo kanatero.« (Oliver Lanc) »Babica je šla prvič na obisk k tašči na Dolenjsko. Ker je sama Primorka, njihovega narečja ni poznala. Ko sta šli skupaj v klet po krompir, je mimo njiju priletel majski hrošč. Babica se je tašči želela prikupiti in je rekla: »Poglejte, kako lep keuder leti po zraku.« Tašča se je na ves glas zasmejala. Keuder namreč pomeni klet, keber pa je hrošč. Babica je namreč oba izraza že slišala, ni pa vedela, kaj katera beseda pomeni.« (Anže Perko) »Babica je počitnice preživljala pri stari mami, ki ji je rekla mati. Dan je bil vroč, babico pa je mati prosila, naj ji v shrambo prinese škalabon, da bo lahko nekaj dokončala. Babica ni vedela, kaj je to, zato je vzela zajemalko in jo materi odnesla ter se pohvalila, da je bila zelo hitra. Mati jo je začudeno pogledala in vprašala, zakaj ji je to prinesla. Ko ji je pojasnila, da je želela metlico, s katero pomivajo umazane sklede, je takoj odšla v kuhinjo, vzela metlico, jo čvrsto držala v roki in si na glas ponavljala: »Škalabon, škalabon …«, da si bo lažje zapomnila, kaj je to.« (Anže Perko) »Z nono sve šle v trgovino po špežo. Kupili sve mleko, piškote, papriko, zame pa še bonbone.« (Tiara Rozman) »V našem garklu imamo veliko zelenjave.« in »Na glajtu in gangu so lepe rože.« (Mark Erce) Slovarček še nekaterih zanimivih narečnih besed, ki so jih izvedeli otroci: Narečna beseda sofit Knjižna ustreznica podstrešje Narečna beseda vršče Knjižna ustreznica vrtiček kanatera majica brez rokav štrnjak vedro clig vlak kafitek kava foglovž ptičja kletka tuhna odeja fcu ruta šauta čevelj truga predal kopčk malica či kje čečka punčka Koristno 26 številka 3, april 2021 Nasvet za zdravje Topli dnevi, visoke pete in krčne žile MONIKA KUBELJ OSEBNI ARHIV Tematika, ki bo zanimala predvsem nežnejši spol. Po hladnih dneh pride pomlad in kažejo se zametki še bolj vročih dni. Ženske pogosteje oblečemo krila, z njimi visoke pete, pa čeprav na račun zdravja. Tadeja Vidmar Curk, zdravnica, specialistka kirurgije na področju operacij krčnih žil, navaja razloge, kdaj in zakaj se je visokim petam bolje izogniti. Znanost se že dolgo časa ukvarja z raziskovanjem vpliva nošenja čevljev z visokimi petami na zdravje nog. V uglednih strokovnih revijah je bilo objavljenih kar nekaj člankov, v katerih so ugotavljali, da je hoja v visokih petah pogost vzrok težav z venami, ki se kažejo kot boleče, utrujene in težke noge. »Če navedem primer: v Journal of Vascular Surgery je bila objavljena študija, ki je vključevala 30 mlajših žensk, ki so hodile bose ali pa nosile pete, visoke 3,5 cm ali 7 cm. Ugotovili so, da nošenje visokih pet oslabi moč mišične črpalke, zato venska kri zastaja v nogah. Dolgotrajno nošenje visokih pet lahko tako povzroči kronično povečan pritisk v venah nog (vensko hipertenzijo), kar lahko vodi v kronično bolezen ven in nastanek krčnih žil. Še vedno pa kar 37‒70 odstotkov žensk nosi čevlje z visoko peto vsak dan, večji del dneva,« začne uvodoma najin pogovor. Na vprašanje, nositi ali opustiti visoke pete, pove: »Nič ni narobe z elegantnimi čevlji z visoko peto za posebne priložnosti, kot so večerne prireditve, slavnostna praznovanja, obisk koncerta, gledališča. Nošenje visokih pet vsakodnevno, v službi in med običajnimi opravki, pa vsekakor odsvetujem. Dolgotrajno redno nošenje čevljev z visokimi petami je škodljivo tako za ožilje kot tudi za gibalni aparat v celoti. Z nošenjem visokih pet se namreč spremeni biomehanika noge in naravni način naše hoje, ki je sestavljen iz kompleksnih usklajenih gibov. To pa dolgoročno vodi v strukturne spremembe stopal, gležnjev, kolen, kolkov in hrbtenice.« Kakšna višina pet še ne predstavlja nevarnosti za zdravje nog? Tam do 4 cm. Komu se sploh odsvetuje? »Visoke pete niso priporočljive za gospe, ki imajo težave s krčnimi žilami ali jim noge otekajo iz drugih vzrokov. Prav tako niso primerne za dame, ki imajo težave s koleni, gležnji in hrbtenico. Visoke pete nikakor niso primerne za starejše gospe z motnjami ravnotežja, saj prinašajo slabšo stabilnost stopala in s tem večjo nevarnost poškodbe. Odsvetovala pa bi jih tudi vsem tistim, ki so imele kadarkoli poškodovan gleženj (v mislih imam predvsem resnejše zvine ali zlome) ali imajo težave s stopali (otiščanci, deformacije nožnega palca, vnetja Ahilove tetive). Pomembno se mi zdi dodati še to, da je nošenje čevljev z visoko peto na splošno bistveno manj škodljivo za mlajše ženske kot pa za dame po štiridesetem letu ali starejše gospe,« pojasni sogovornica. Nošenje primerne zdrave obutve je zelo pomembno za naše zdravje in dobro počutje. Veliko težav se namreč kaže ravno z bolečimi nogami. Obuvalo naj bo kakovostno, udobno, izdelano iz naravnih materialov. Neprimerna obutev lahko vodi do bolečin v stopalih in mečih, otiščancev in vnetij, deformacij palca, nestabilnosti v gležnju, težav s hrbtenico, krčnih žil … Koristno številka 3, april 2021 Kje pa vas jezik žuli? ? Na Nanosu sem zaradi nanosa padel na nos AJDA BATISTIČ Današnji naslov v sebi skriva kar nekaj jezikovnih vprašanj – od pisanja velike začetnice, naglasnega mesta do pisanja skupaj oz. narazen. In prav slednjemu bo posvečen današnji prispevek. Kako vemo, kdaj besedo pišemo skupaj in kdaj gre za dve besedi, ki ju moramo pisati narazen? Oglejmo si nekaj osnovnih pravil. Kaj pišemo skupaj? • Če se v besedo ne da vrniti druge besede ali zamenjati njenih delov, potem besede pišemo skupaj: nemoč, zlepa, neumen … * Pogosta napaka je pisanje besednih zvez po navadi in v redu. Vedno jih pišemo narazen in ne skupaj, saj lahko med njiju vrinemo tudi kakšno drugo besedo, npr. po naši navadi, v najlepšem redu. • Nekatere sestavljenke: nadpovPreveri svoje znanje. Je beseda napisana pravilno ali napačno? pravilno 1 po česati napačno pravilno 2 objokan napačno pravilno 3 ob jadrati napačno pravilno 4 ne želim napačno pravilno 5 ponavadi napačno pravilno 6 čimmanj napačno Rešitve: 1. napačno, 2. pravilno, 3. napačno, 4. pravilno, 5. napačno, 6. napačno prečen, podravnatelj, pradedek … • Nekatere sklope: seveda, nepridiprav, vseeno, kajneda, vseskozi ... • Zloženke z medpono -o- oz. -e-: smerokaz, jugovzhod, živinozdravnik, srečelov … • Zložene zaimke: marsikdo, nekdo, redkokateri … Kaj pišemo narazen? • Zanikane oblike glagolov: ne vem, ne bi, ne bo, ne znam ... • Zveze dveh prislovov ali členka in prislova: nič več, čim bolj, čim prej, prav tam … • Stalne besedne zveze: bog si ga vedi, kdo ve kam … Obstaja pa nekaj primerov, kjer je dovoljeno pisanje tako skupaj kot narazen: • Sklope s koli: kdorkoli ali kdor koli, kjerkoli ali kjer koli, kadarkoli ali kadar koli … • Nekatere zloženke: minigolf ali mini golf, legokocke ali lego kocke … 27 Koristno 28 številka 3, april 2021 Obvestila 29 številka 3, april 2021 Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustil dragi mož, ati, dedi in pradedi JOŽE SKUBIC iz Polja pri Vodicah Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste se mu poklonili v slovo, hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala moto Clubu MAK, gospodu župniku Francu Mervarju, pogrebni službi Pogrebnik, d. o. o., ter pevkam za slovo, Jožici in Jerneju za govor in vsem, ki ste ga imeli radi. V srcih boš vedno z nami VSI NJEGOVI ČASOVNICA KOPITARJEVEGA GLASA 2021 IZID GLASILA ODDAJA GRADIVA MAJ 26. 5. 2021 10. 5. 2021 JUNIJ 22. 6. 2021 5. 6. 2021 AVGUST 22. 8. 2021 10. 8. 2021 SEPTEMBER 29. 9. 2021 10. 9. 2021 OKTOBER 27. 10. 2021 10. 10. 2021 NOVEMBER 24. 11. 2021 10. 11. 2021 DECEMBER 22. 12. 2021 10. 12. 2021 Obvestila 30 številka 3, april 2021 K NJ I Ž N E N OVOSTI Leposlovje za odrasle Foss, Kristian Bang: V časih pojemajoče svetlobe: roman neke družine (družbeni roman) Dartnell, Lewis: Izvori: kako je naš planet oblikoval človeško zgodovino (biologija) Jones, Lesley-Ann: John Lennon: življenje, ljubezen in smrt največjega rokovskega zvezdnika: [biografija] Šindelka, Marek: Utrujenost materiala (družbeni roman) Aleksievič, Svetlana: Vojna nima ženskega obraza (družbeni roman) Leposlovje za otroke in mladino Remškar, Slavica: Nande v šoli (slikanica) Roslund, Anders: Tok-tok (kriminalni roman) Finlay, Lizzie: Strašni čokoladni volk (slikanica) Coben, Harlan: Deček iz gozda (kriminalni roman) Gold, Doug: Ljubezen za bodečo žico (biografski roman) Herzog, Werner: O hoji v ledu: München-Pariz, 23. november-14. december 1974 (potopis) Berantas, Benas: Bavbav (slikanica) Košuta, Miroslav: Božaj veter: pesmi za mlade (poezija) Strokovno gradivo za otroke in mladino Strokovno gradivo za odrasle Peterson, Jordan B.: Onkraj reda: še 12 pravil za življenje (etika) Layton, Neal: Planet, nevarno segret (ekologija) Žerdin, Ali: MMXX: leto nevarne bližine: kaj je šlo v Sloveniji narobe med epidemijo covida-19 (družbene razmere) Wilson, Hannah: Čudno vreme: zakaj se podnebje spreminja in kaj lahko storimo sami (vremenslovje) Prometna nesreča I. kategorije. Prometna nesreča I. kategorije. Prometna nesreča I. kategorije. Velika tatvina-vlom v poslovni objekt. Po zaključeni preiskavi bo zoper storilce podana kazenska ovadba. Tatvina. Po zbranih obvestilih in zaključeni policijski preiskavi bo podana kazenska ovadba. črna kronika Poročilo za obdobje 11. 3. 2021 – 8. 4. 2021 Prometna nesreča I. kategorije-povoženje divjadi. Tatvina. Po zaključeni preiskavi bo podana kazenska ovadba. KRIMINALITETA PROMETNE NESREČE DRUGI DOGODKI Obvestila številka 3, april 2021 31 UTRINKI MESECA