Pogreb dr« Janeza Kreka® »Hvalimo sloveče može« (Sir. 44, 1). Ta svetopisemski opomin je naše ljudstvo v odlični meri izpolnilo preteklo soboto, dne 13. oktobra, ko so v Ljubljani položili k večnemu počitku veiikega moža in prezaslužnega sina slovenskega naroda, dr. Janeza Evangelista Kreka. Da so se mogli pogreba udeležiti tudi državni poslanci, so čas po greba preložili od petka na soboto. Bela Ljubljana je bila zavita v žaino obleko. Raz hiš so plapo lale črne zastave, poulične svetilke so bile zavite v črno sukno, in z obrazov vseb, ki si jih ta dan srečaval na ulicah, si bral veliko tugo in žalost Slovensko ljudstvo* je prihajalo trumonm v Ljubljano in že v prvih popoldanskih urah so se zbrale pred hišo žalosti in po biižnjih ulicah tisočere ljudske množice. Proti 2. uri je bil naval ljudstva tako velik, da je moral kordon policije zapreti do hode k škofijski palači, kjer je ležal na odru dr. Krek. V duhu pa je bil zbran ves slovenski narod, da izkaže svojemu velikemu sinu, dr. Jan. Kreku, zadnje dokaze hvaležne ljubavi. Pogreb je bil velika manifestacija slovenskega naroda v prijateljskem objemu, dokaz edinosti in sveta prisega vsega jugoslovanskega naroda da hoče ostati tudi preko groba svojega apostola zvest njegovim idejam in neomahljiv v boja za njihovo uresničenje. Cerkvene obrede pred hišo žalosti je opravil ljubljanski knezoškof dr. Jeglič, pod čigar streho je pokojnik ležal od četrtka dalj® na mrtvaškem odru. Po končanih molitvah je zapela »Glasbena Matica« pretresljivo žalostinko >Usliši nas, Gospod«. Nato so dvignili krsto in jo prenesli v stolno cerkev, kjer je opravil knezoškof predpisane obredne molitve. Zbranih 120 pevcev je tu zapelo pretresljivo žalostinko »Beati mortui« (Blagor mrtvim). Med tem se je zunaj razporedil pogrebni iz-prevod. Na čelu za kužem in žalno zastavo so korakali zastavonoše. Skupno je bilo 13 zastav. Vencev je bilo 40, večinoma v trobojnih slovan skih barvah. Venec Jugoslovanskega kluba na Dunaju je vezal barve troedinih jugoslovanskih bratskih rodov Srbov, Hrvatov in Slovencev. Česky Svaz je položil na krsto krasen venec z napisom »Milemu priteli — a druiiu«, istotako tudi bratje Hrvati. Za cvetličnim vozom je korakal pevski zbor, njemu je sledil voz z duhovščino in knezoškofom. Krasna dvojna kovinasta krsta z zemskimi ostanki pokojnika je počivala v šesterovprežnem mrtvaškem vozu, za katerim so stopali pokojnikovi sorodniki, poslanci, zastopniki mesta, dežele, uradov, društev — in nato nepregledna vrsta drogih žalujočih. Pred vilo dr. Kreka se je pogrebni izprevod ustavi!, zastave so se poklonile in »Glasbena Matica« je zapela značilno žalostinko »Vigred se povrne«, nakar je izprevod nadaljeval stojo pot na pokopališče pri Sv. Križu. V kapelici je škof opravil molitve in spremil nato rajnega dr. Kreka še do groba na častnem mestu sredi pokopališča, kjer se postavi pozneje pokojniku dostfijen spomenik. Po končanih molitvah je stopil predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec k odprtemu grobu in se je v genljivih besedah v imenu slovenskega naroda poslovil od dragega tovariša in prijatelja ter je svoj govor končal s temi beseda mi, ki so izzvenele med množico slovesno kakor prerokba: ». . . Toda, bratje in sestre, na grobu | dr. Janeza Evangelista Kreka ne sodi tarnati in | jadikovati. To ni v njegovem smislu. Ako bi mogel, bi nam sedaj zaklical svetopisemske besede: Povzdignite svoje glave, ker Vaše odrešenje se približuje. In nadalje slišim Tvoje besede Veliko oporoko Vam zapuščam, ustanovitev svobodne, neodvisne jugoslovanske države. Idite, bodite složni in delajte vsak na svojem mestu. Predragi naš prijatelj! Mi čujemo Tvoj glas, mi sprejemamo Tvojo oporoko in mi Te hočemo ubogati. V Tvojem duhu pojdemo na delo, posebno mi prijatelji Tvoji iz jugoslovanskega kluba, Slovenci, Hrvati in Srbi. Tebi pa daj ljubi Bog večni mir in pokoj, večna luč Ti naj sveti! Dragi prijatelj, z Bogom!« Nato sta govorila: poslanec Fr. Stanek v imenu Češke zveze in Dalmatinec A Dulibič v imenu dalmatinske zadružne organizacije. Nebo se je že zmračilo. Zadoneli so pokojniku v slovo še turobni glasovi večno lepe žalo-stinke »Blagor mu«, nakar so se pričele vsipavati težke grude na krsto. Domača, slovenska zemlja ' je zagrnila črni grob in ž njim enega naših najboljših mož. In zdelo se je, kakor da bi ž njim vred zagrebli nesebičnost, pravo ljubezen, vzore, zdelo se je, kakor da bi se od našega narodnega telesa odtrgal znaten del. Ko se je pričela ogromna množica razhajati, so pričele padati prve kapljice na sveži grob. Slava, nesmrtna slava velikemu Jugoslovanu dr. J. Kreku! L SSTEK Ldiu 1 JCojI^* »poznimi i Para5 BstoeJt Po cesti so se valjala v krvi, kriču in viku človeška in živalska trupla; vozovi so bih prekopic-njeni vse križem, drugi so zopet begali brez cilja po poljanah in travnikih. Ves prizor je trajal dobre četrt ure, na to je prenehalo kot bi prerezal obstreljevanje. Čakal sem še nekaj č&yar pri belem dnevu. Pod ogremno galižko peijo je bil izvanredno dolg podpečnjak. Iz te luknje je ječala po dolgem raztegnjeno ležeča, siv« muetačasta, moška prikazen. Saperment! Dolgo sva vlekla ter nalezala, predno sva izvlekla kot prekla dolgega, starega in že onemoglega Žida. Siromak bi se bil kar zgrudil iz hvaležnosti za rešitev »a kolena, pa je bil tako slab, da je omahnil po tleh. Nekaj pofirkov črne kave iz naSih Čutaric ga je okrepilo v toliko, da naina jo razložil svojo usodo sunkoma ter pretrgano. Pravil nama je, da je bilo rusko trinoštvo v Horodenki in okolici napram Židom nekaj neznosnega. Ruski oborst, ki je go spodaril v mestu, je ukazal porušiti vse židovske stavbe, in s prebivalci je ravnal slabejSe nego s . sužnji. Kozaki »o jih. podih vsak «it» z »agajkami t (biči) krog razvalin sinagoge. Obsodil je na smrt 9 odličnih židov z mestnim zdravnikom vred. Obesili so jih vseh devet na kostanje mestnega drevoreda. Pri izvršitvi obsodbe je igrala vojaška godba; kozaki so pretepali žene obsojencev in druge židc z nagajkami ter jih silili, da so morali plesati krog žrtev, katere so vojaki obešali enega za drugim. Todi on kot »Schlächter« (klavec živine in perutnine po judovskih verskih predpisih) je bil obsojen na motvoz, a se je zmuznil, ker je podkupil biriče, Skril se je v podpeček, odkoder sva ga rešila midva. Od časa do časa so prihajali v njegovo bajto kozaki in prevrgavali vse, da bi ga kje zasledili. Povsod so Stokali ter dregali s ^ulicami, le v podpeček ni sunil nobeden, Skrival se je na t» način nad 15 dni, jedel je vsak dan 1« nekaj krompirja, ki si ga je Isuhal po odhodu ko-zakov. Zadnje štiri dni so se pa kozaki naselili stalno v njegovi kočuri. Noč in dan s^ kurili v peči, pekli meso in krom sir. Glad in vročina od peči sta ga izmozgala v teh 4 dneh tako, da bi bil umrl, če «i bil tičal v luknji le še en dan. Mo2u so drčale pri tej povesti solze prestane bolesti po ovenelem licu in se izgubljale počasi v starostno Osiveli bradi. Tresel se je kot šiba na ,'vodi, sklepal onemogle roke, da bi se nama zahvalil za rešitev v res zadnjih trenotkih. Židovski zgodbi s prva nisem verjel; a seir se prepričal pozneje, ua ni lagal pu sicer deuni navadi svojih verskih bratov in sestric. ^ Ta p 3st je pač naigrozovitejša, kar sem jih kedaj čl! o nekih nasiMvih. t !\. :) I Of\n YtnLI üunAri RH An D Un v Eiageiaiigt am t S OKT. 19» mit ^ - Beilnan 42 številka. Posa>m.0gx?a Številka stana 12 v. Maribor, dne 18. oktobra 1917. List ljudstvu v pouk m zabavo. fehaja vsak četnei in velja s poštnino vrni b v Kmtbam s poESJanJesB na 4mb za čete fcpto i K, pot leta 3K lr za fceirt leta 1 "50 K. Nhbfeife* «JM« 8 K, m trn tavearcnb&iK «rMe 8 £ SSor hodi sam po njega, plati na leto samo 5 K. — Narefatet se pošilja m: Upnmri&vo „Slovenskega Oosp&daq«a v Maribora. — Urit s« (fbpa£Sja do odpovedi — l» .fcjrtoffike^» ff liniBCgi «ruštva" dobivajo Ust brez posebne naročata«. — Posamezni Hcfa stanejo 12 vin. — Uretafitvo: Korofka cesta Štev. 5. — RckopM ae ne vnCajo. — UpravniStvoi Koro&a ceste ite». 5s sfKjesa naroča»®, taserate in reklamacije. ta biserate se plaSnjc od enostopne pdftvnte m enkrat » »ta., aH kar je isto, 1 isvadratai centimeter prostora stane rt vta. Za večkratne ogiaae primeren popest V odddfcu »Mata wawasfia" stane beseda 5 vin. Parte ta zabvaie vcaka petttvnta 24 vin., izjave ta Poaiaao 36 vin. — Inserati se sprejemajo do torka »pnilT. — Nezaprte rridamadje bo poStntae proste. Stre* J. „Prost mora biti, prost moj rod!" Vse bogastvo, kar ga ima svet, pride iz zemlje in na prvem mestu pa je v tem oziru človeški živež. Zlato in žlahtni kamni nimajo brez živeža prav nobene vrednosti. In kdo pripravlja živež za vse stanove? Ali ne kmet? Zato bi se smel in moral kmetski stan bolj spoštovati in od vlade (države) bolj podpirati nego trgovina in industrija. Žal, da temu ni tako, posebno na Slovenskem ne. Kjer je več sinov pri hiši, navadno dobi starejši sin kmetijo, drugi pa gredo v mesta ali v ru-dokope, ker kmetija ne nese toliko dobička, da bi se mogli vsi doma vzdrževati. In ravno tako je z našim ženstvom. Oni pa, ki je ostal na kmetiji, se trudi in v potu svojega obraza dela do smrti, če sc hoče pošteno preživeti. Toraj se vidi, da je kmetski stan najtežavnejši stan na svetu. Nek ga kmeta sem vprašal, zakaj pošilja svoje otroke v šulferajnsko šolo. Kmet mi odgovori: Zato, da jim ne bo treba na »gruntu« delali. Iz tega se vidi, kako nam nemške šole škodujejo. Te šole vzgojujejo otroke za mesta in tuje kraje in jim trgajo iz src ljubezen do slovenskega doma in do domačega kraja. Tudi pri ustroju naših ljudskih šol je za kmet ski naraščaj slabo. Naj bi se že v ljudski šoli polagalo na srce ljubezen do domače grude in tudi podučevalo kaj o kmetijstvu. Seveda se pač ko-rajo slovenski otroci belj nemščine učiti, kakor da bi se brez nje živeti na moglo. Mogoče se dandanes po nemško lažje strada . . . Nek izvrsten ufitelj mi je pravil, kako predrzni so sem privandrani Nemci. Pred leti je kupil v Savinjski dolini Nemec tovarno. Ko prideta nekega dne s tem tovarnarjem skupaj, mu je rekel: »Zakaj pa Vi vaše učence boljše nemško me učite, da se jaz ne morem z vašimi ijmdmi pogovarjati ?« Pa še več, kar je pisec teh vrst sam do živel. Imel sem opravek v tovarni na P. in vprašam uradnika nekaj po slovensko, a zavrne me takoj: »Hier muss man deutsch sprechen« (Tukaj se mora nemško govoriti). Čudno! Sedaj nam že nemški privandrani škrici hočejo ukazovati, kako naj mi na svoji zemlji govorimo. Zavoljo par tujcev pa bi naj že morali vsi nemško znati! Ravno tako se nam Slovencem godi krivica pri raznih c. kr. uradih in na železnicah. Ker že nad 50 let kmetujem ter sem imel večkrat opra viti s takimi uradi, posebno na glavarstvu, da niso takšni privaadranci znali ali niso hoteli znati slovenski tako, da je moral biti vedno tolmač zra ven. Večkrat sem pa tudi naletel na kakšnega nemškutarja, ki je dobro znal slovenski, pa ni hotel govoriti. Povsod se je slovenski jezik zapostavljal. Č* i? prišel cigan ali raztrgan capin, da je le nemško znal, pa je že imel prednost pred domaČim slovenskim kmetom. Ali je to enakopravnost? Zakaj nam vlada vendar ne da pri nas do mačih uradnikov, da morajo biti večinoma privandrani tujci in potomci nekdanjih graščakov, ki smatrajo kmeta kot sužnja pa ne samo kmeta, ampak sploh Slovenci bi naj temu »Herrenvolku« hlapčevali. Seveda pač mora biti tako, kakor nam iz Berolina koinaudirajo, da se čim prej doseže most do Adrije. Tako ne more in ne sme biti še nadalje! »Prost mora biti, prost moj rod, na svoji zemlji svoj gospod!« Da se to kmalu doseže, kličemo: Jugoslovanska misel naprej! Dokler se ne uresničijo vse zahteve naše izjave od BO. majnika 1917, tako dolgo ne smemo mirovati! Ko bo to doseženo potem be v avstrijski Jugoslaviji prišel kmet do svoje veljave. Delujmo krepko, ne odnehajmo poprej, dokler ne dosežem® združene Jugoslavije pod vlado Habsburžanov. Savimjski kmet. Kaj bo e mašo mladi&o? Napisal A. Kosi, šolski ravnatelj v Središču. Vojska zahteva vsestranske žrtve. Razua onih — ne vem, kako jih naj imenujem —, ki izrabljajo nesreče domovine ter si na mjene treške pridobivajo bogastvo, premoženje in debre življenje, razu« teh torej se moramo vsi žrtvovati. _____SLOVENSKI GOSPODA K. _ Sedanji ostri čas zahteva žrtve tudi od naše mladine in sicer težke žrtve, |ki jih bomo prav spoznali in čutili še le v bližnji bodočnosti. Mladina, otroci, ki so up in nada boljše prihodnosti, trpijo prvič, ker jim zvečine manjka vodilne roke za odgojo: očetje so ponajveč pri vojakih, matere slabe, s polnimi rokami dela in s težko glave skrbi, šola danes le postranska stvar, pomanjkanje učiteljev in če so v civilni službi, brigati se morajo za vse drugo bolj kakor za odgojo in pouk šolske mladine. Po mestih je mladina skoraj podivjala, na kmetih posurovela. Oblasti so sicer spočetka povzdignile svoj glas, češ, naj bi se mladini posebno sedaj posvetilo več skrbi, naj bi se občuvala kot dragocen zaklad države in naj bi jo vzgojni činitelji privedli zdravo in nepokvarjeno iz sedanjega viharnega časa v pristanišče miru. Toda ti glasovi eo se poizgubili v močnem vrtincu raznih bojnih dogodkov. Večji otroci na deželi pomagajo staršem pri kmetskem delu, na redni pouk pri njih niti mis liti ni. Koliko otrok je zapustilo v zadnjih treh letih šolo, ki bodo pozneje bridko občutili pomanj kljivost šolskega pouka, zakaj pridobljeno znanje ne tiči dovolj globoko v njih notranjosti in ne more postati trajna duševna last. — Iz raznih dopisov, ki jih dobivamo dan za dnevom iz vrst naših slovenskih vojakov, je razvidno, da je sedanja šola — dasi je na nji Se marsikaj pomanjkljivega — vendar-le v polni meri izvrševala svojo nalogo. Prosim, le čitajte razna pisma in poročila v »Slov. Gosp.« in uverili se boste, da pišejo slov. vojaki zvečine lep, gladek slog, vidi in pozna se. da so ti ljudje doma mnogo čitali, da so se nadalje izobraževali. Veliko zaslugo imajo v tem oziru, kajpada, tudi naše mladinske organizacije, izobraževalna društva, katerih velik pomen za splošno ljudsko omiko se ne more utajiti. Po vojski bode seveda v tem oziru marsikaj drugače; vrste anal-fabetov se bodo začele množiti in manjkalo bode duševne podlage. Vojni čas je sa nažo mladino težek, žrtvepoln čas. Tisoč in tisoč otrok je izgubilo očete, tisoč in tisoč otrok težko dela in s starši vred strada, da s t r a d a, in to v dobi, ko bi se moralo njih telo razvijati Mladina sedanjih bojnih let bode nekoč, ko doraste, znala le malo povedati o blaženosti in sreči detinskih let, kak< ršne smo uživali nekedaj mi. Iz trde, jeklene sedanjosti jo vodijo življenska pota v temno bodočnost. Težka je naloga, brigati se v sedanjih razmerah za mladino, težko je skrbeti za nje odgojo in pouk, zakaj sto in sto drugih skrbi, zlasti skrb za vsakdanji kruh, nas obdaja, vendar kolikor more mo, brigajmo se za naš mladi naraščaj, ne kratimo mu brez velike sile potrebnega nauka. Četudi otroci sedaj še ne morejo pojmili vrednosti dobre šolske naobrazbe, v poznejši dobi nam bodo hvaležni za našo skrb. Domače klanje govaje Sivina. Skrb, kako preživiti svoje družine in delavce, je nagnila že marsikaterega kmeta, da je zaklal doma kako govedo, meso posušil (prekadil) ali pa dal napraviti iz njega klobase za spomlad in poletje, ko bo večje in splošno pomanjkovalo živil. Domače klanje govede pod 250 kg je dovoljeno. Cesarska namestnija je dne 20. septembra, kakor smo že poročali, izdala sledeči odlok: »Ker bo najbrž vsled pičlosti krme v jeseni večje število živine na razpolago, je namestništvo na podlagi odloka z dne 24. januarja 1917, dež. zak. štev. 6, in odredbenega lista obstoječo prepoved klanja govede omejilo, da smejo odslej dovoljevati okrajna glavarstva večjim podjetje» in kmetskim posestnikom klati doma, ako je pričakovati, da se bo pridobljeno meso posušilo, okadilo ali na enak način ohranilo za poznejšo porabo, ko namreč ne bo več dovolj živine na razpolago in, ako se je zanesti, da dotične osebe mesa ne bodo prodale, marveč edino le v lastnem gospodinjstvu porabile. Ker treba ohramiti molzne krave za preskrbo mleka, vole za obdelovanje in skromni ostanek velike živine pa za prehrano armade, ostane le mlada živina na razpolago, ter se s*e klati na domu izključno le živali pod 2B0 kg žive teže.« Ravnatelj graške živinske vnočevalnice Fr. Schneiter piše e tem: ___18. oktobra 191 T. »Čeravno se znižuje stanje živine neprenehoma, bode vendar treba z ozirom na pomanjkanj» krme in možnost prezimljenja množino živine Se znižati. Pri tem se odgovornim osebam vsiljuje vprašanje : »Kaj pa bo potem?« Pred vsem pa vprašanje : »Od kod naj vzame dežela v poletju, o«E marca do avgusta 1918 meso, ko se je že letos povprečno 100.000 glav na mesec porabilo, in posebno odkod naj se preskrbi naša armada?« Na t® je treba podati praktičen in izvršljiv odgovor, ki se naj glasi: Povsod se bo moralo z živino in mesom bolj kakor doslej varčiti. Zaloga živine, ki je bila namenjena v porabo za drugo leto, a se bo radi pomanjkanja krme morala klati že letos, se ne bo smela več porabiti. Te zaloge mesa bo treba na vse mogoče načine in možnosti prihraniti za šest suhih mesecev prihodnjega leta. Z obširnejšim dovoljenjem klanja pod 250 kg težke živine doma, zlasti pri gospodinjstvih pridelovalcev z večje potrebo mesa v jeseni 1917 je dana priložnost gospodarsko nehvaležne krmojedce v dobro rejenem stanju poklati ter njih meso osušiti ali okaditi kot nadomestek svinjetine za prihodnje leto. Konečno še enkrat: Koljite sedaj, ko je živina, katere radi pomanjkanje krme ni mogoče ohraniti, še dobro rejena in zbirajte zaloge za poletje 1918. Za leto 1918 naj se Avstrija razbremeni in vpreže Ogrska.« Naše uredništvo bo skušalo dobiti strokovnja-ški opis, kake se goveje meso dobro posuši in okadi, da se v toplejšem času ne pokvari. Če se bo doma klala živina, se bodo dotičniki oskrbeli z mesom, na drugi strani pa bo naša vlada prisiljena, da bo vsled nastalega pomanjkanja živine vendar konečno prisilila naše ljubeznjive sodržavljane Ogre, da bodo začeli v večji meri prazniti svoje polne hleve. Naš kmet mora dati zadnje vole iz hleva, dočim se živinoreja na Ogrskem lepo razvija ter množi obratna sredstva za bodočnost. Naše žrtve za domovino. Dne 8. septembra t. 1. je umrl v vojaški bolnici v Celju v starosti 22 let Ciril Gomzi, pešec p. p. št. 87, edini sin znane narodne in obče priljubljene rodbine v Ormožu kot žrtev mučne epidemične bolezni. Pokojnika so prepeljali iz Celja v Ormož in dne 25. sept. na domačem pokopališču položili v rodbinsko grobnico. Pri ednajsti laški ofenzivi je padel, od sovražne strojnice zadet, na Krasu Janez Ornik, doma iz Bačkove župnija Sv. Ana na K r e m b e r g u. Bil je pošten slovenski mož vesele narave. Padli zapušča vdovo s tremi nedoraslimi otroki. Padel je blizu Gorice nekdanji gospodar Fr. Romih iz Sladke gore pri Šmarju. Vedno je želel videti še svoj kraj, pa izdajalski Lah ga je uničil z granato. Imel je lep pogreb, kakor je njegovemu že nad 801etnemu očetu pisal g. vojni kurat. Šel je za svojim bratom Jurijem, ki je že 1. 1915 moral dati svoje še mlado življenje za domovino. Padel je dne 19. avgusta na italijanskem bojišču Konrad Šift iz Šentovca pri Slov. Bistrici, zadet v glavo. Bil je vrl slovenski fant star 24 let. Bil je ljubitelj »Slov. Gospodarja« in ponos svojih starišev. S tužnim srcem vam javim žalostno vest, da smo med drugim izgubili pri 11. soški bitki blagega mladeniča Franca Rojko v cvetu mladeniških let. Komaj 22 let star je moral dati svoje življenje za domovino in cesarja. Doma je bil iz Ragozni-ce pri Sv. Barbari. Kako se je rajni Franc veselil dopusta! Ali Vsemogočni ga je poklical na dopust v nebeško domovino. Umrl je v bolnišnici 407 za ranami, dobljenimi dne 4. septembra. Vsem njegovim tovarišem, ki smo ga poznali, nam je za-plakalo srce, ko je prišla vest k stotniji, da je umrl. Njegove prsi je krasila srebrna svetinja EL vrste in bronasta ter Karlov križec. Bil je zaveden Slovenec in dober vojak. Rad je prebiral »SI. Gospodarja« in druge slovenske časnike. — V imenu tovarišev: Janez Granda. Na italijanskem bojišču je zadet od granate daroval svoje življenje dne 28. julija t. 1. v cvetj« mladosti star komaj dvajset let Alojzij šket, posestnikov sin, doma iz Belega pri Šmarju. Rajni je bil občepriljubljen mladenič tihega i« mirnega zaačaja. ♦ 18. ektdwa 1917. SLOVENSKI GOSPOD;' Si V vojaški bolnici v Welsu na Gornje Avstrijskem je nepričakovano umrl Tomaž Žebot, posestnik iz Selnice ob Muri. Umrl je za ranami, dobljenimi na laški fronti. Rajni je bil priden delavec in skrben oče svoji družini. Na italijanski fronti je padel Boštjan Očkerl, kmetski mladenič iz Št. Jakoba v Slov. goricah. Padli je edini sin in zadnji moški potomec odlične Očkerleve rodbine Bil je nečak vlč. g. Jakoba Očkerl, župnika pri Sv. Andražu v Slov. goricah. Dne 1. septembra je na soški fronti umrl ju naške smrti vzgledni mladenič Janez Schweiger iz Polzele, desetnik oddelka strojnih pušk. Bil je izredno dober in priden ter hvaležen sin svojih stari5ev. Bog tolaži njegove potrte svojce, katerih drugi takisto vzgledni sin, ozir. brat je že dve leti v laškem vjetnišitvu. N i r.tV V»| a bojiščih, Na italijanskem bojišču deževno in sneženo vreme omejuje vojna povzetja. Soča je nara-stla mestoma za pet metrov. Na celi črti od morjt; do švicarske meje se vršijo manjši spopadi. Francozi in Angleži pošiljajo noč in dan čete in vojne potrebščine na italijansko fronto Južnofrancoske in gornjeitalijanske železnice so za civilni promet, popolnoma zaprte. — Nemška armada je na skrajnem severnem krilu ruskega bojišča dosegla znaten uspeh nad Rusi. Zasedla je otoka Oesel in Da-go, ki ležita pred Riškim zalivom v Vzhodnem morju. V zalivu Solamund (med otokoma Dago in Oesel) se je 14. t. m. vršila pomorska bitka med nemškimi in mskimi ladjami. Rusko poročilo pravi, da sta se potopila ruski torpedni čoln »Grom* in top-ničarka »Neord*, istotako sta se baje na nemški strani potopili dve bojni ladji. Ko je dobila ruska mornarica pomoč, je nemško brodovje zbežalo. — Na ruski fronti med Vzhodnim in Črnim morjem nič posebnega — Na francoskem bojišču, posebno v Flandriji je dosegel sovražnik zadnji teden precejšnje uspehe. Nemci so se na angleškem delu bojišča morali umakniti za 10 km. — Na ostalih bojiščih položaj nespremenjen. V torkovi seji državne zbornice je bilo na dnevnem poročilo odseka za begunce o znanih dogodkih v taborišču za begunce v Vagni, o katerih smo že poročali, O razmerah v Vagni je govoril notranji minister grof Togenburg ter povdarjal, da upravnih uradnikov v taborišču ne zadene nobena k ivda. Poslanec dr. Laginja je podal izjavo, da se strinja s predlogi, kakor jih je sklenil odsek za begunce, nakar so bili tudi z večino glasov sprejeti. Več poslancev je vložilo nujno interpelacijo o vzroku zakaj je špeh in meso, ki se uvaža iz Ogrskega v naše dežele, tako neprimerne drago. Vzroke te draginje je pojasnjeval minister za ljudsko prehrano pl. Hofer ter rekel, da so na Ogrskem nastavljene najvišje cene; in sicer 5—6 K žive teže pri govedi in tudi pri svinjah, toda za te najvišje cetie na Ogrskem ne moremo dobiti ne špeha in tudi ne svinjskega mesa; če hočemo torej dobiti špeh in meso iz Ogrske, moramo plačati neprimerno visoke cene. O predmetu je še govorilo več poslancev. Zbornici je predložil ministrski predsednik zakonski načrt glede delokroga nanovo ustanovljenega ministrstva za socialno oskrbo. Finančni minister je pa osrečil državno zbornico z zakonskim predlogom ali načrtom o novem davku na sadjevec in na vina. Finančni minister predlaga, da se naloži n» hekto l>ter sadjevca 8 K davka, na hektoliter vinskega mošta ali vina pa 32 K. Sadjevec, vino in mošt, kolikor se ga potrebuje za domačo rabo, bi pa naj bil davka prost. Novi državni davek na vino bi naj stopil v veljavo že s 1. januarjem prihodnjega leta ter bo državi baje nosil 105 milijonov. Ko je še vložil poslanec dr Renkovič predlog glede prehudega rekviriranja slame in sena na Šlajerskem, je bila torkova seja zaključena. V finančnem odseku je vložil nemški poslanec dr Steinwender predlog za zvišanje nekaterih davkov. Na vprašanje poslancev glede odpusta črno-vojnikov, rojenih v letih 1865 in 1866, je odgovoril domobranski minister, da so dobila vojaška \ poveljstva ukaz skrbeti zato, da se črnovojniki ime-| novanih letnikov kakor hitro mognče izpustijo iz črnovojniške službe. V proračunskem odseku je bil z večino glasov sprejet začasni državni proračun za dobo šest mesecev. Vladi se je namreč posrečilo pridobiti na svojo stran Poljake, katerim je morala dati več obljub: o pripravnem času zopet nevojaškega cesarskega namestnika; Galiciji se prizna nekaj vojno- dajatveDih olajšav; glede plačila škod, povzročenih po vojni, je pa vlada baje obljubila Galiciji 800 milijonov kron. To je že nekaj, kar je potolažilo zlasti poljske plemenitaše. Jugoslovani pri Seidlerju. Poslanca dr. Koro šec in dr. Laginja sta bila dne 16 oktobra v imenu Jugoslovanskega kluba pri ministrskem predsedniku dr. Seidlerju in sta izjavila, da klub vstra ja pri svojem opozicionelnern stališču napram vladi, ker vlada ni nič storila, kar bi moglo spreme n ti klubovo stališče. Nemški Nacionalverband, v katerem so bile združene vse nemške liberalne stranke, je v razsulu. Najprvo so iz njega, izstopili nemški ra dikalci, ta, zaled je elabo vplival na nenške agrarce. Posledica pa je bila, da je načelnik Naiionalver banda, poslanec Dobernik dne 12 oktobra odstopil. Kakor je biio pričakovati, so se sedaj vsi ti nemški bratci zopet našli pri drugače pogrnjeni mizi, dali bodo svoji zvezi drugo ime. nekoliko predrugačih svoja pravila in izvolili novo predsed stvo sicer bo pa menda ostalo vse pri starem Rusko- Poljska, to je od Avstrije in Nemčije zasedeni deli, je dobila vladarsko sveto-vaistvo, ki bo v bodoče vodilo vladne posie Ru sko-Poljske in ki je sestavljeno iz treh mož. Naš cesar je dne 14. oktobra ob stoletnici smrti velikega poljskega narodnega junaka Kosciuszka sporazumno z nemškim cesarjem imenoval v ta vladarski svet sledeče tri može in sicer: varšavskega nadškofa pl. Kakovski, varšavskega mestnega predsednika kneza Lubornirski in veleposestnika pl. Ostrovski. V bolgarskem sobranju je ministrski predsednik Radoslavov prečital prestolni govor carja Ferdinanda, v katerem omenja, da se je tudi Bolgarija sporazumno z zaveznicami podvizala odgovoriti na plemeniti mirovni poziv sv. Očeta, toda četvercspora?,umove države so odklonile mirovno ponudbo in so torej samo one odgovorne pred Bogom in ljudmi za nadaljevanje vojske. V prestolnem govoru fse nadalje naznanja, da namerava bolgarska vlada izpopolniti vseučilišče v Sofiji z ustanovitvijo medicinskega oddelka. Oporoka dr. Kreka. Tržaška »Edinosl« imenuje rajnega dr. Kreka slovenskega Strossmajetja. Poročevalcu »Edinosti« je rekel dr. Krek ob slo vecu sledeče besede, ki zvenijo kot oporoka: »Povej domovini, s^aj ne obupuje, naj ne omaga! Naša ideja, misel našega združenja zmaga vkljub vsemu in proti vsemu, ker mora zmagati! Ni je moči, ki bi zaustavila pot temu razvoju! Vi vsi, ki ste ostali doma, ki ste seme izkrvavelega naroda, mislite le eno: kako boste združeni vse svoje moči, vse svoje zmožnosti, vso svojo ljubezen in vse srce posvečali naši jugoslovanski državi, za njen procvit, kulturo in blagostanje! To bodi vaš cilj, to vsebina vašega življenja in Bog vas blagoslovi!« Slovenski junaki odgovarjajo. Desetnik Anton Teržan od 87. pešpolka nam piše: Nam vojakom na front» se »Štajerc« vsiljuje številko za števiiko Ko pregledamo v »Štajercu« št. 7 dne 16. septembra uvodni članek »Blazna politika,« srno bili V3i mnenja, da je edino taka politika naših voditeljev, ki se »Štajercu« ne dopade pravilna in da ni ta politika, ampak le šlajerc blazen, ker hoče očrniti one, ki zahtevajo za naš jugoslovanski na rod ujedinjenje pod habsburško krono. Pregledali smo »Štajerčeve« nesramne žepe tudi dalje ter našli, da se mu je zelo zameri! naš slovenski junak Janko Mlaker, ker je hvalil v »Slov. Gospo darjn« jugoslovansko politiko in je celo zaklical dr. Korošcu »Slava«! Ne bomo odgovarjali namesto Mlakarja, kajti to bo opravil gotovo sam, toda radi bi poznali one »stotiae« vojakom pri 87. pešp., ki se strinjajo s Štajerčevi nazori. Imamo res par to- varišev, ki so pristni Nemci, in sicer i/ Gornj* A --strijskega, toda če govoriš z njimi, f< - tudi ... { njih spoznal, da so vse drugo prej, kot ril j«-«'čt v.h nazorov. Končno pa naj bo tebi »Štajf - pove dano, da se mi ne čutimo samo kot št > *■• ce in Avstrijce ampak tudi kot Jogoslovane, ki prelivamo svojo kri za Avstrijo in našega svitlega cesar a ter našo narodno svobodo. Tudi mi kličemo rašim prvoboriteljem za naše narodne pravice: Slava! Vojaki 87. pešp II. stotnije, Nemci in nemškutarji nam privoščijo samo suženjstvo. Zaveden vojak mladenič nam piše s severnega bojišča: Razburjenja naših nemššutarjev in ptujskih Nemcev vsled strahu pred uresničenjem upravičenih zahtev od tujcev tlačenih Slovencev po samostojnosti, ki bi nas oprostila nemškega jarma, smo se nadjali Ne čudimo se, da nam ne privoščijo svobodo, ¡?aj nam Je, čeravno nam vedno sveto zatrjujejo svojo pravičnost in ljubezen napram slovenskemu ljudstvu, niso nikdar privoščili drugega kot suženjstvo, imeli niso za nas drugega kot obrekovanje in nesramna sumničenja. Dagodk^ob mobilizaciji 1. 1914 nam to jasno kažejo. Nas so dolžih veleizdaje in povzročiti, da so naši najboljši možje imeli velike sitnosti — goto vo iz »ljubezni« do našegi naroda. Toda tako-imenovani srbofili in rusofili so se nemudoma na poziv našega vrhovnega poveljnika odzvali in šli proti kateremukoli sovražniku, niso vprašali, je-li Srb ali Rus, medtem ko so najzvestejši pristaši »Štajerca« naenkrat dobili eden »revmatiš«. da sam neve kako, drugi pa »srčno napako« itd. Rad verjamem, da je srčna napaka, kot jo imajo Nemci in nemškutarji nevarna in taki tudi niso za vojsko, ker zajec ima vsak tako srčno napako, ampak, če ste doma, držite jezike za zobmi To vam pravimo mi, ki stojimo dan za dnem za domovino v smrtnih nevarnostih. Mi, ki branimo dom pred zunanjimi sovražniki, ga bomo branili do zadnjega dihljeja tudi pred vami farizeji. N^šim vrlim narodnim voditeljem pa maše priznanje. Bog z nami in sreča junaška! Štefan Faleš iz Slivnice pri Mariboru v imenu mnogo drugih. Kako mislijo naši junaki o nameravani jugoslovanski državi. Iz bojnega polja se nam piše: V imenu vseh Slovanov pri našemu topniškemu polku pošiljam goreče pozdrave vsem voditeljem združenja Jugoslovanov. Znano nam je, kako bi se rad srdil ptujski »Štajerc« proti vašemu časti -polnemu prizadevanju za združitev Jugoslovanov. Celo tukaj nam se vsiljuje ta hujskač, kakor zbežni zaje izpod grmičja. Seveda je povsod oivrnjen, zakaj mi vojaki smo trdi in ponosni na jezik naše ljube slovenske matere. Stojimo že skoro tri in pol lela na bojnem polju za svobodo in enakopravnost vseh narodov. Borimo se za cesarja in našo ljubo Avstrijo. Siloviti sovražni ogenj nas ni razmajal, še manj nas bo pa ptujski »Štajerc« preplašil z besedo »veleizdajalci». Obžalovati moramo, da nas ravno tisti imenujejo »veleizdajalce«, kateri v ptujskih kavarnah in šnopsarnah posedajo in Bogu čas kradejo, Že približno tri in pol leta delujemo in se vojskujemo, da besni sovražnik ne vdre v monarhijo, a za zahvalo nas Nemci in štajer-čijanci imenujejo veleizdajalce. Sicer pa nas ptujski »Štajerc« lahko imenuje veleizdajalce, nas to nič ne vznemirja, ker nimamo kosmate vesti, kakor nemškutarji. Z vso navdušenostjo zakličemo: naprej, dokler ne dosežemo svobode in ujedinjenja Jugoslovanov pod habsburško krono presvitlega cesarja Karla. Živela avstrijska Jugoslavija! — V imenu tovarišev Jožef Cerjak, topniški polk št. 6, poibaterija štev. 4, bojna pošta štev. 386. Uradno nemškutarjenje na mariborskem okrajnem glavarstvu. Iz mariborske okolice se nam piše: »Ob priliki pregledovanja posameznih gospodarskih bstov je imel marsikateri posestnik priložnost do dna srca se zgražati nad nevednostjo nemškega uradništva, ki je slovenske kraje in imena spačilo do nepoznanja. Kdo naj se ne smeji, če bere: Schunkoverch, nad sredmi reeki, Voudschi Repp, Vantschia Jama! Domača (vulgo) imena v nemškem kožuhu so: Reppnigg, Poscharnigg, Ma schegg! (Maček), Prapartnigg, Trintsche (Tinče), Daboy (Dobaj), Karauschetz (!j, Serschen (zakaj ne Sehrschon?) itd. Vrhunec vse učenosti je pa pri imenu — Tepčh — razlil uradnik na papir. Najbrž je imel slabe oči, da je izpustil koi-čnico -eh-ter zapisal kratko, pa nemško besedico »Tepp«. Nehote se vprašam©: Kdo ostane pri vsem tem »Tepp« ? Odgovora ne najdemo težko. Mimogrede bodi tudi omenjeno, da je skoro polovica podat- kov pri posameznih gospodarskih listih napačnih. ; Zadnji čas je, da se izvršijo zahteve jugoslovanske i deklaracije. Vsenemška agitacija med vojaštvom. V nem- j škem državnem zboro so se nedavno skorej vse stranke pritoževale nad tem, da se je med voja štvom na bojišču in v zaledju razvila in široko razpredla vsenemška agitacija Nemški državni zbor smatra za nedopustno, da bi ena politična stranka med vojaštvom z besedo in z listi agiti-rala ter bi vojake podžigala za svoje vzore in svoje vojne cilje Tudi nam prihajajo iz raznih strani v zaledju in na bojišču pritožbe o tem, da se na vojaštvo vpliva v ¡-mislu vsenemških vojnih ciljev in za nemško avstrijsko državno misel V službi te agitacije je tudi ptujski nemškiarski list »Šta-jerc», katerega se vsiljuje vojakom S tem hinavskim listom, ki se na\iiezno zavzema za Avstrijo, v resnici pa dela za vsenemštvo, od katerega je plačan, se preplavljajo vojašnice. Ta list se tudi pošilja na fronto ter se vsiljuje junaškim vojakom naših slavnih slovenskih spodnještajerskih polkov. Naši vojaki nam pišejo, da se ga komaj ubranju-jejo. Kdo plačuje tiste iztise, ki se v tako velikem številu vsiljujejo našim vojakom? Ali je taka nemškutarska, v svojem bistvu vsenemška in torej proti avstrijska agitacija dopustna? Opozarja mo na to pristojne in odgovorne činitelje. Slovenska služba božja na Dunaju se vrši vsako nedeljo ob 4. popoldne v cerkvi sv. Ane v prvem okraju, Annagasse. Slovenci in Slovenke že sedaj pridno zahajajo tje; posebno razveseljivo je, da je videti med njimi mnogo vojakov. Marsikdo, ki se čuti v velikem mestu osamljen in tuj, najde ondi med rojaki krepila in tolažbe v teh težkih časih. Odlikovanje. Cesar je podelil g. Francu Gulin, c. kr. policijskemu komisarju v Trstu, ki je sedaj dodeljen c. k. okrajnemu glavarstvu v Mariboru, za izvanredne zasluge za časa vojne zlati zaslužni križec na traku hrabrostne kolajne Za invalide-slepce. V zavodu za invalide slepce Odilienheirn v Gradcu se nahaja tudi 15 slovenskih invalidov slepcev, ki milo prosijo dobra slovenska srca za sadje, zlasti za grozdje in kostanje, ki ga si prav prisrčno želijo. Na tem zavodu je za te največje nesrečneže, ki so žrtvovali za cesarja in domovino svoje najdragocenejše — oči, kot skrbna mati č sestra Klara, ki streže tem revežem. Nanaslov: Č, sestra Klara, Odilienheirn Gradec se torej naj blagohotno naslovijo mili darovi za naše oslepele vojake. Slovenski vojaki v praških bolnišnicah nimajo slovenskih knjig. Kdor more, naj daruje in pošlje franko zabavne in poučne knjige na naslov: Prof. Jos. Skrbinšek, voj. laz. 11, odd. V. v Pragi, češka tehnika. Karlov križec prinese na junaških prsih skoraj vsak naš vojak, ko pride na dopust, ne ve pa nobeden, kaj značijo latinske besede na odlikovanju. Zato jih danes poslovenimo. Na eni strani je napisano: »Življenje in kri« ter letnica; na drugi: »Hvaležna knez (vladar) in domovina, Karel, cesar in kralj« Pričala bosta ta napisa še sinovom in vnukom hvaležnost mladega cesarja, možem in mladeničem, ki so za domovino v smrtno nevarnost postavili svoje dragoceno življenje in svojo srčno kri. Obmejna slovenska mladina. Od Št. Iija v Slov. goricah se nam poroča: Mladinski sestanek se je v nedeljo, dne 14. t. m. obnesel povoljno. G. profesor dr. Kovačič je v dolgem govoru prav prepričevalno razlagal škodljivosti alkohola in drugih slabih razvad, posebno v današnjih dneh. Žalostno je le, da ravno tistih ni bilo, ki bi najbolj potrebovali takega poduka! Starši in drugi ljudje pač ne kažejo nobenega zanjmanja za mladino, da je niti k takim predavanjem ne pošljejo! Bralno društvo se najuljudneje zahvali gospodu doktorju za trud! Uspehi ne bodo in ne smejo izostati! Izmed mladenk je govorila Linika Hauc o štiristoletnici Lutrovi. Govor je bil dobro prednašan in sestavljen. Ceae za naznanila ali inserate v Slov. Gospodarju se zvišajo. Draginja »d dne do dne bolj narašča. Tako se je podražil papir za 600%, barva za 400%, masa za valjarje za 1000%, surovo olje za 300%, kurjava za 500% itd Zaradi-tega smo žal prisiljeni od zdaj za naprej zvišati ceno za inserate. Od zdaj za-naprej bo stala pri enkratni objavi 1 petitvrsta, ki je B milimeter visoka in 47 milimetrov dolga 48 vinarjev, oziroma kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 36 vinarjev; pri dvakratni ali vočkratni objavi pa bo stala petitvrsta 40 vin. oziroma kvadratni centimeter 30 v. Pri »Malih oz-nanilih- pa bo stala vsaka beseda 10 v. Cenjene inserente prosimo, da blagovolijo to zvišanje vzeti na znanje. P. n. šolskim vodstvom se vljudno naznanja, da je Tiskarna sv. Cirila ravnokar nanovo založila slovenske tiskovine za imenike, razrednice in tednice in se te tiskovina od zdaj naprej zopet lahko redno dobijo. Koledar za slovenske vojake za leto 1918. Ta priljubljeni vojaški koledar je zopet izšel. Malo pač je vojakov, ki bi ne bili še imeli dozdaj vojaškega. koledarja in na tisoče si ga je naročilo že za leto 1918. Zdaj torej lahko imajo naši vrli vojaki zopet svojega zvestega spremljevalca. V koledarju najdejo naši vojaki mičen spis o cesarju Karolu I. in cesarici Žiti. Cisto nove določbe o državnih podporah za svojce vpoklicanih, razpravo o pokojninah in vzgojninah vdov in sirot, o pokojninah invalidov itd. Poleg tega se v koledarju najdejo tudi natančni predpisi, kako je treba postopati beguncem, da dobijo begunsko podporo. Ob koncu ima koledar kratek verski poduk za vojake in pa molitvenik, obsegajoč najpotrebnejše molitve za krščanskega vojaka. Poleg tega ima koledar 80 strani praznega papirja za pisanje in svinčnik. Vojaki, sezite po novem koledarju in naročite si ga. Domači, kupite možem in sinovom ta potrebni koledar in pošljite jim ga na bojišče! Vkljub temu, da se je v zadnjem letu sko raj vse podražilo za več kakor 100%, stane Koledar za slovenske vojake s poštnino vred samo K 130. Naroča se samo v Tis karni sv. Cirila v Mariboru. ar»k® novice« Rekviriranje žita. Žitni oddelki okrajnih glavarstev so te dni razposlali občinam naročila za oddajo žita po popisovalnem ključu, kakor so ga določili na podlagi letošnjih popisovanj žetve in zemljišč. Kmetje že pridno vozijo žito, da tako zadostijo svoji dolžnosti, čeravno jim potem doma v mnogih slučajih niti toliko ne ostane, da bi mo gli za silo preživeti svojo družino in delavce. Oddaja žita se vrši mirno, da se tako prepreči od Claryja obljubljena prisilna vojaška rekvizicija živil. Kakor izvemo iz Gradca, je cesarski namestnik grof Clary — iz same ljubezni do kmeta — predlagal že meseca septembra pri c. k. uradu za ljudsko prehrano na Dunaju, da se naj v slučaju, ako kmetje ne bodo v določenem roku oddati toliko žita, kakor zahtevajo gg. komisijonarji in uradniki, z a i n'e s strogo r e k v i z i c i j o od hiše do hiše s pomočjo vojaštva. Taka je ljubezen grofa Claryja do kmetov, tako pritiskajo uradniki-tujci na naše ljudstvo. Ali ni škoda o-gromnih tisočev, ki so se izdali za letošnje popisovanje žetve in obdelovanega polja. Iz zaneslji vega vira izvemo, da je samo v mariborskem o-kraju stalo žetveno popisovalno delo letos ogromno svoto 60.000 do 70.000 K. Zakaj se tako ne-čuveno gospodari z davčnim denarjem? Slovenski Štajer najbolj obremenjen. Opeto-vano smo že trdili v našem listu, da mora Slo venski Štajer oddati primeroma mnogo več živine kot nemški del dežele. To nam tudi potrjuje izjava ravnatelja živinske vnovčevalnice Fr. Schnei terja, kateri piše v zadnjem »Gospodarskem Glas niku«, da je Srednje Štajersko oddalo v enem letu 3 5% manj živine, kot je bilo predpisano, Spodnji Štajer pa mnogo več. Tako se nam odmerijo bremena. In pravica ? Pritožbe radi nerednosti izplačevanja izkupičkov za rekvirirano živino. Piše se nam: V pred zadnjem »Slov. Gospodarju« berem pritožbe zara di nerednosti pri izplačevanju za rekvirirano živino. Pri meni se je tudi dogodil ta le čuden slučaj: Oddal sem dne 30. maja 1 goved v vrednosti približno 1000 K. Čez 2 meseca sem se oglasil v Gradcu. V enem mesecu so me vprašali, če sem že prejel. Minil je zopet mesec a o denarju še ni ne duha ne sluha. Takih pritožb dobivamo dan na dan vse polno. Gradčani, napravite r#d! Rekviriranje prediva. Cesarska namestnija je naročila okrajnemu glavarstvu in žilnim komisijo-narjem, da naj letos popišejo oziroma rekvirirajo predivo, ki ga baje imajo kmetje »skrito v velikih množinah«. Radovedni smo, kje je g. C!ary videl skritega toliko prediva V naših krajih se je v zadnji dobi gojilo malo lanu in konopelj. Pri re-kvizicijah se bo torej kmetsko ljudstvo po zaslugi grofa Claryja zopet po nepotrebnem šikaniralo. Vojaki in uradniki bodo po diljah in drugih shrambah stikali za predivom Zahtevamo, da naj namestnija to svojo namero prekliče in naj se ne bega kmetskega ljudstva še z nepotrebnim rekvi-riranjem. Sicer pa ima kmet kot pridelovalec menda vendar pravico, da si od starih zalog obdrži nekaj prediva, katero se mnogokrat rabi v sili kot pripomoček pri zdravljenju ljudi in živine. Dobava krompirja za sorodnike. Ces namestnija je z odlokom z dne 4. oktobra 1927 L W. II. 610 33 odredila, da smejo pridelovalci krom pirja postati svojim bližnjim sorodaikom krompirja do 100 kg za eno osebo. Posestnik, ki hoče poslati krompir, mora poslati prošnjo svojemu okrajnemu glavarstvu. V prošnji se mora izjaviti, da se njegov brat, sin ali kak drug bližnji sorodnik, kateremu bo poslal krompir, odpoveduje preskrbi s krompirjem po občini, v kateri stanuje. Po tem odloku lahko starši pošljejo krompir dijakom v mestih ali kakemu drugemu sorodniku. Vojno žitni prometni zavod izda potem tudi potrebno prevozno dovoljenje po železnici. Čudno je, da štajerski cesarski namestnik te naredbe ni javno razglasil, ampak je izdal samo tajni odlok na krompirjeve nadzornike V drugih deželah so cesarski namestniki ta odlok javno razglasili. Prošnja za prevozno dovoljenje je koleka prosta in se pošlje na vojno-žitni prometni urad v Gradcu in sicer po okrajnem krompirjevem nadzorniku. V prošnji mora biti navedeno: 1. ime pridelovalca krompirja, kraj, okraj in oddajna postaja; 2. ime osebe, ki bo sprejela krompir, kraj stanovanja in sprejemna postaja; 3. količina krompirja, katero se bo poslalo; 4. rodbinsko razmerje med pridelovalcem in prejemnikom krompirja, (t. j. otrok, oče, mati, sestra, brat, stric, svak itd.); 5. število cseb, ki jih ima prejemnik, 6. izjava: Izjavljam, da so ti podatki pravilno sestavljeni in se podvržem vsem pravnim nasledkom, če bi bili nepravilni. Datum. Podpis Priložiti se mora: 1. krompirjeve karte ali izjava, da se prejemnik odpoveduje v svoji občini javni preskrbi s krompirjem; 2. potrdilo obč. predstojoika v občini, kjer stanuje pridelovalec da je rodbinsko razmerje med odpošiljateljem in prejemnikom resnično; 3. kuverto za odgovor s 15 v znamko in natančen naslov prošnjika. Če hoče kdo dobiti krompir izven Štajerske, mora vložiti prošnjo pri vojno žitnem zavodu dotične dežele. Davka prosto kuhanje žganja za domačo porabo je prijaviti do 15. novembra pri pristojnem oddelku c. kr. finančne straže (za mariborski okraj: Wielandova ulica štev. 14). Na zglasitve po tem skrajno podaljšanem roku se ne bo oziralo. Ruske vjetnike—delavce odpoklicali. Oblast od-poklicuje ruske vjetnike, ki so zaposleni na kmetih, proč in jih baje pošilja v neke tovarne. To se godi v dobi ko ima kmet največ dela na polju s spravljanjem poznih pridelkov, z drvami, z živino itd. Vprašamo c. kr. oblast zakaj odpoklicuje samo vjetnike na kmetih, zakaj pa ne tudi one, ki so zaposleni v mestih? Zopet dvojna mera, drugačna za slovenskega kmeta. Drugačna za nemškega meščana. Vrhtega je tudi na deželi dvojna mera: v nekaterih glavarstvih jih odpoklicujejo, v drugih pa ne. Poslednje velja zlasti za nemški del Štajerske. Proti temu odločno ugovarjamo in zahtevamo, da se povsod enako postopa. Enaka pravica za vse! Opozarjamo naše gospode poslance, da tudi v tej zadevi podučijo vlado, kaj zahteva pravičnost. Sladkor za vkuhavanje. Kakor nam naznanja prehranilni urad c. kr. okrajnega glavarstva v Mariboru, še nekatere stranke niso sprejele jim nakazanega sladkorja za vkuhavanje. Opozarja se, da se vkuhalni sladkor izdaja samo do 31. t. m. S 1. novembrom zapadejo vse še nerešene nakaznice. Prodaja masti za mesec oktober. Te dni se je nakazalo od prehranilnega urada c. kr. okrajnega glavarstva v Mariboru potrebno mast tistim občinam, katerim primanjkuje zabele. Špeh se bo oddajal po K 27 — in margarina po K 7'80. Kam so šla sadna drevesca? V »Slov. Gospodarju« z dne 27 septembra 1917 je štajerski deželni odbor razglasil, da je v deželnih drevesnicah na prodaj čez 31.000 sadnih drevesc. Nekaj dni nato pa je že bilo razglašeno po graških listih (dne 2. oktobra) in tudi v »Slov. Gosp.« št. 41, ad 18 oktobra 1917. SLOVENSKI «OSPOBAK. Stran 5. »so že vsa za sajenje godna drevesca iz deželnih sadnih drevesnic oddana«. Torej še predno so slovenski kmetje po svojem glasilu izvedeli za oddajo, je deželni odbor oddal že vsa sadna drevesca. To se pravi, deželni odbor se norčuje z našimi kmeti. Govori se, da je velika večina sadnih dreves šla izven dežele in da so ostala dobili gospoda, graščaki in meščani. Zahtevamo pojasnila, da se naši kmetje ne bodo razburjali. Obenem zahtevamo. da se mora pri oddaji cepljenih trt v prvi vrsti ozirati na. kmeiska naročila. Deželni odbor že sprejema naročila za oddajo trt. Cena je za premožne posestnike 220, za druge za 160 K za 1000 komadov. Kmetje, podvizajte se in takoj naročate potom občine trte pri deželnem odboru. Razne Splošno nabiranje perila. C. in kr. vojno ministrstvo, vojnooskrbni urad, nam piše: Za oskrbo naših na bojnem polju se nahajajoöih hrabrih bori-teljev s potrebnim perilom naj daruje vsako gospodinjstvo in vsak posameznik vse pogrešljivo In nepotrebno na životnem, posteljnem, namiznem perilu ild. vsake vrste, najsibo novo ali rabljeno, oprano ali neoprano, belo ali barvano, celo ali strgano; tudi konci in odpadki, platneno ali bombaževinasto blago in kosi so dobrodošli. Istotako tudi tkanine vsake vrste, kot blago, obleke, vezenine in pletenine, vsakovrstne preje in odpadki. Uvažuje se tudi najmanjši dar. Prišli bodejo po te dlarove učenci dne 16., 17. in 20. oktobra t. 1. Po tem roku sprejema zadevne darove: Sammelstelle des Kriegslürsorgeamtes ic Wien, IX., Währingerstrasse 32 (telefon št. 12.367). Poštne pošiljatve do 20 kg z označbo „Altmaterie-lienspende" (darilo starega blaga) so poštnine proste. Vsakdo naj podpira to zbirko po močeh v blagor naše zmagovite armade in domovine. Pojasnila daje c. in kr. vojno ministrstvo, vojnooskrbni urad, Dunaj, IX., Berggasse 22, kamor je tudi nasloviti vsa vprašanja in poročila. — Pišite izključno samo slo vensko. 50 sodov petroleja zgorelo. Dne 14. oktobra se je na kolodvoru blizu Brna na Moravskem vnelo 50 sodov petroleja, ki je baje bil namenjen za Spodnje Štajersko. Škoda znaša 5000 K. Ogenj je zanetila iskra, ki je padla iz dimnika neke lokomotive. Promet na železniški progi, kjer je gorelo 50 sodov petroleja, je bil za več ur oviran. 30.000 kron v peči. Listi poročajo: V vasi Vorderstoder je zidar popravljal peč. Zidarju se je dozdevalo, da so pečne cevi polne saj in drugih predmetov. Skuhal je z roko izprazniti cev. V veliko začudenje je potegni! iz luknje gospodar jevo listnico, v kateri je bilo BO.000 K denarja. Četrt ure pozneje bi bila gospodinja zakurila v ] peč in celih 30 000 kron bi bilo izgubljenih. Dopisi. Maribor. V noči od pondeljka na torek sta dva vlomilca vlomila v urarno g. Kiffmana blizu južnega kolodvora. Odnesla sta zlatnine v vrednosti 50.000 K. Nek orožnik je enega izmed vlo milcev zgrabil v trenutku, ko se je splazil izpod zatvore, drugi pa je srečno odnesel pete. Vlomilca sta baje dva Židova. — Čudno, da se more tak vlom dogoditi ravno nasproti policijski straž niči v najbolj prometnem delu mesta. Maribor. Po dolgem času je došlo v naše mesto zopet nekaj petroleja, ki se dobi proti nakaz nicam pri mariborskih trgovcih. Množino nakazanega petroleja vpiše trgovec v družinsko nakupovalno karto, katero je prinesti sebo, sicer trgovec ne sme oddati petroleja. Maribor. Gostilno pri »Črnem orlu« na Grajskem trgu je dala oblast zapreti, ker je gospodar, njegova družina in gostilniško osobje obolelo na rdeči griži. Bolnike so spravili v barake. Zadnje dni se griža zopet močno širi. Št. 11 j v Slov. goricah. Povodom smrti dr. Kreka so naša slovenska društva razobesila raz Slovenski Dom črno zastavo v znak žalosti, ki je zavladala med obmejnimi Slovenci, ko se je izvedelo za prežalostno vest. Dr. Krek je bil velik prijatelj obmejnih Slovencev, on je prvi organiziral v S. K. S. Z. obrambne odseke. On je tudi deloval na to, da bi prišli lepi naši obmejni kraji pod bodočo jugoslovansko državo. Nesmrlna slava dru. Kreku! Bralno društvo daruje za Krekov spomenik 25 K. — V pondeljek, due 22. t. m. se bo brala v tukajšnji cerkvi sv. maša zadušnica za rajnim dr. Krekom. Št. llj v Slov. gor. Na Rafaelovo, dne 24. oktobra gre naša fantovska Marijina družba na iz- i let k lepi Marijiai cerkvici na Ljubično pri Polj- <; m uradno porodilo. Dunaj, 17. okt, Italijansko bojišče. Na ozemlju gore Sv. Gabrijela, so zopet bili odbiti italijanski sunki. Vzhodno in albansko bojišče. Na naši vzhodni fronti in v Albaniji je na nekaterih mestih oživelo vojno delovanje. Iz nemškega uradnega poročila. Berolin, 17. okt. Francosko bojiiče. Na ozemlju Yser-Lys v Flandriji močno artilerijsko delovanje. Ob Mozi, v Šampaniji in v Ar-gonih srdito delovanje artilerije. Vzhodno bojišče. Na polotoku Svorba so nemške čete popolnoma premagale sovražno posadko. Cel otok Oesel je s tem v nemški posesti. Pred četverospora?umovo ofenzivo na soški fronti. Iz Dunaja se uradno poroča, da je iz dosedanjih priprav naših sovražnikov na italijanski frvnti posneti, da bodo četverosporazumove armade kmalu pričele z ofenzivo ob Soči in v Tirolah. Neštevilni vlaki vojaštva in vojnega gradiva dr-drajo noč in dan iz Francoske v Gornjo Italijo. Tudi naši so na celi črti dobro pripravljeni. 12 600 topov na soški fronti» Londonski list »Times« poroča, da ima Ka-dorna sedaj na soški fronti 12.600 topov. Polovica teh topov je angleško, francosko, ameriško in japonsko blago. Pet italijanskih premogovnih par-nikov potopljenih. P čoln »št. 39« pod poveljstvom kapitanskega poročnika Forstmana je blizu Gibraltarja potopil pet dragocenih italijanskih premogovnih parnikov. Ladje so imele 31 500 ton premoga. Italijanska ladja se potopila Blizu otoka Krf v grških vodah je P-čoln potopil italijansko ladjo »Bari«, ki je vozila grške konzule iz Turčije. Potopilo se je večje število oseb 50 ponesrečencev se je izkrcalo na Krfu, 120 pa v južni Italiji. Amerika se oborožuje proti Nemčiji. Iz Novega Yorka poročajo, da Združene Države Severne Amerike oborožajo vse večje trgovske ladje. Na ta način bo ameriška vojna mornarica pridobila 468 ladij. Mnogo teh ladij bodo kot oboro žene trgovske ladje vozile blago na evropsko bojišče, druge pa se bodo ob primernem času u-dehžile odločilne pomorske bitke z nemškim bro-dovjem. Naš monitor , Inn" se potopil. Oddelek našega podonavskega vojnega brodovja je imel vaje ob spodnjem toku reke Donave, in sicer med mestoma Černavoda in Braila blizu izliva v Črno morje. Pri tem je trčil naš podonavski monitor (majhna bojna) ladja »Inn« na neko mino in se tako poškodovala, da se je potopila. Razven kapitana in enega podčastnika je bila rešena vsa posadka 3 pomorščaki so bili težko, 5 pa lahko ranjenih. 600.000 Afrikancev na francosko bojišče. V francoski zbor*ici je naselbinski minister rekel, da bo prihodnjo spomlad prišlo na francosko bojišče 600.000 mož iz Afrike. čanah. Okolu 11 ure bo sv. maša. Če bo vedro vreme, bo pač razvedrila dovolj na lepem griču! — V proslavo godu Nj. Veličanstva cesarja Karla priredi naše Bralno društvo slanost dne 4. nov. v Slov. Domu Pridite! Posebnih vabil oe bomo razpošiljali. Liutomer. Za naše vojne slepe v Grad u -o darovali sledeči usmiijenci: omizje pri Lipovca na Podgradju 30 K; vIč. g. dekan J. Ozrnec 20 K; č. g. A. Lovrec 10 K; č. g. P. Zivortnik 10 K; č. g. J. Siavič iz Št Marjete 10 K; č. g. Zadravec M. 10 K; ga. M. Seršen 10 K; ?a. Ter. Kukovec 6 I\; ga. Nina Ivančič 4 K; gdč. M. Erjavec 2 K; g K. Mavrič 2 K; g Ferd. Herzog 2 I\; g. Srečko Vršič 2 K; g. Frc. Cvetko 2 K; ga. M Karba 2 K; g Frc Zacherl 3 K; gdč. Minka Zacherl 2 K; gdč. Slavka Zacherl 2 K; učenec Hugo Dekleva 2 K 40 v; g. I. Robič 1 K; gdč. Al Colnarič 1 K; gdč. Anica Ostre 1 K; gdč. lvka Karba 1 K. Prispevki so se osebno izročili č. sestri Klari Vrhunc v »Odilien-Blindeninstitut« v Gradcu. Vsem blagim darovalcem presrčni »Bog plačaj!« Slovenec star ali mlad, vojaka slepca naj ima rad! — Na-biratelj. Ponikva. Nemila smrt nam je pokosila vzornega in priljubljenega moža Franca Berglez Daleč naokoli je bil znan kot skrben gospodar Zapušča ženo in pet nepreskrbljenih otrok. Naj mu ljubi Bog pripne na boljšem svetu krono večnega življenja. Gomilsko. Skozi celo poletje smo imeli veliko sušo, ki nam je vzlasti pri otavi napravila veliko škode. Težko bomo prekrmili svojo živino do spomladi Vkljub temu še zahteva politična oblast, naj oddamo sena in slame. Trnavca je že zdav nej popolnoma suha. Tudi Bolska je tako vsah nila, da se komaj premika. Povsod ra^te v potoku zelen mah. Pred enim tednom sem gledal na Kebrovem vrtu v Zaklu jablano v polnem belem cvetju, kakor spomladi. Koncem prejšnjega tedna je prišel kar čez noč preobrat. Na Sv. Uršuli, na Pohorju, na Vranskih gorah se je prikazal sneg, ki je segel daleč v dolino. Včeraj in danes pa je zopet pihal močan južni veter, ki je pregnal iz omenjenih gor za nas prerano padli sneg Vzlasti danes, 11. oktobra smo imeli čudno vreme. Pihal jo močan jug. Nekaj časa je deževalo, potem zopet sijalo prijetno jesensko solnce. Naenkrat pa so je popoldne ob 1/24?. uri popolnoma zmračilo, vsula se je med močnim viharjem toča, naenkrat trošči strela sredi vasi v gospodarsko poslopje posestnika Antona Vaš, ki je do tal pogorelo. Hud udarec za skoraj 701etnega rnoža! Pred petimi leti mu je umrla blaga žena, na Veliki četrtek je umrl njepov sin-vejak France Vaš v bolnišnici Wado-wice in drugi — edini še ostali otrok-vojak Ivan leži nekje ranjen v bolnici. Sedaj pa še ta nesreča! Kako naj vodi naprej svoje gospodarstvo, ko mu jp vse zgorelo?! Grozna vojska, kedaj te bo konec? — Pri vsi nesr?či pa moramo hvaliti Boga. da ni bila nesreča še večja. Silen vihar, sosedna poslopja v neposredni bližini, cela vas v skrajni nevarnosti! Čast naš: vrli požarni brambi, ki je bila takoj na licu mesta, sreča, da imamo ravno sedsj tukaj nekaj vojaštva, ki je pridno sodelovalo pri gašenju hvala sosednim požarnim brambam, ki so prihitele na pomoč! Sv. Peter pod Sv gorami. Pred tednom dni smo položili k večnemu počitku moža, ki je vse-povsodi in daleč naokrog vžival veliko spoštovanje. Bil je to veletrgovec in veleposestnik Josip Černelč, ki je umrl v nedeljo, 7. oktobra ob 1. uri ponoči. Njegova smrt pomenja prebridki udarec za njegovo rodbino, zlasti za obe gospodični hčeri, ki globoko žalujeta za preljcbljenim očetom. Ta smrt pa je tudi težko zadela Černelčev rojstni kraj in ves okraj. Saj je bil rajni gospod Černelč vsled svojega dobrega srca in milega značaja splošno priljubljen ter je v raznih političnih zastopih rad in z vnemo deloval vselej v slovenskem smislu. Kakor je bil vedno zaveden Slovenec, tako je tudi bil krščanskega mišljenja in je opetovano in bogato prispeval za tukajšnjo cerkveno družbo. Kako je rajni g. Černelč bil priljubljen, čislan in spoštovan, spričuje njegov pogreb, ki se je ob o gromni udeležbi vršil v sredo, 10. oktobra pred-poldne. Rajnega je na zadnji poti spremilo 8 duhovnikov Sprevod je vodil prč. g. kozjanski dekan M«rko Tomažič. Blagi pokojni Černelč naj počiva v miru! Vsej velespoštovani rodbini pa naše najsrčnejše sožalje! m Palzala: Ker «e navedete imena psdlega, ne moremo priobčiti. — R. K Sena vina pri Šmarja: Pilite pestanca dr Verstovšeku v Mariboru. — Šmartin ob Pasi: Obrnite se na podporno komisijo zadručina vpoklicanih prt okrajnem flavsr»tvu. — Zagorje: &er so je nali zvonove pri vsiSh cerkvab, pač ne kaže, da bi opuo vali snemanje vaših zvonov. Pišite raje kaj drogejfii. — Preska pri Pišaeah: Obrnit« ¡»e *<* živinsko vaovdev&l-nicovGradca. — Marij?* Vajncerl, Celovec: Je b lo v .Straži". — Slovenski invalidi v Gradca: Od Nov pianino *e proda Maribtr Au ¿¿»s» 6. Dobraja. { 881 stopili rstu. Naslov: Osarald Franc, V roj. pom., Zičs 8?. Ana na Krembergu, 876 ; Maio posestvo naprodaj, ste» okoli 5 oralov rodovitne njive, travnik sadsncsaik, hosta, studenec pri hibi, biia in goBj.&dargko poslopje t dobrem »Imip Posestvo ja oddaljeno '/t nTe že leaniike postaje tu trgi Bsiiaje pri JelSsh Več pove R. K., po sestnik, Senovic» št, 26. p. Šmarje pri Jelšah. filasovlr, 6'/, okt. se proda za 200 K. Gregor Erp>č, crcanist v ■ Šmartnn pri Slov. Gradcu. Miinarskega učenca is poštene hil« sprejme Martin Majerič, mlinar Sp. Korena p. Bv. Barbara pri Maribora. Zimska mo^ka obleka za kseete ■s dobi v Mariboru (Juergiisss 2. Armadne ureiapsstÉe natattSno mnliraw li» ropMiran6. Nikel ali jekio K 25—, 30 —, 85'—; i radiom svetlobno plo ščo K 30'—, S6 t 40 - ; ture z vlažno sapestiico K 60"—, 60'—; i 4 kar. zlate nre z via-čno zapestnico K 130"—, 160'—. 3 letno pismeno jamstvo. Pošilja se po povzetju. Zamenjava dovoljena, ali pa denar nazaj. Prva tovarna sir Ivan Konrad. c. in kr. dvorni dobavitelj v MOSTU št. 1461 (Brüx), Češko. Glavni cenik zastonj in poštnino prosto. iFMeaaeMaBKMa^^^s-i^e.Tsswtiifc Prodam »roje posestvo (vil* Roža) gri Ptnjn. Poslopja stoji ob glavni sesti, pripravno za gostilno ali t» penaicnista, 4 sobe, kuhinja 4 p jdzemskr kleti, svinjski, dobra voda, vrt, nji v», xadono»nik. Do-seiaj sa je v biii prodajalo pivo ia vino v zadrtih Bteklenicah. Proda se takoj Več- Do»e in »klene knpjijo Janez Arleiter, Z»-bovci, p. Ptuj. 890 Sobo s hrano ilče v Mariboru državni uradnik vd«v*c za-te in svojega niča dijaka. Ponudbe pod „Soba za državnega uradnica ca upravDišivo. 8S6 Dekla, vajena tsak«gs dela, želi menjfcti K«oj» službo. Bila bi najraje v bližini M»rib;-ra. Naslov v aprivniitru pod „ Dekla št. Kupi se dober hruSkov ali jabolčni mošt. Rabi se mesečno do 8001. Ponudbe z n«-edbo cene in pogoja? na K/ane Oblak, kantin«, r b. in kr. trd. top. polka šf. 4/U. Marschkomp Siornarnka vojna jiošta, Pula. 8i9 Deček 14 let star se želi tiči i za me »rja. Naslov pove upravni&tvo. 862 Vila v Mariboru 7 ict davka prosta, z 8 sobami in i kuhinjami, lepim vrtom, sa-donosnikcm in posebej tjite, se 0'irestnje z 6 a/0, »e taVoj proia ' eč v npravništi n Slo»'. Gos?, pod ,ViIa v Mariboru žt. 876" Vsniesrja z vsíja dïuiino sprejme gtaičin- ¡ seo oilrbniitro Joä&fa pî. Ki« jach v Križtveih n& Hrvalkesa. 890 Prod» se konj (Eob^ia) v i so ieve pr! Sautn ks, J. Fr.nnti, Ptujska gora Dv* mak aečk« želi uboga vdova dati za s-oja. Haslov: Lisa Rozman, 3p. Rid'(t,ajski- cssta ?3, Mar.bor. Vila '.¡a eželi t "rto® ali veSjim .posestvom se knpi. E.-entaeluO bs se kupilo tudi veSjo viio, pri-pjiviieno z» z»*od (pensijon). Ponudbe s navedbo skrajne cena ia dolgov na- YarwaUwag d®" R«a-litäisn-Markt-:s, beb. baf. Realitäten Verkehr, Gradec, Hacsmer-lmgga^se it. 6. 884 Gostilna na deiell t ili z raesanjo se iä je za nakup Ponudbe, v katerih se naj naredi cena in Pramena, s« pošljejo na naslov: Ver waltucg des Realilätea- Markt«, bah. b«f. Realitäten Vsikslar. Gr* dec, Haaajsrüjtgaate 6. 685 Trgovina z mešanim biagom s hišo rred na deželi, se išče 1* nakup. Ponudbe c navedbo prodajne cene in «taaja dolgov ia naslov: Verwaltung dea Rsaiitäten-^ia?ktes, beh. bef. Reaiiiäten Verkehr, Grade«, ilimmerlinggisse 6. 88« Kmetija z dobroohranjenimi po-siopji se išče za nakup. Pismene ponadbo, » katerih se mora na-*e»ti velikost posestva, prodajna < ena in stanje dolgov, se naj po-f- Ijajo na: Verwaltung des Realitäten-Marktes, beb. bet. Sealitä ♦en Vfrkehr, Gradec, Hammer-linggasst. 887 Kumci vatko množino sadja (ja-t'oik, hrušk, kostanja) po najboljših cenah. Marija Herko, Maribor ob državni cutt 24. 88S Pr « 4— 5 delavskimi močei ss išče. Poleg zelenjsvnega vrt» in -vaojjo polja dobi 4— 51 mleka, karjaro, kakor tudi 60i) do 70aj pri bančnemu ravnatelja Gr. bef, Maribor, Parkstrass?- fit. 18., I nsditi. 867 Iščeaio sa tai 'jeni vstop 2 zanesljiva hUpc* h kccjem, katera sta r oiikii)! konj vopolnotna vešča, 8 tedenskim za lužtom od 50--60 kroa sa stanovanje j« oskrbljeno. Brata v to-E nički kantini staas dnevno okr&g 3 S. Ssmiki imi4jo «redsost. Vito p tjktj, vi.zni stroški »e povrnejo. Firma Fehm & Gnilleftumc, Diemlath, PoaiBrnck t/SSur. 8a4 (Organist.) Vpokoifl.i učitelj bs B«rejcl crganistovsko sil- ibf; na deželi za saaso priprosto hrano in sobo v stane.vat;je. Naslov pove če t>e pošlje znimks sa odsrf 'cr: Janko Leban, Bukovica nad Škofi o Loko ua Gcaeniskem. 860 Proda se lepo pasestvo bliau Ma ribora; lepa hite, 2 sobi, 2 tu hinji, klet,' lepi hlev, vrt ea 'o-nosnik, i,ji a in travnik. Dozoie štev. -s 9, Mari ior. 859 Kd. vzsiae 17 letnega fanta brea staršev zasvoiegs? t'iednDst imgjo rokodelci, ker bi ste fant r? d učil obm. Fant je iepe zuaaajocti, prit-en ia pošien, vajen živine in vsakega po;j3keg» dela. Dopisi se blagovolijo poslati na vRiuh?vK&r-u bi sodila ženska, katera bi imela vsaj dve delavce moči hčerke ali morebiti moža, kakšnega inialirî* a!i vdova, ne še prestara, mogeče iz vinskega kraja, ds bi se prav dobro vino točiio. V gostilni je tudi električna kič. Pro«im, da se dotična oseba pismeno oglasi pri cpravniš*vn Slov. Gospodarja pod „Gostilna št. 828', Močan mizarski ičeneo se takoj sprejme pri popolni oskrbi in dobrem postopanju pri Ivanu Pihler, mizarskem mojstru, Maribor, Rel-s^-pstvo v kemični tovarni Hugon Pollak, Kri. Vinogradi, JungmaMiova ulica it. 33. ' 746 ŽVEPLO za. sode $ prodaja vsako množino ANTON KODER, Gradec, Ebyingasse 10 (86 Kieorôicfc.)l|«jy Na prod*J »evo sten« «bo- ia d'o nvistropn« hSe v meetn, in sbčinskSt dfjklsu'. proste, « »wik-ai Sm «¡ajkniEsi stanovanji proti »oinoj obrstjssu», ae prodajo pod iahkini podaji, vpraša «e [>ri Jožah; Nekre» t ftiaribors Mwswt-tix*m- b- 'JP. 484 SLIVE JABOLKA kupi 764 J OS. SER EC, Maribor Tegetthoff ova ulica itev. 67. itonaiia mišnl »sfi. --jfigwse K 6'20 I?« riifc 4 K 30 v. : f asi a» m-* i ivi p» 48 miži, Nobeno Treme ae vpliv« in ee sasa-i firedSJc, LovilniaaKsksiinjgke ia i sike „Rapid" polo?'- na tisožs iaželk v eni noči, Š( 5'70. LovUec muh „Nova" K 2"83 kom, Povswil Kajbofjši capeki. Mfiogo pohvalnih glsest. Se prot! j.c-vzerta. Psitnins. SO vin- Raspoiiljabuoa Tintnes, Dtotaj lH./7£i. NealiEg-gasM st. 34 (I LaczI6). fs "OnnajH po povte tj t> čevljarska hiša DonaJ Xl¥., lisciiaHauserstr. 84/14. Ceniki c vojnih čavljii ssstcnj. 600 K Vam piséis, ako moj sa-■iirolee korenin .Ria-Balsara" Vsia knrjs očesa, bradarics in trdo 3 koio v tre it dnefe l>res beW'.n ne odstrani. Cena 3 lončka s jamstvom vred K 1'7& 8 lončki K 4 50, 6 lončkov K 7 60. Na stotine zahvalnih pisem. Es-meny, Eošiae (Kaosa) 1, Postfaci 12/889. (Ogrsko). (Br. 1) Po«or! Franc Drobsič lesni trgovec v Laškem tigu kapi vsako množino bukovih drogov (Svelarjev) ter plača iste po 7160 komad. Kupim pa t odi okrogel bokov lss. 754 Pridnega vlnifiarja z (najmanj) 4 delavskimi močmi, se sprejme pri gospej ličnig, vinograd, Št. Peter pri Mariboru. 785 JDlij JOTEBSCHKiG iins ¡pifUikvat # MAMMMfGMK .......— 5ir»ndiej{aes« it. 8 —— ■a.- piijioroča slavneias občinstvo, j* mi poveri vs* dek »oj« stre-te. Izvršujem jib ? vseh «logib ''kam Msbe, trgovine, iivmiu«, tssade (td. po nizki oea!. 26f Vsek vrst lesa za iiirjavo tudi na itorn takoj kupi E. Wesiai, Maribor, Tegethofova ulico, štev. 18. 484 Gospe ki «o dobro upeljane v industri-íln'h krogih, pH špediterjih, lekarnarjih, dr< giatih, rudnikih, poljedelskih zidrugîh in veleposestnikih, dobe koristjo zastopstvo v kemični tovarni Hugon Poilák, Kri. Vinogradi, Jurgmannova ulica št. 33. 746 v £3. letu, želi prti za gospodarja na kako kmetijo, kjer u«jno rabijo moškega ima nekaj prihranka v gotovini. Naslov pod „Dober Gospodar it. 70t>. Za Maribor, Ptuj in Celje se sprejmejo takoj proti stalni plači in proviziji i zven-pisarniški u-radniki za vtliko domačo zavarovalno družbo, ki goji vte^ianoge. Ponudbe s curriculum vitae, referencami ter prepisi spričeval pod „Penzijsko zavetje" na Kienreich. Ann. Exp. Gradec, F. 224. (K¡enrs7) Ä enonadstropna z vrtom in njivo v trgu Braslovče se proda iz proste roke. Poizve se pri F. LOPtBER, nadučitelj, Braslovče. 889 Glorif - nsujati öevlji e žrniBi ali rjavisti (eieijim usnjem, koojüki — Büx — ali Chevreacx gornji deli s črnimi le Ban aii podplati. Dcrhy- čevlji na jernifnje v hpi ia tr-pežui izpeljavi. C ne ?ft upnrsbnike: Št. 27—35 za otroke ... K 23-75 „ 36—40 „ žei sko ... K 3140 „ 41—46 „ moške ... K 3580. Mr.terijal, delo in c«nn po postavnih prfctipi&ih Pri naročja se naj navede Številka velikosti sli pa doliina noge. Pošilja po povzetja tvrdfe»: Gloria- Schuh-Niederlage Jakob König, Duraj III. Blütengasse St. 9. (äoise u.) V globoki žalosti nad smrtjo našega i?r«ljsbljen»ga maia oz n-nia oieta, ain», brata go^oda Ivana Verčkovnik, župana, člana kraj ne ga šolskega sveta, cerkvenega ključarja itd. itd. ižreksmo rsero, ki s-j rajnega spremili k zadnjemu poiitku r(ajfliČsf jSo icb^ alo. OdRb^io se Esh?£.ljnj8»eo za prekrasne venca, ginljivi govor gospoda nndočitelja Šmid v hiši žalo-ti, prefta^titfga gospoda, go rpoda žapnika Pečnik v farn\ csrkvi kakor tedi za f cdstvo sprevoda na pokopališke, aroč g kap^a\-ju Koai-ju ia asfctetco; gosp. arr.d/ nemn vodja c kr. okrajnega gia arstva SI. Gr?.dec dr H»{f6nauer, nač&lnikn okrsjnega '¿¿stopa g Giinthfcrjn, g. žapaoom iz Stsrega-trga, Šmiklavža in Barbare, kaki.r sploh vsem o^taiim prijateljem, ki so dwigega rajaega spremljali k večnemu poaitkn. Bog plati vsakemu potebej in vse« skn- Priporočamo ranega v blag spomin ln molitev. Podgorje pri Slor. Gradcn, daie 9. oktobra 1917. 868 Rodbina Verčkovnik 11 oktobra 1917. SKOT1KSM GOSPOBAW. Str« B. 828 trtnar pošta; JURŠINCI pri PTUJU, ŠTAJERSKO, ¥ Kupim £ D K O V O O G L J E in O E V 4 od enega vagona kg 10000 naprej. Prosim ponudbe. Plačilo naprej Jakob Ta?3er, trgovec z ogljem in dr.^mi. Trst ¥1» i« Isscgria 3, v. in Ja©» Polzeli v Ssv. dol Kmetje pozo Po nizki ceni odda Jožef Pfeifer, tovarnar v Hočah pri Mariboru: 1 stoječi motor na bencin, Ž mahalna kolesa 12 konj. sil, malo obrabljen K 3800 1 stoječi motor na bencin, 1 mahalno kolo 12 konj sil, malo obrabljen K 3600; 1 ležeči motor na ben cin, 2 mahalni kolesi 3 konj. sil, malo obrabljen K 1600; 1 ležeči motor na bencin; 1 mahalno kolo 8 konj. sil, malo obrabljen K 1400; 1 ležeči motor na surovo olje 2 mahalni kolesi 8 konj. sil, celo malo obrabljen K 3000; 1 ležeči parni kote!; v dobrem stanju, s celo armaturo, 600 litrov, zk 4 konj. sile K 400; 1 novi kosilni stroj z rezer vnimi noži, 95 cm širok za enega konja ali voli K 500; 1 ročni sejalni stroj K 60. «MMMMONBMMn MMMMBI MUZEJ Slov. 3$odovt»ck«ga drattva, Maribor, KoroAot «teto. 56 Daruj t« m,&i gfodftiiiM&o ocob&ts sptmint« Cepljeno trsje! Cepleno trsje, dveletno zelo močno 100 ko madov 50 K, enoletno 100 komadov 45 K, šmarnice necepljene 100 komadov 30 K, prodaja Anton Slodniak Kupim in italle«ic8j| zdravilno in namizne slatino razpošilja A* O SET, p, Gttltani, Koroška i S v deblih in vejah od 10 cm. debelosti naprej kapi po najvišji ceni !©P> OP« li otle za žganje in za kuhanje t^r parjenje svinjske krm^, slamore/inice, mline i, t. d. vse prvovrstno ima naprodaj V. Kvarke, Šoštanj štev. 130. [gborno domačo pijačo »i napravi vsak, ki si naroči v drožeriji Wolfram v Mariboru priznano moštno esenco. Iz ene steklenice moštne esence za 11 K lahko pripravit« 150 litrov izborile domače pijače, Za pripravo te izvrstne in neškodljive domače pijače se je dobilo uradno dovo Sjenje. Dobiva se samo v medicinalni dro žeriji MAKS WOLFRAM, Maribor Gosposka ulica št. 33. Stare nagrobne križe lakira nanovo, pozlati in izvrši poceni in trajne napise Gustav Philip« dunajski slikar za napise in pozlatar Maribor, Viktringhof-ova nI. 17. (Uwt«.ri.ii*vljeTao leta, 1002), >7s 5 j a j ii imajo turške srečke in nove sr^eke svstr. Rdečega kri.sr vsled njihove vedno zvišujoče se denarne vrednosti! Vsaka srečka zadene! Glavna dobitka znašata čez ac 1,000.000 krosi m Natančao pojasnilo z igralnim načrtom razpošilja brezplačno: Srečko m» zastopstvo 15, Ljubljana. 7U j Mr birajie m sušite gobe (Jurčiče)! | "- i Vsako množino lepih suhih gob, orehov, lešnikov in brinjevega olja, kupi in plača po najvišji ceni: M. BANT, KRikNJ (Kranjsko) prva exportn& irrdka deželnih in gozdnih pridelkov. Posebno lep zaslniek se Ima pri mabirasju in »8* „Panorama-Iiitftriiational" Maribor, Grajski trg Itev. 3 zr»vea gostilne „k trneai orlo" se priporoča na obileo obisk. Odprto cel (lan. Vstopnina 30 v itroci 20 t. Predstava traja 2fi aiiaut. Vojni dogoditi iz vseh bojiiž pokrajine v»eh deial celsga svita v ««rami t« I i kosti, slikovite in re snične. Za malo denarja in malo iignbo ¿asa «e vidi mnogo sanira! to«ti oelegs sveta. Kdor ii enkrat ogied-» „Panoramo", prit!« sopei. ker ao redno nov* predstav«. Meier Jožef 9 Maribor, B®rgstr.ii6 kupuje orehove, jesenove, brestove, lipove, topolove, jagajedove hlod (plohe) in ves drugi mehki in trd les, a le debla, Plačuje po najbolje ceni. 837 Hiša z vrtom ob prometni državni in Tržaški cesti v Mariboru, pripravna za vsako obrt, se proda za ceno 32.000 K. Vpraša se v Mariboru pri fotografu, Tržaška cesta št. 28. 85« sušenja gob 717 Špecerijska in kolonijalna trgovina Ht * t J« M Ivan Ravnikar« AMl! Jui s kupuje po najvišjih dnevnih cenah vsako množino pristne strdi, voska, kumne, janeža, vinskega kamna in suhih gob Cena 1 stek&moe le K 1*20. O dofcress s^nja teh kapljic imam mnege praoaalmfc k b?alai.h pisem. F, Priltl» ž. ki. ortaM Maribor, Slami te« Si Si. Zahvala.? '** "" Sajprro je Vata tejK> sahvfciis sa to ritiokooacjsac (dravtl* f-retl rdečim. Odkat rabita to sidrarilo, k- tueesa imei uobaaa Skud« £ svinjah. Is dragih diiiai grttoSbe: Kes! »o vse svinj« ptoi! ogi raj® toliko trpijo, kaka? da hi žrtvovali nekaj aor aa fiU. Priporu Suni vsem erlajersjesaK, eaj bi rabili to eaajo;io zdravila 8» »akni se Vara lepo sakvclira is prešini, poSijii« ta; *i>«t 13 stekleni;, Vele«p<5Štov*ajsssi ivaa Škorj&na, p, d. TeaeJ, Srednj» »a», p. Si ¿a, Ssnfec. _ '_________________ ?>&(.!»i ViSi.vJ taleča. itarat ai svoje j g? av«oM*I* m I««« «'«WVSvSailHU! 99 (to 30 dobro posrebrajene žlice l* dobr* kovine) te aajfitsaje poalklja- Issue jedila o oprave a» žndno ...ike cen«: 609 12 k«*«v posr*brn|aiilh „ldeilu-]«klenll: žilo K 1850 12 , , „ -kavlnih , K 10- 12 par^v aa]flne]e ponlkfjanlti Jedilnih oprav (a«J Is vilice, dvaje do K 2—) K 24 - i'otil}« 9« ?r»li povMtjc »H P» liti» sanr^. Ptttsina H ». EIFORTKA HIM TINTNER DUBflj, m/72 Nefliim 26, evlji vsake vrste se izdelujejo po merilu, ako se prinese usnje. Maribor, Grajska ulica št. 10. $e& M. Dapuj-ftTO lasti« zrn semenje 1 zavitek za 200 kg pšenice zadostuje. Dobi se pri tvrdki M. Berdajs, trgovina s semenjem, Maribor, Sofijin trg. M4 G za vlažno zemljo (apneni preparat) prodaja Zagdruga v Račah 100 kg po 2 K 80 h. Vreče mora kupec sam poslati. Tega dušična-tega gnojila se mora vzeti za oral najman 500 kg. kmjmje ^RiUlmg'a "W r« 4 I ta oooosoooo Kostanjev les hupi vsako «enrjVno po najvišjih cenah Vrelk«», Cieiiižfta ude« i»««, a. s»« »soaooo bivši itij>in Eiras g. SLOVENSKI GOSPODAR. 18 oktobra 1917. Vinogradniki pozor! Na suho aepljene trte so na prodaj in sicer m leto 1918. Kdor si želi za svoj vinograd lepo, močno, dobrovkoreninjeno, zdravo in sortirano cepljeno trsje najboljših vrst ? Cepljene trte se dobijo dveletne posebno močne in enoletne. Dobi s© tudi lepo vkoreninjena bela šmarnica. Cena trtam po dogovoru. Cepljene trte prodaja: Franc Slodnjak, trtnar, pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah, p. Juršinci pri Ptuju, Štajersko. $7i Rastlinski lim SILESIA. Se v velikem razpošilja po razpošiljalnici U R A X, GRADEC, Strauchergasse štev. 15, Telefon 2565. (KiMI. sa( Hm « ISO „Pevajoči klavec. Knjiga pod naslo-vom »Pevajoči sla-vec< s tridesetimi ^^«Ji^^Sr krasnimi novimi na- % f|f§|P^ rodnimi pesmi. Po- sijem jo vsakemu, ^dor mi pošlje za Jr neobrabljenih pošt- nih znamk ali pa denar po poštni nakaznici. Na dopisnice in sploh na brezplačna naročila se pa nemorem ozirati! Naročnje se pri MAT. BELEC pri Sv. Bolfanku v Slov. goricah via Ptuj Štajersko. povalec KAREL ROBA U S, Maribor, Koroška cesta št. 24. kupuje vsako množino zelja in repe. P. n. producenti se pozivajo, naj mu pošljejo svoje ponudbe pismeno ali ustmeno. D#To?j«igja za pošiljanje, s Jabolka In hruške, uatrgane, kupuje vsako množino kilogram p© 44 vinarjev, v hišo postavljene za vožnin« povrh ie 10 vinarjev za kg več: M. KAIBA v Studencih pri Mariboru, LemfeaSfca cesta št. 54. ?;< Ustmena pojaamila v hišah zanimaj očih v svrho aakapa z matim pctsas kipi za gotovo plačilo za ceno 10.000 do 25.000 \ K. Najraje v bližine dobre ceste L. ŠIJANEC, trgovec, Križevci, Štajersko. Vabilo □a Hranilnice in posojilnice v Št. llju v Slovenskih goricah r*t. sad. s um, sms*., S ki se vrši v nedeljo, dne 21. oktobra 1917 ob 3. ari popoldne v uradnih prostorih v Slov. Domu v Št. llju. V S P O R E D : 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Razdelitev čistega dobička 4. Slučajnosti. s V slučaj« nesklepčnosti se vrši občni zbor ■ glasom zadružnih pravil uro pozneje, t. j. ob 4 f uri popoldne, kateri sklepa pri vsakem števib t vzočih zadružnikov. v - • * ! 871 A bih buU i ffl t Potrti gl-.bok« žalojsti soorčča*!» aarod-jiikoa, prijateljem i» «ate.o*..* t&iao »ast, ¿a jcs naši» ijubijfrs hčerka, oz. sestra gd5 ^nica Sevnik» iSaspfrsntl*j$ w K^zleir, ps- kr:f'\i. anfe^i bcieciU umrli das i. okta-^r.4. t 1 v c.'eiai mladosti 24 let v Komora io je bila d a 5. oktobra 1.1. pokopana v Ka-pelah. Istočasno se zahvaljcjanao ki st flf fj nepozabni (.( koiti*' ob njeni istcie^nt peni-^itli, Jtlaalt t,-. Mark« Tomaiid. fokasu t oijtEi, g dr Fraticn Jjuii OTid, •dramiti v Kaljeni, ter končno vseia oni»«, ki so au cdkritearžno toliiiii Svr-js »epozabao pokojcicc priperoče»© i r z v ca 5 spomin in pobožno molite?. ŽapeleTee-K osje, dne 5. oktobra 1917 11$ r d Rodbina Scvp.ikova. t®r drugih strojev pri tovarni podaja večletni zastopnik FrailC §füWHÍ w ©raiai»« mWmm ÄiBÄPfi % á 10 9 mn Potrlim srcem javljamo pretužno vest, da je naš iskreao nepoza ni oče, tast in ded gospod, jeni, v nedeljo, dne 7 oktobra 19i7 ob l.uri ponoči po kratki, mučni bolezni in po sprejemu sv. zakramentov za umirajoče v G8. letu svoje starosti mirno v G spodu zaspal. Zemeijski ostanki dragegi pokojaika so se prenesli v sredo, line 10. I m. ob l/2T0 uri predpoldan iz hiše žalosti k farni cerkvi, kjer so se služile sv. maše zaduSnice, in potem so se položili na domačem pokopal SCu v 1»stcii grobnici k večnem počitku. Sv. Peter pod Sv, Gorami, dne 10 oktobra 1917. stare še vporabne, kupi v ce!em 500 komadov po ugodnih cenah 1. ŠTAJERSKO SKLADIŠČE ZA HMELJ V ŽALCU. Ponudbe najdalj« do 1. novembra 1.1. Med. Dr. Mirko Crkvenac, • r. ij. nltr-M»! ¿d.-fcVüi*. Hogo Weber, t-.» irn'u, r. per«Črik v rez. Olga Černelč, Marta Úerneló, otroci M. tkUnfoi Üfeftcj?, 8FWI Csfeara© m. Cinl* v Hiwfflöro«