List 21. i in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., po poSti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Ljubljani 21. maja 1897. W flb&A&AA&AAAAAAttt AA AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAtf? •»•i»»»»............ i* Politiški oddelek. •i stojnosti in integritete kraljestev in dežel, ohranivši iste združujočo realno zvezo. Poslansko zbornico navdaja nadalje zaupanje, da je možno mnogo in važnih nalog le tedaj uspešno in pravo Adresá. Po vsej Avstriji veje neka federalistična sapa To je čisto naravno. Popolnoma jo je dogospodovala stranka, ki je bila glavna nositeljica centralistične ideje. Zgubila je celo Dunaj. Državi je s svojim vladanjem nakopala mnogo dolgov, podkopala srednje in malo kmetjstvo in obrt in zasejala nezadovoljnost mej avstrijske narode. Le naravno je, da se narodi žele znebiti vsega, kar je količkaj v zvezi z delovanjem te stranke. Očitno je, da hoče nova večina državni voz zapeljati v drugi tir. časno rešiti, če se razbremeni preobloženi državni zbor m se deželnim zborom kraljestev in dežel v smislu starodavnih zgodovinskih tradicij odkáže širši delokrog, zlasti ker pri obstoječi razliki v razmerah posamičnih dežel jednotná določila niso povsod jamstvo uspeha. dobrega Uvažuje veliko važnost avtonomije kraljestev in To je jasno povedala v adresi. Vse adrese ne bo- državnih dohodkov. dežel, oprime se poslanska zbornica z veseljem prilike, položiti v roke deželnih zborov zadostna materijelna sredstva za izpolnjevanje njih nalog na ta način, da jim odkáže posamične obstoječih davkov ali pa primeren delež demo navajali, ker je itak v velikem delu le neka parafraza prestolnega govora. Toda v odstavkih, ki se tičejo federalizma in deželne samouprave je pa znamenita, veliko jasnejša kot prestolni govor. Iz vse adrese se dobro vidi, da so nje sestavljalci dobro vedeli, kaj so hoteli in da so glavno besedo pri njej imeli Poljaki, Čehi in nemški konservativci. Odstavek glede federalistične pre osnove države slove : Za procvit monarhije neizogibno potrebno prospe vanje kraljestev in dežel bi pa tudi znamenito pospeše valo to, ako bila prilika, dati upravam posamičnih dežel potrebno samostojnost in jo urediti v soglasju z različno vstvarjenimi življenskimi potřebami, kar bi tudi omogočilo, da postane uprava priprostejša in cenejša. Poslanska zbornica bo z največjo unemo podpirala prizadevanja vseh narodov glede splošne omike, znanosti » Poslanska zbornica ima važne naloge. Ako naj in umetnosti; izreka resno željo, naj ustreza šola po- zbornica, ustrezaje Najvišji želji Vašega Veličanstva, te trebam raznih dežel in narodov, kar se more v polni naloge ne samo stvarno, nego tudi brez zamude časa iz- meri doseči le z razširjenim postavodajalnim sodelovanjem polni, in dá deželnim zborom kraljestev in dežel pristo- deželnih zborov. Soglašuje z besedami Najvišjega prestol- ječi in njih važnosti primerni cas i moral bi v smislu nega nagovora i polaga zbornica največjo važnost na intencij Vašega Veličanstva na mesto dolgotrajnih notra- vzgojne naloge šole na ta način, da se po njej položi njih bojev mej raznimi národnostmi avstrijskimi stopiti temelj verskemu in nravnemu razumevanju življenja v končno mir. pravo blaginjo mladine in za vzgojo generacije, katera bi Poslansko zbornico prešinja prepričanje, da se na- mogla preobraziti obstoječi družabni red z mirnimi, vsak rodnostni mir doseže le potom mejsebojnega priznavanja preobrat izključujočimi reformami v duhu socijalne pra- zgodovinskih in prirojenih pravic avstrijskih narodov v vičnosti." vseh kraljestvih in deželah. Jamstvo za dosego tega vi • Naše mnenje o uspešnem delovanju deželnih zborov sokega smotra je pravična izvršitev zakonito přiznané se pač malo loči od ugodne sodbe sestaviteljev adrese. j - ř • " V * i i • ravnopravnosti vseh narodnosti v vsem javnem življenju, Ako se narodno vprašanje temeljito ne reši, se s fédéra v uradih in v šolah, kakor varovanje zgodovinske samo- lizmom ne bode druzega doseglo, kakor da se narodni 202 prepiri iz zbornice poslancev preneso v deželne zbore. V koroškem, štajerskem ali isterskem ali tržaškem deželnem zboru pač narodno sporazumljenje ne bode lažje mogoče, kakor v zbornici poslancev. Spominjajmo se samo le na burne prizore v isterskem ali tržaškem deželnem zboru, ko so slovanski poslanci bili prisiljeni ostaviti zbornico. Mi nismo načelni nasprotniki federalizma, a poprej se mora popolnoma jasno in določno zagotoviti narodno jednakopravnost. Dokler se to ne zgodi, je in ostane federalizem za Slovence ne v amo dvorezno orožje. Politični pregled. Obstrukcija. — Nemški liberalci so v naj večji za-dregi. Radi bi dělali vladi najstrožjo opozicijo, pa se je prav ne upajo. Pretili so v gospodarskih vprašanjih tudi obstrukcijo, in celo narodne Nemce napadali, da jih podpirati ne hote. Vlada je pa nakrat prišla s predbgami, ki so bile v korist tudi židovskim podjetnikom. Liberalni Nemci so imeli najlepšo priložnost, nastopiti proti vladi, a se niso upali. Zato so se s svojo obstrukcijsko politiko že precej osmešili. Grof Badeni dobro ve, kje jih je treba prijeti, da prijenljivi postaueio. Dan za dnevom pa liberalci izdajajo razne izjave o obstrukciji, ki se že povse nasprotujejo. Poljski list „Czas" nasvetuje naj bi liberalci si poskrbeli kako navodilo za obstrukcijske politike. Spisal naj bi ga jim kak urednik „Neue Freie Presse". Vlada se umika. — Vladi mora biti mnogo na tem, da si pridobi vsaj del nemških liberalcev na svojo stran, kajti drugače bi nam bilo povse nerazumljivo, zakaj da še začenja prijenjavati glede jezikovnih naredeb. Izdala je podrejenim oblastvom na Češkem in Moravském neki navod, kako naj izvajajo jezikovne naredbe. V tem ukazu se nemšČini odioča jako obširen delokrog in se uvaja za nekak ožji notranji uradni jezik. Vse knjige, zapisniki, registri, iz katerih stranke izvleČkov ne smejo zahtevati, se imajo pisati v nemščini, ravno tako morajo uradniki v svojih osebnih stvareh z višjimi oblastvi nemški dopisovati in vse strogo oficijozne stvari naj se tudi pišejo v nemščini. Nemščina ostane torej notranji uradni jezik samo v onih sluČajih, kjer je meja mej notraojim in vnanjim uradnim jezikom bila dvomljiva, se bode nekoliko utěsnil delokrog nemščini. Čehi niso zadovoljni s tem navodilom in že přete z opozicijo. Nemštvo v Šleziji v nevarnosti. — Vlada neki namerava šleškemu nemštvu pridejati hud udarec, seveda če je nemškim listom verjeti. Jezikovne naredbe za Šlezijo pač še ni izdelala, a razdeliti hoče sedanjo šleško kmetijsko družbo, ki je nemška, v nemški, poljski in češki oddelek in dovoliti jej večjo podporo. To je pa strašno Sedaj je bila družba dobro orodje germanizacije, v bodoôe bi pa več ne bila. Kršćanski socijalisti. — Mi smo večkrat naglašali, da v narodnih ozirih krščanski socijalisti niso povse pravični. To se kaže tudi glede jezikovnih naredeb. Pri tem se je pa še nekaj čudnega pokazalo, da „Reichspost", ki je glasilo bolje katoliške Irakcije te stranke, huje zabavlja proti jezikovnim naredbam in Slovanom, nego drngi protisemitski listi. Ker so urednik in sodelavci tega lista samo dobri katoliški možje, je vidno iz tega, da iz tega še ne sledi, da je v narodnem oziru pravičen, kjer je dober katoličan. V državnem zboru pa krščanski socijalisti igrajo čudne vloge. Scheicher je oštro nastopil proti jezikovnim naredbam in je zaiadi tega pršel še pri nemških liberalcih v dobro ime, drugi krščanski socijalisti so pa boljše vzdržljivi in zlasti obstrukcije ne pod-pirajo. Vidi se jim, da si nočejo spriditi popolnoma- dobrih razmer z vlado, pa tudi ne s konservativnimi strankami, ko bi le kedaj bilo treba njih pomoci. Vladi delajo opozicijo, a le navidezno. Podobna je mladočeški opoziciji lanskega leta. Govorili so proti vladi, a če je bilo vladi treba podpore, so jej pa naklonili. Marsikatero predlogo bi Mladočehi lani lahko zavrgli, pa j » vladi na ljubo niso. Ker so njih glasovi odlo-čevali, so pa iz zbornice toliko svojcev odpravili, da je bila vlada gotova večine. Tako sedaj delajo krščanski socijalisti. Pogodba z Ogersko. — Kvotni deputaciji se ništa mogli sporazumeti o donesku obeh državnih polovic k skupnim državnim troškom Avstrijska deputacija je zahtevala, da se uravna razmerje po številu prebivalstva. Naša državna polovica bi potem plačala 58, ogerska pa 42 °/0. Madjari so pa hoteli, da pri sedanjem razmerju ostane. Vladi se tudi ne mo-reta sporazumeti. Avstrijska zahteva, da Ogri plačajo vsaj 36 °/0, ogerska pa pravi, da večjega doneska, kakor ga je plaČevala, Ogerska prevzeti ne more. Najbrž vlada naposled Ogrom odjenja. Seveda se ne ve, kaj potem poreče drž zbor. Grško-turška vojska. — Nota, s katero so naznanila velevlasti, da so voljne posredovati v grško-turštt zadevi, se glasi : Zastopniki Francije, Italije, Anglije, Nemčije in Avstro-Ogerske so naroČili ruskému zastopniku Onu kot starosti di-plomatičnega zastopstva v Atenah v imenu vlad izjaviti, da so velevlasti voljne ponuditi svoje posredovanje z namenom, da se sklene premirje in poravnajo diference mej Grško in Turčijo, toda le pod tem pogojem, ako grška vlada izjavi, da bo odzvala svoje čete s Krete in ne bode ugovarjala avtono-miji Krete, ter konečno, da se ravna brez ugovora po nasvetih velevlastij v dosego trajnega miru. Grška vlada je odposlala takoj nastopno izjavo : Kraljeva vlada jemlje na znanje izjavo velevlastij in izjavlja, da bode odzvala čete s Krete, formalno pritrdila avtonomiji otoka Krete in izrocila usodo Grške v roke velevlastij. Na podlagi tega so velevlasti naročile poslanikom, naj naznanijo turški vladi posredovanje in jo prosijo, da takoj ustavi vojne operacije. Tudi admirali na Kreti so dobili ukaz z naroČilom, naj ne ovirajo vkrcanja giških Čet v domovino. Dasi je pa posredovanje velevlastij v polnem teku, vendar še ni miru na bojnem polju, posebno Turška misli na daljno bojevanje. Iz Epira se je grška vojska po večini umak-nila, a Turki prodirao naprej. V Tesaliji so se Grki umak-nili do Domokosa Grška posadka je bila tu precej močna, a premoč turške sile jo je premagala. Ker Turčija vidi, da se ji od strani Grkov na bojnem polju ne more pripetiti noben poraz več, noče turška vlada odgovoriti na noto velevlastij, ki žele, da turška vlada takoj ustavi vojno akcijo. Sploh prevla-duje v političnih krogih mnenje, da je Turčija zategadelj stavila uprav neizpolnjive pogoje miru, ker hoče vojno proti Grški nadaljevati. Vedoč, da je grška vojska desorganizirana in demoralizirana in zanašaje se na moč, upa sultan da doseže z novimi zmagami velikanski moralni vspeh v vseh mo-hamedanskih krajih. Zategadelj tudi ni upati, da privoli v ohranitev sedanje grške posesti. Evropska diplomacija bode pač zahtevala, naj se ohrani status quo, ali sultan se s tem ne zadovlji Politični krogi so radi tega v velikih skrbeh in se boje, da bodo pogajanja s sultanom jako dolgotrajna in da zamorejo naposled razgnati evropski koncert — Da Turčija na svojo pest in to-li obširno postopa, kriva je pred vsem nesrečna nejedinost velevlastij, katero se te že tolikrát pokazale in vsled katere nima Turčija že nobenega respekta več pred velevlastmi. Turčija. — Kako prevzetna je postala Turčija vsled uspehov proti Grkom priča najbolj vest, da se je ministerski svet že posvetoval o upravi osvojenih pokrajin na Grškem. Nacrte glede turške uprave v Tesaliji je ministerski svet že potrdil in sultan odobril. Sestavil se bo iz orožůikov in črno-vojnikov batalijon in poslal v Lariso. Turški konzuli v Volo Larisi in Trikali bodo dobili nalog, da preosnujejo upravo po turfiki in vodi j o posle. Reči se pač mora, da so Turki naredili enkrat račun brez krčmarja. Neverjetno je, da bi vele- 203 vlasti navedeno dopustile. Tuda zopet so se Turki zanašali na nejedinost velevlastij, Češ, hudega se nam zaradi tega ne more itak ničesar zgoditi, mogoče pa le je, da v tem kaj dosežemo. Žal, da se Turčija more tako igrati z velevlastmi. Sestanki v Petrogradu. Ravno dobro je zapustil Ako je mestni zastop přišel do prepričanja in spo-znanja, da je za Ljubljano koristno zgraditi elektrárno za razsvetljavo in oddajo motorne sile, potem je ravnal popolnem pravilno, da je to podjetje zasnoval kot mestno naš cesar Petrograd, že se poroča o nadaljnih obiskih via- podjetje. Tako postopajo v jednakih slučajih spkh tudi darjev v iuski prestolici. Začetkom julija pride v Petrograd druga mesta, ako jih pri tem ne ovirajo druge, že cb-sijamski kralj, koncem istega meseca ali pa pričetkom avgusta 8t0ječe pogodbe, ki se ne dajo meni nič, tebi nič raz- veljaviti. Tudi država sama se je v novejšem času obišČe ruskega carja nemski cesar Viljem, ki namerava ostati v Petrogradu cele štiri dni. Republikanski predsednik fran- coski Faure tudi poseti Petrogiad in ostane ondi pet dnij. Pač ni brt-z pomena, da vse hiti k mogcčnemu ruskému vladarju. podržavila to ali ono železnico. po prijela tega načela, ker se poteguje za to, da bi na pr Srbija in Ćrnogora. — Ob obisku srbskega kralja na Cetinjah razpravljalo se je poleg drugih stvari tudi o položaju Srbov v Makedoniji. Znano je, kako so ti pod tuiško vlado zatirani v narodnem oziru. Oba vladarja sta se zjedinila v tem, Če je elektrarna v mestnih rokah, mesto ne bode iskalo večjih dohodkov, kakor so potrebni, da bode podjetje shajalo, to je, da se iz njega dohodkov pokrivajo da je sedaj mirovati, da pa je potem, ko je řešeno grško- stroški za obrestovanje in amortizacijo investiranega de-turško vprašanje, se s pomočjo velevlastij odločno potegniti za narja in za potrebne upravne stroške. Pri podjetjih, za- pravične reforme v prid zatiranih Srbov v Makedoniji. Sestanek srbskega kralja in cmogorskega kneza v Cetinjah je imel torej tudi politični značaj. Stoflfc àiiîî/^/îï tÉUft ^fyfwtiáfe áfe A rfc ■■»•••••t................................i'à Obrtnija. 4§ «...............................m...........................t................................................r.A snovanih na privatne stroške, žele udeleženci tega pod-jetja, to so oni, ki so investirali v to podjetje svoj denar, prejemati iz njega kolikor največje dohodke, kolikor naj-večje obresti investiranega kapitala. Kaj takega mestna občina ne bode storila: pa recimo, da se kaj tacega tudi zares zgodilo, potem bi se dohodki stékali v mestno blagajnico, ne pa v roke posameznikov m bi služili Električna razsvetljava in nje nasprotniki. občnemu blagru. Nasprotno, mi smo prepričani, da bode mestna občina v slučaju, da se elektrarna rentuje, cene za prejemanje električne eneržije takoj znižala, od česar bodo mešžani uživali koristi. Kaj tacega ni tako z lahka pričakovati od privatnega podjetništva. V dokaz tej trditvi ki (Dalje.) Tudi takih ljudij ne manjka, ki se spodtikajo na tem, da se elektrarna gradi kot mestno podjetje, češ, da vsako podjetje, katero je last kake občine, dežele ali države v ekonomičnem oziru nikoli tako dobro ne uspeva, kakor kako privatno podjetje, recimo, ki je osnovano na delnice. omenimo mimogrede le to, da je ljubljanska plinarna je ves čas svojega obstanka prav dobro shajala in svojim delničarjem izplačevala, posebno v zadnjih letih, prav visoke obresti, plinu ceno znižala šele tedaj, ko je za- Če vprašamo takega člověka za vzrok mnenja, ne ve druzega navesti, kakor to, da v njegovega *a privatna podjetja zase delajo dosti večjo reklamo kakor javna podjetja, in da od take reklame zavisi gmotno uspevanje znala, da njej z mestno konkurent. elektrárno nastane nevařen Mi smo torej uverjeni, da so ugovori proti mestni elektrarni radi tega, ker je mestno podjetje, neuteme- pcdjetja. V nekolikem oziru moramo temu pritrditi » kajti skušnja nas pač dobro uči, kako reklamo delajo neka podjetja zase, da se poslužujejo pri tej vseh dopustnih sredstev. Obravnave pri sodiščih pa nam tudi kažejo, da marsikdo, hoteč na vsak način svojo, bodisi dobro, bodisi slabo robo spečati, čestokrat seže tudi po nedopustnih sredstvih, tako da pride naposled v konflikt s kazen-skim zakonom. ljeni, ničevi. S tem, da smo omenili ljubljansko plinarno, navedli smo ob jednem tudi največjega protivnika mestne elektrarne. Obrtnijske raznoterosti. Popolnitev obrtne šole. V Ljubljani imamo obrtno dobro uspeva. Govori se, da se na njej strokovno šolo osnuje mehanično tehnični oddelek in tako zavod povzdigne Jasno pa je, da javni zastop, bodisi mesto, dežela p0 našem mnenju bi bil posebno potreben tudi stavben ali kdo drugi, za svoja lastna podjetja radi javne časti ne sme in ne more delati takšne reklame, kakeršno ; Od- Sedaj smo v stavbin?kih stvareh jako odvisni od tujcev. ne bila težavna, ker se na. tacih lahko uprizori privatna oseba ali privatna družba Toraj mestni magistrat ljubljanski za mestno elektrárno ne delek. Osnova tacega oddelka šolah mnogi predmeti skupno uče za razne oddelke. Kitajski porcelan. Kitajski pisatelji trdijo da so bode smel delati večje reklame, nego to zahteva javni na Kitajskem začeli delati porcelan v drugem stoletj pred Kristom. Osemnajst pokrajin na Kitajskem se danes peča z interes; njegova dolžnost pa je, da opozarja meščanstvo izdelovanjem porcelana. Najbolj se cenita beli in črni, pa tudi na občno korist podjetja, katero zasnoval mestni za- višnjevi porcelan. Zaradi porcelanske industrije Kitajska stop po svojem dobrem prepričanju in vsestranskem pre- udarku, ne iskajoč pri svojih sklepih kakih koristi ali dobička za posamezne osobe ali družbe, marveč pri svojih sklepih prebivalstva. znana po vem svetu. Neizmerno veliko porcelana porabi vsako leto Kitajski cesarski dvor, namreč okoli 31.000 krožnikov. Na vseh je naslikan višnjev zmaj, kateremu gredo iz žrela besede: „Dobro srečo! Dolgo življenje!" Kako delajo na Ki pred očmi imajoč blaginjo mesta in njegovega tajskem najfineji porcelan, to bi radi zvedeli evropski tovar narji, a se trudijo zastonj 204 I IWmmi Kmetijstvo 3 % ezija. Tukaj se pogojno dovoljujejo podpore in posojila iz šlezijskega deželnega kulturnega zaklada so-li kmetskim hranilnicam in posojilnicam brez razločka, ustanovljene po sistemu Raiffeisen ali pa Schulze-Delitsch. Kmetijske hranilnice in posojilnice po # Raiffeisenovem sistemu. (Dalje.) Predarlsko. Leta 1890. bil je deželni odbor od deželnega zbora pooblaščen, da v oziravrednih slučajih po svojem prevdarku v deželi predarlski že obstoječim ali pa v bodoče ustanovljenim hranilnicam in posojil nicam po sistemu Raiffeisenovem dovoljuje za prvi nakup potrebne oprave iz deželnih sredstev podpore v znesku po 50 do k večjemu 100 gld. letih 1891. do 1896. dovolile se niso le že 1890. leta obstoječim hranilnicam in posojilnicam podpore po 80 do 100 gld., temveč tudi vsem med tem časom novoustanovljenim približno 30 jednokratni prispevki po društvom 100 gld. troškom prve oprave. Leta 1896. bil je dalje zvezi hra-nilnih in posojilnih društev po Raiffeisenovem sistemu dovoljen za leto 1895. prispevek 300 gld., za leto 1896. pa prispevek 600 gld. pod tem pogojem, da ista ob troških zveze izvršuje revizijo tudi tistih hranilnic in posojilnic, ki ne spadajo k zvezi, ako same za to prosijo. Pogoji, pod katerimi se dajo podpore in posojila, so: 1.) pravila in poslovni red takšnih društev morajo se strinjati z uzorci, ki jih določi deželni odbor ali pa vsaj zadobiti pritrjenje deželnega odbora; 2.) dotična društva se morajo zavezati, da bodo predlagala deželnemu odboru vsako leto, dokler posojilo ni povrnjeno, računski izpisek, bilanco, natančen zaznamek imetka in dolgov in pa zaznamek vseh članov ; 3.) deželni odbor se mora prepričati, da dotično društvo uspešno deluje ali pa i če gre za novo ustano- vitev takega društva, da bo uspešno delovalo, kakor tudi da je povračilo dotičnega posojila zagotovljeno. Število do konca 1895. leta podpiranih Raiffeisen-ovih hranilnic in posojilnic je znašalo 36, visokost izpla-čanih podpor za prvo opravo pa večjidel po 50 gld., * v nekaterih slučajih pa samo 40 gld.; visokost posojil pa se je sukala med 300 in 1000 gld. Schul tze-Delizscheva posojilnica je le ena dobila 50 gld. podpore. obstoji zveza šle- Od 1. novembra 1894. naprej zijskih Raiffeisenovih blagajnic s centralno blagajnico, katerej je deželni zbor za leto 1894. dovolil ustanovilni Češko. Deželni zbor je naročil deželnemu odboru, prispevek 500 gld., za leto 1895. pa podporo 800 gld. da s sodelovanjem deželnega kulturnega sveta posebno iz deželnih sredstev. Dalje deželni odbor iz deželnih pozornost obrača na ustanovitev Raiffeisenovih hranilnic sredstev dovoJil obrestni kredit 1200 gld., da ga vzdi-in posojilnic ter povsod, kjer se mu vidi primerno ali guje po potrebi, s čemer je centr?]ni z^ezni blagajnici potrebno, po kmetijskih potovalnih učiteljih ali po drugih omogočeno, k zvezi pripadajoče hraniln'ce in posojilnice v tem predmetu veščih osebah daje potrebna pojasnila, tudi takrat še zalagati z denarjem, če sama primernih deželni proračun za 1896. leto ustavljen je bil znesek denarnih svot nima več na razpolago. 15.000 gld. v to svrho, da se po Raiffeisenovih načelih Galicija. Galiciji ni hranilnic in posojilnic po že obstoječim hranilnicam in posojilnicam ali pa na novo Raiffeisenovem sistemu » ampak občinske in okrajne pre ustauovljen'm v svrho lažjega poplačila troškov za prvo posojilnice, katere proti primernim obrestim dajejo opravo dovoljujejo podpore po 250 gld. potom deželnega bivalcem po deželi osebni kredit. Ti denarni zavodi mo kulturnega sveta. posebno ozira vrednih slučajih se sme ta podpora zvišati na 300 gld. Moravsk Centralni zvezi nemških kmetijskih ki*ed*tn;h zadrug Moravskega in Šlezije dovoljena je bila v svrho revizije in poučevanja moravskih posojilnih društev po sistemu Raiffeisenovem od leta 1895. dalje za dobo petih let podpora po 1000 gld. na leto pod tem pogojem, da se o porabi te podpore položi deželnemu odboru vsako leto račun. -Deželni odbor je bil tudi po-oblaščen, da v ubožnih občinah obstoječim ali pa šele !iotaníLvljajočim se posojilnim društvom po Raiffeisenovem sistemu v svrho pokritja troškov za opravo dovoljujejo rejo se ustanoviti le na podlagi normalnega pravila, ka tero je sestavil deželni odbor dogovorno s c. kr. vlado Sedaj obstoji v Galiciji 3335 občinskih posojilnic s skupno osnovno glavnico v znesku 5,160.756 gld. in 14 okrajnih posojilnic z glavnico 549.868 gld. _ Dne 28. januvarja 1896 dovolil je deželni zbor deželnemu odboru za leto 1896. in 1897. po 5000 gld. v svrho pokritja troškov ustanovitve, oziroma uredbe hra nilnic ali posojilnih društev ki jih imajo ustanoviti okraj ni odbori Od koroškega deželnega odbora na dotični tuuradni dopis ni došel odgovor (Konec sledi.) ali po 0 obrestna v petih enakih letnih obrokih vrač ljiva posojila do najvišjega zneska 200 gld. ali pa podpore do najvišjega zneska po 50 gld. pod tem pogojem, da dotična posojilna društva pripadajo ali kaki od de- žele podp^atM centralni zvezi ali pa se zavežejo, da se opitajo, ako se jiui poklada namočen Kmetijske raznoterosti. Pitanje oslabelih konjev. Oslabeli konji se najhitreje oves z priklado kuhinjske podvržejo v svojem gospodarjenji kontroli deželnega odbora. V to svrho dal se je deželnemu odboru letni kredit 1200 gld. na razpolago. Raba neugašenega apna, katero devajo nekateri zdrob soli ljeno v krmo konjem da «ni jih hitro opitali, ni priporočati Konji se sicer navidezno odebele, ali često se prigodi zopet oslabijo. da 205 a Napajanje konj. Pitna voda za konje naj bo vedno In zakaj ? Zato, ker so se vršile velike in majhne stave nekoliko postana tako se prepreči razno prehlaj ni prav napajati, predno se konj ne posuši od potu. tako ravna, zabrani marsikako bolezen pri svojih konjih Tudi Kdor Dru- gače je seveda, če so konji na potu ter gredo precej po napajanju zopet naprej, a tudi v tem slučaju je postana voda boljša od mrzle. ; arene, in to stavoželjnim ljudem v areni m zuna] pamet osolilo. Corbett je bil ljubljenec večine navzočih » m saj ni čudno, ker velik del navzočih so bili ljudje, kateri si ne služijo z žuljavimi rokami kruha ; bili so torej za Corbetta » ki tudi mlad igralec ter spada Poučni in zabavni del. v ono vrsto ljudi, kateri nemoralno žive Corbett se ločil od prve žene ter se vdrugič poročil z damo, katera ni bila na dobrem glasu. Vse drugače je omeniti o Fitzimmonsu, on živi vršilo Pestenje. Ozrimo se na najposlednje pestenje, katero se je 17. marca v Nevadi, državi Nebraska v Ameriki kakor poroča » Am. Slov." Raz videli bodemo > na kako nizki stopinji omike smo v dobi „razsvitljenega" devet- najstega stoletja. < Malo mesto Nevada je bilo doslej povsem mirno, prebivalci mesta so delavni ljudje Misel da bi se pe stenje v tej državi vršilo, rodila se je prvému v glavi Mr. Smithu, kateri je se metal denar na desno in levo ? da uresničila njegova želja, in da bi pridobil dovolj enje z višjega mesta, da se sme pestenje javno vpri- zoriti v Nevadi. Posrečilo se mu je pridobiti za to srca vseh merodajnih krogov. Toda kmalu na to zagnali so velik hrup večji in manjši časniki in če tudi so oštro prijemali zavoljo tega guvernerja in poslance nič izdalo. Misel ta je vendar dosegla toliko, da vse ni javno pestenje za vselej pokopano in da se ne vprizori noben-krat več niti v državi Nevadi, niti v kateri drugi državi v » Zjedinjenih držav. Preidimo k stvari. Ljudje so vreli v Nevado že tri dni přeje, predno se imela igra pričeti. Prihajali so radovedneži > po številu več tisoč iz Čikag e j Bostona » New Yorka, St. Louisa, Philadefije ; iz lepe solnčne Kalí-fornije videti je bilo, da so ljudje najbolj zastopani. Bo-gatini so naročili iz strankarskega namena železničním naj ne odjenjajo s cenami pri osebnih vlakih, družbám češ j da se ne zanimajo za pestenje Ker pot sila dolga in vožnja draga, ni bilo došlo tja razven bogatinov in domačih ljudij prav nič zunanjih, manj premožnih. pričakovala gospoda trenutka, ko se Ob deveti uri bila je v areni (prostor, Nestrpno prične pestenje. kjer se vrši pestenje) tolika gnječa, da je mnogim slabo prihajalo, jeden podjetnikov pestenja je celo v nezavest padel vorj eno Vreme namreč bilo » kakor sredi poletja. Dogo bilo da bo stal sedež v prvi vrsti 10 do zmerno. Da ima ženo ostrega značaja vidimo iz tega, ko je kot gledalka iz prostora vpila nad svojim možem: Bob (to je Fitzimmonsovo ime), ne postani ku Ćuj kavica nasproti kukavičnemu protivniku tvojemu udari ga, toda ne po glavi, se strani, ne glej na par kapljic krvi, ki ti prihajajo iz ustnic, (Fitzimmons je krvavěl od udarca Corbettu) drži se možato, sicer te zame-njam. Nekoč hotela je celo čez ograjo priti in pomagati možu Corbetta tepsti ter jo pomirili. kar pa so redarji brzo zabranili Navadno » da se pestilca pozdravita predno se pričneta boriti in v ta namen zadostuje, da si podasta desnico. Corbett prvi ponudi Fitzimmonsu pozdrav, ali ta mu na začudenje vseh pozdrav odkloni. To storil vsled tega, ker ga pri dveh jednacih prilikah Corbett ni hotel pozdraviti. Ta čin je Corbetta zelo vznemiril, lahko se to iz obraza videlo. Po pestilskem določilu, morata se oba borilca naj- mu prej tehtati. Corbett je imel 183 funtov, Fitzimmons pa 1571/ 2 funtov. začetku borbe bil je Corbett zmagalec, vedno se kazal hitrejega, nego njegov nasprotnik. Fitzimmons je pustil Corbetta, da se je s tem utrudil, vedno pa gledal, da bi ga z jednim dobro preračunjenim udarcem uničil. In kakor je mislil, prav tako se je zgodilo. Po ustanovljenem dnevnem redu je bila borba raz- deljena v dva delà, namreč 3krat sta se sprijela, a enkrat imela sta odmor. Blizu njiju stal je člověk, kateri je borbo ravnal in borilca k nji klical, dalje bile so pri-sotne priče, kakor je to v navadi pri dvobojih, in zraven tega bilo je še šest slug, kateri so pestilcema pri vsakem odmoru brisali kri in ju umivali. Prve sedeže so zavze-mali odlični ljudje, kakor sodniki, veletržci, advokati in na stotine časnikarjev. Pri 14. klicu opazilo je ljudstvo vidno pehanje moči Coibetta to priložnost je Fitzimmons porabil v to da larjev, ali ko so podjctniki videli hud pritisk občinstva, z dobro preračunjenim udarcem udaril Corbetta po zgor nastavili so sledeče cene za vstop v areno: Sedež v prvi njem delu srca tako, da je Corbett padel na kolena, vrsti za jedno osebo 40 dolarjev, drugi sedeži po 30, 20 vsej areni je nastalo veliko upitje, krik in ploskanje Po in 10 dolarjev, na skrajnem vrhu, kjer je bilo natlačeno pozdravljalo Fitzimmonsa. Ljudje so bili pač brez čutil i polno ljudstva, stala je vstopnica 5 dolarjev. Vstopnina brez usmiljenja, ko so ploskali in se navduševali za člo- je vrgla 175.000 dolarjev Od vseh stranij bila arena pokrita t veka, kateri je skoro ubil druzega člověka, kajti Corbett z vrha je tako težko dihal po prizadetem udarcu, da se je splošno ne Ko se je ob 12. uri pestenje pričelo, ljudje so bili mislilo, da umira. kakor omamljeni. Nam se utegne to čudno zdeti, ker Nadzornik pri • pestenju naštel do deset > toda nimamo pojmov o tej igri. Nestrpnost postajala je skrajna. Corbbett ni mogel vstati. Ko je izustil številko enajst r ÎÎ06 je šele Corbett vstal. Kakor razdražen lev, ne zmeneč se za predpisana določila o pestenju, se je zagnal v Fitzimmonsa v novič in da niso razsojevalci in priče na- Družbi sv. Cirilla in Metoda v Ljubljani so v zadnjih dveh tednih darovali: Gdč. Ljudmila Roblek v Litiji mesto venca na krsto gosp. Ane Oblakové 2 gld. redili miru, bil bi gotovo jeden teh dveh mrtev. Določili družba po pogrebu Iv. Bolte, župnika v Ledinah SO » da je borbo dobil Fitzimmons. Fitzimmons Mala gl. Gorici 1 gld. 51 kr. G. Janko Jeglič, naduČitelj pri sv. Križu 73 kr. Iz nabiralnika pri g. Iv. Pignatariju v Črničah takoj odpotoval v San Francisco z 33 tisoč dolarji v gotovini, kar je prejel od podjetnika tega pestenja. Kar pa je posebej prejel, pa gotovo pre-sega omenjeno svoto. Govori se, da znašajo vse stave izven tega mesta blizu pol drug milijon dolarjev. Obadva pestilca sta rojena od irskih starišev pri Litiji, svoto gld. 30 kr., nabrano v Miklavčičevi go- stilni za izgovorjene ptujke med slovenskim pogovorom. Slavna posojilnica v Konjicah 25 gld. nabiralnika v A. Svetinovi gostilni v Zirovnici 2 gld. 50 kr. Ženin iz Trnovega v Ljub- Ju- A. Tolminec ljani gld. Franc. Jeršič, vpok. župnik pod Št. i ali po narodnosti se imenuje Corbett, kot rojen Amerikanee, ôera óenklavško franôiôkanske ženske rijein v Izlakah, za velikovško šolo 2 gld. v Gradcu, mesecni donesek 5 gld Briska podružnica v Bi-ljani po g. F. Simčiču 30 gld. Čisti dohodek zabavnega ve- podružnice v Ljubljani a Fitzimmons je rojen v Avstraliji in običajno tam prebiva. 80 gld. 46 kr. Gospodje ljubljanski bogoslovci pokrovitelj nine Čez nekaj časa po dovršeni borbi se je zavedel Corbett, ali udarec bode dlje časa občutil. Njegova dva brata sta mu pomagala obleči se. Ko se je Corbett umiril, jel je jokati kakor malo dete, brata sta ga tola- Prisotnim je pravil, da je za žila kar se dalo. trdno mislil, da ga je Fitzimmons ubil. Zdravniki so ga v navzočnosti prič preiskali in našli, da ni pogubno ranjen, in da mu z udarci ni nobene kosti poškodoval. 102 gld. 32 kr. Slavna posojilnica v Eibnici 20 gld. Bog plaćaj vsem milosrčnim dobrotnikom ! Opozarjamo vse častite . podružnice blagajnike in blagajnice, da bi začeli pobirati udnino. Letos je dohodkov za dober tisočak manj, kakor jih bilo lani osovrej. Slovenci, ne nazaj, ampak naprej Blagajništvo diužbe sv. Cirila in Metoda. î Gospod župnik rojanski postaja zares znanem laškem smesen. 0 znanem laàkem prezvržencu, rojanskem župniku Jurizza piš« „Edinost" z dne 13 maja: Sedaj pa res treba, da začnemo gospoda župnika Jurco motriti od smesne areni opaziti je bilo guvernerja države Nevada, straûi Po maši v ponedeljek zjutraj je nastopno spregovoril iz-pred oltarja: „Molimo najprej očenaš za moje sovražnike ki je neki kričal in ploskal Fitzimmonsu, kakor vsak drugi udeleženec. Ta pojav pač ni povse originalno saj vem, da jih ni tukaj !" Ko bila dovršena mo- amerikansk. Pri dohodu v areno bil je vsakdo skrbno pregledan, posebno za vas ženske. " litev je nadaljeval: „Danes in odslej vsaki dan vam bodem moral nalagati pokoro. Vem, da današnja pokora bode težka, Po apostrofi vsa cerkev po- da ne bi imel seboj kacega orožja, s katerim bi utegnil stala sila radovedna, kaj pride in vse je poslušalo pazno napraviti nered. Bali so se, da ne bi med stavami prišlo do izgredov, kar se pa ni zgodilo. gosp. župnik je spregovoril: „Danes morate vsi molčati ves dan in nič govoriti, ali pa za veliko potrebo. Za jutri vam pa naložim drugo pokoro!" Gosp župnik more biti povsem zadovoljen z efektom svoje odredbe. Efekt je bil prav Novice. UJ M l Es* ■e* i za prav drugačen, nego si je mislil župnik; ljudje res niso molčali, kajti še taki, ki sicer malo govore, govorili so mnogo istega dne o njegovi odredbi. Glavno pa je, da ni bilo ni Žrtve narodne zavednosti. Pri tržaškem dež. so- kraja ni konca smehu po vsem Rojanu. Nestrpno je čakalo vse, kaka pokora pride naslednjega dne. V torek zjutraj torej g. župnik naložil novo pokoro, rekel je namreč: „Danes dišču vršila se je dne 14. in 15. maja kazenska obravnava proti 17 slovenskim možem in fantom od sv. Križa, obtoženim popoludne ne sme nikdo zaradi napadov na izzivajoče jih Lahe in renegate. 15 obto- trdno izpolnjevali pokoro, ki vam jo nalagam ! Jutri naložim žencev kave piti!" Upam, da bodete bilo obsojenih, 2 sta bila oprošcena. Najvišja ob- zopet drugačno pokoro!" In prišla je pokora, tudi v sredo ! sodba se glasi na leto mesece, najnižja na dnij. Slovenci ne smemo pozabiti rodbin teh žrtev narodne zaved- nikdo pogledati nosti. Uredništvo „Edinosti" v 'rsfcu nabira darove za te rod- šena si Marija" za one bine, katerih preživitelji trpe zdaj v ječali, ker jim je vzkipela so bile torej pokore nam Rojančanom prve tri dni ; kaka bode Gosp. župnik je spregovoril izpred oltarja: „Danes se ne sme v zrcalo! Vsakdo naj izmoli pětkrát „če- pišejo o meni v „Edinost". Take kri vsled nečuvenih, vnebovpijočih krivic, ki se gode slovan- pokora naslednje dni, vas hoćemo obveščati točno. Dozdeva se skemu življu na Primorskem. Slovenci ne smemo pustiti, da nam, da ima g. župnik na naše rojaoske ženske še posebno rodbine zaprtih morale trpeti pomankanje in vsakterega za- „piko", kajti nalaga same take pukore, ki najhuje denejo žen vednega Slovenca dolžnost bodi, da kaj daruje za ščene rodbine. zapu- skam: molčati morajo, kave ne smejo piti in v zrcalo se ne smejo gledati ! Ali župnik nas ima vendar Društva, „Ljubljanski Sokol" priredi dne 13. ju rad, kajti čuli smo, da je obljubil neki ženski, da bode med tednom nija t popoludanski izlet v Škofj Loko Pevsko društvo propovedoval tudi slovenski, ako ne bode bolan. Čud no Slavec" priredi dne 6. junija veliko ljudsko veselico na Ko- konstitucijo ima naš župnik : ko treba propovedovati italijanski, slerjevem vrtu Pevsko društvo „Ljublj praznuje letos vsikdar zdrav kakor riba, ako pa treba propovedovati slo blagoslovljenje svoje zastave. Dne 23 maja ima v korist fondu venski, ga dosledno zasleduje bolezen tako, da nikdar ne za zastavo veliko veselico pri Koslerju. Dne 27. junija je ve za gotovo, ali bode mogel propovedovati slovenski ali ne slavnost blagoslovlj K slavnosti so se povabila vsa bratska Za danes dovolj ! Saj nismo hoteli drugega, nego konstatovati, slovenska društva. Slavnost bo torej vseslovenska Čital nica v Spodnji Šiški je sklenila zgraditi lastno domovanje da je smešnost ! župnik odločno prestopil mejo, kjer se pričenja naj se po rojaku Val. Vodniku zvalo „Vodnikov dom ta namen se je že kupil lep in primeren prostor korist Boj za pravico slovenskega jezika na fondu za zgradbo doma priredi čitalnica dne 13. junija veliko vrtno veselico na Koslerjevem vrtu. grobeh! „Edinost piše" : Tržaškemu Slovencu Franu Primožiču umrl otrok dne 20 marca. Žaluj oči oče mal nagrobni spomenik svojemu otroku. hotel prirediti ta namen i 6 šel 201 pred kakimi tremi tedni na tukajšnji magistrat z dotičnim na-pisom. Tam pa so mu odgovorili: „Ako napravite napis italijanski ali nemški, bode stvar řešena kratkim potom, ako pa hočete slovenski, morate napraviti prošnjo, kolekovano seveda. Našemu možu vendar ni Šlo v glavo tako jednostransko po-stopanje in šel je osebno na namestništvo Tu so mu seveda odgovorili, da na same besede ne morejo storiti ničesar, ampak vložiti mora pisano pritožbo. In tako umrlo dete še sedaj nima spomenika, ker se slovenski jezik ne more priboriti pravice niti na grobeh. Malenkostna dogodba je to, a le na prvi pogled. V resaici pa le iako značilna in žalostna, ker kaže, kako daleč seza srd laške gospode proti nam. Nič ne bi imeli proti temu (ker vemo, da je opravičeno), ako na magistratu zahtevajo pisane prošnje in koleka, ako bi vedeli, da se po-stopa z vsemi jednako, ako bi ne vedeli, da se sicer take stvari rešujejo brevi manum in brez sitnosti in stroškov za stranke! Tako pa, ko vidimo, da uživata ugodnosti tudi Italijan iz Italije in Nemec iz rajha, dočim se nam, domačinom, stav-ljajo vse možne zapreke, da smo torej glede svojih pravic daleč tam v kotu za inozemci — nas to mora žaliti in ogor-čati. Slavna vlada bi morda vendar lahko našla kako sredstvo, da bi prišla v okom takému křivičnému, jednostranskemu in žaljivemu postopanju od strani magistrata nasprotni avtohton-nemu prebivalstvu slovenskemu? Ali ne? Mar smo pa zares to, za kar nas je te dni označil nemškonacijonalni zblaznenec Wolf: ljudje manje vrednosti, državljani II. vrste? Ali smo res ptice na nebu, na katere sme streljati, komur se zljubi ? ! Te dni je razsodilo sodišče, da občinska avtonomija ne sme segati tako daleč, da bi kršila ustavne pravice državljanov in zakone jednakopravnosti jezikov v vsem javnem življenju. Oprostite, naše skiomno menenje je tako le: občinska avtonomija že celo tam ne bi smela žaliti drugih jezikov, kjer jej tega ne prepovedujejo le u.tavni zakoni, ampak tudi človeško Čutstvovanje, ono Čutstvovanje, ki je lastno tudi najdivjim Iju-dem, spoštovanje do onega kraja, kjer kraljuje božji mir in kjer mrtvi spe svoje nevzdramno spanje. . . . Ne, tam na grobeh, kamor člověk stopa nekakim svetim strahom, kjer postaja mehak, tudi Če mu je sicer duša iz kamena — tam na grobek, vsaj tam naj bil ne bilo viharjev narodnih strasti, vsaj tam naj bi ne hreščali odurni glasovi sovražtva. Kako naravna, kako človeška in zajedno kako sveta je ta naša želja, željo po miru na gfobeh! Ali niti ta želja, da bi se spošto-valo veličastvo smrti, niti ta želja se nam noče izpolniti. Dějstvo, da proganjanje v nas noče potihniti niti pred vratmi grobišČa, je zrcalo naših odnošajev. Žalostna slika zares v tem žalostném zrcalu. — Brzojavno zvezo narede mej Škofj o Loko in Ze-lezniki. Z dotičnimi deli se v kratkem pricae. — Podžupanom ljubljanskim je volil občinski svet v svoji zadnji seji dosedanjega podžupana g. dr. Karola viteza Bleiweis-Trsteniškega. — Za mestne uboge v Ljubljani je daroval znani češki rodoljub, častni meščan ljubljanski Jan grof Harrach povodom izročitve častne diplome znesek 200 gld. — Državni železniški svet sestavljen po novem statutu z dne 18. februvarija 1897, drž. zak št 59 je imel dne 26. maja t. 1. v dvorani nižjeavstrijskega deželnega zbora na Dunaju svojo pivo sejo z nastopnim dnevnim redom: 1.) VoJUev treh stalnih odborov za čas poslovne dobe za a) splošne upravne zadeve, b) prometne in voznoredne zadeve, c) komerci jelne in zadeve osobne in blagovne tarife; 2.) Predloga na-Črtov za zimski vozni red 1897/98; 3.) Predlogi posameznih članov državnoželezniškega sveta. . — Na dolenjskih železnicah se je meseca marca 1897 vozilo 23.896 oseb in prepeljalo 16.765 ton blaga. Dohodki so znašali pri osobnění prometu 11.428 gld. pri bla- govnem pa 37.848 gld., skupaj 49.276 gld. Meseca marca JSĚ■BS* fc " - § _ - «4L 9 B- 1896 so znašali dohodki le 41.799 gld Od 1. januvarija do konca marca 1897 se je vozilo 67.344 in prepeljalo 47.639 ton blaga. Dohodki so znašali pri osobném prometu 30.702 gl. in pri blagovnem prometu 110.607 gld. skupaj 141.309 gld. Isto dobo lanskega leta so znašali skupni dohodki 132.188 gl. Kakor se vidi je bil na dolenjskih železnicah promet prve tri mesece letošnjega leta veliko večje, nego isto dobo min. leta. — Nesreča. Dne 4. maja je pal v Mečurju v posto-jinskem okrajů 21/2letni deček v apneno jamo napolnjeno z vodo. Potegnili so sicer še živega iz vode, a drugi dan na to je umrl. — Dva tisoč goldinarjev ukradenih. Neki tukajšnji železniški delavec, ki je star že 70 let, prihranil si je v teku časa 2000 gld., katere je imel naložene v hranilnici na dve knjižici. Knjižici je imel shranjeni doma Minole dni je opazil, da je bil meseca februvarija vzet iz hranilnice skoro ves denár. Knjižici sta bili ukradeni in tat je knjižici glaseči se le še na par goldinarjev položil zopet na prostor, kjer jih je dobil Preiskava je dognala, da je tatvino izvršila neka Fran-čiška Žnidaršič, ki je bila znana pri ukradencu, a je zdaj z ukradenim denarjem živela s svojo materjo v Trstu. Aretovali so jo in našli pri* nj i še 1170 gld. in nekaj dragocenostij. — V Savo je skočil v Med^odah mlinar France Brgant iz Sničice in utonil. Mož ni bil pri zdravi pameti. — Cigaň ušel. Dne 12. maja poslalo je ljubljansko deželno sodišče prijetega cigana Jož Maierja v spremstvu žan-darja deželnemu sodišču v Grorico. Blizo Postojine pa je Maier, ki je bil uklenjen, na sedaj nejasen način odprl vrata kupeja, skočil z vlaka in pobegnil. Maier je nevařen tat. Ko so ga dne 17. marca přijeli v Ljubljani, dobili so pri njem 400 gld , katere je brezdvombo kje ukradel. — Protestantje v Tržiču kupili so si hišo, v kateri se bo opravljala božja služba protestantov. — Velika nesreča na železnici. Pri Derptu na Ruskem je skočil vlak iz tira; 16 vagonov je bilo zdrobljenih. Ubitih je bilo 100 vojakov in dva častnika, 60 vojakov pa ranjenih. Vzrok nesreči je povodenj, katera je nastala vsled dolgotrajnega dežja. — Prebivalcev ima Belgija po zadnjem ljudskem štetji z dne 31. decembra 1896. 6,495.886, to je za 85.103 več nego prejšnje leto. — Rusko darilo našemu cesarju. Avstrijsko-ogerska naselbina v Novgorodu bo poslala v kratkem deputacijo k našemu cesarju ter mu izroČila v spomin na zadnji obisk Rusije krasno, a tudi originalno darilo. To darilo bo meter vi- i soka ura v obliki gotskega stolpa, ki kaže ure, dneve in iz-premembe lune. Vsaki dan ob 12 uri po dnevi in. ob 9. uri zvečer se odpro vratca na stolpu in na balkon prideta car Nikolaj II. in cesar Fran Josip I s sijajnim spremstvom. Hkratu zasvira godba v uri rusko in potem avstrijsko himno. Podobi obeh vladarjev ostaneta kake 3 minute na verandi, se sprehajati sem ter tja in se iz nova umakneta v stolp. To uro je napravil v Rusiji živeč Avstrijec. — Laški berači so přiznáni kot jako nadležni, tako, da se lahko merijo z vsemi njih drugorodnimi tovariši. To se je posebno dobro pokazalo te dni, ko sto se mudila v Be-netkah. laški prestolonaslednik in njega soproga. Tekom treh dnij sta dobila 1100 pismenih prošenj za podporo, povrh so jih pa berači še nadlegovali, kodér sta se pokazala. Nekateri berači so se z gondolami peljali za njima, in. je šest teh sitnih ljudij padlo v morje, jeden berač pa je kar plaval sa gondolo ■ in vrgel vanjo svojo prošnjo ! 208 Ženske domobranci. V Ameriki imajo ženske že časa volilno državi Kolorado v pravico in smejo Velikodušno volilo. V Pragi umrli bivši policijski komisar Fridenk Schnell je volil v svoji oporoki 200.000 gld. tudi kakor porotnice v civilnih in kazenskih razpravah nasto- češki šolski matici. Schnell je bil rodom Nemec, a uviděvši pati Sedaj je pa zakonodajstvo države Eolorado vsprejelo pravična prizadevanja češkega naroda, oklenil se je tega iu _ _ _ _ . 1 , • 1 • V • Pl 1__II • _ načrt, po katerem smejo ženske domobranstvu države pridati, ga tudi ni pozabil kakor njegova oporoka spricuje Schnell je Zakona sicer še ni podpisal guvei in to tega, ker nacrt ne pove, kakšno uniformo pravijo zaradi bil rojen 1. 1808 v Pragi. Stopil je še pred 40 leti iz službe domobianke. in od tedaj je živel kot saoiotar stanujoč cei čas vedno v Spomenik Carnotu, predsedniku francoske re- publike, katerega je usmrtil anarhist Caseiio, postavili so v departement Charente na južnem Francoskem in ga slovesno odkrili dne 2. maja t. 1. Velik srbski dobrotnik. Baron Miloš Bajič je daroval 100.000 gld. iz svojega imetj za zidanje zgradbe srbskega velikega gimnazija v Novem Sadu. Ta srbski bogataš je vnuk kneza Miloša in jeden naslednikov njegovega imetja. Tudi v Banatu ima velika posestva Bogata beračica. Na Dunaju, v dni komisija otvorila stanovanje neke beračice, ki se par ini ni pokazala iz svoje kamrice. Ulomivši vrata podstrešne sobice našli so strašno umazano luknjo namesto izbe, napolnjeno okraju, je te s smrdečemi cunjami pohištvu niti sledu -Na kupu smetja in cunj je ležala lastnica tega „stanovanja", 671etna samica Roza Dietz (!) Weidenberg. Ker je imela hudo mrzlico, od- redila je komisija, da je prenesti v boluišnico. Potem so hoteli nekoliko izkidati smrad In glej ! Med cunjami se je našlo za preko 20.000 gld. pristnih cekinov in vrednostnih papirjev ! Ta zaklad je vzela policija v pohrano Skopa n be- jednem in istem stanovanji racica" pa je rajše stradala, nego da je uživala mirno svoj imetek. Čudna duša ! Influenca. Berolinska „Statistische Correspondenz" poroča, da je 1. 1890. umrlo na Pruskem za influenco 9576 osob, 1891 leta 8050, 1892 leta 15 911. 1893 leta 10 403. « V V Jedino pravi 1894 leta 7336 in 1895 6509. V vsem je umrlo zadnjih šest let na Pruskem 57 785 osob za influenco. Iz žalosti je umrl cesarski lovec Zainpiero, ki je na lauskih manevrih po nesreči ustřelil tovariša Strako. Iz žalosti in obupa je nesiečni vojak obolel in te dni v tridentski vojaški bolnici izdihnil Velika požara. Vas Windisch-Matrei na Tirolskem je pogorela do tal. Ogenj je vpepelil 80 his in vsa gospo darska poslopja t^r provzročil škode nad 400 000 gld. — V Galiciji je pogorela vas Gleszczani. Štela je 210 poslopij, a ogenj je vse uničil Madjari bratje Turkov. Oíicijozua „Buda- pester Korrespodenz" je objavila ta-le oklic : „Turški, bratski uarn narod in njega slavni sultani so dali nam Madjarom toliko dokazov svoje simpatije in ljubezni, da je sedaj, ko morajo vsled svojih hrabrih bojev skrbeti za mnogoštevilne ranjene in osiročene družine'padlib, je naša vitežka dolžnost, dokazati svoja hvaležna prijateljska čutila tudi v obliki bogatih darov za ranjene Sledimo torej vzgledu drugih narodov in Tako velikodušno so » • darujmo v prid turskim ranjencem torej ti slavni Madjari, da se niti za eno ped nazaj ne spo- minjajo Nevejo da je turški sultan dal pred par meseci poklati in posekati 300.000 kristjanov? Bojna polja Sziget in Moháč, kjer se je bil Madjar proti Turku sta tudi po-polno pozabíjena. Sicer pa Madjari že vedo, s kom simpati-zujejo in se ž njim bratijo Turki se jim zde najbolj pripravni, da jih imajo za brate. Družbo morilcev so zasaČili v ogerski vasi Zse-bely. Dognalo se je namreč, da so ondi ljudi zistematično za- so umorili svoje strupljali. Zaprli so več žensk in moških, može ali žene s strupom, da- so se mogli vnovič celo po trikrat in štirikrat nekateri poročiti ali pa živeti v konkubinatu. Mnogo šumnih je pobegnilo. Našlo se je veliko strupa. Madjarskega tega, „vitežkega" naroda morala je res vzomo velika! Tili \ / V/.aV DIE nic- V svrho varnosti činstva vrednimi ponareja- nosim od sedaj nadalje to-le oblast-veno registrováno varstveno znamko. (Tinctura balsamica) lekarne pri „angelju varhu tovarne farma ce vtičnih pre- paratov A. Thierry-ja v Pregradi Kogatec-Slatini Preskušen potrjen oblastev zdravstvenih Najstareje, najpristneje najce-neje ljudsko domaće zdravilo, v ze- uteši prsne plućne bolesti lodečni porabno no- zaprta tranje in zunanje. V znak pristnosti je saka steklenica ebrno kapic katero vus- niena moja tvidka Adolf Thierry, lekarna ,,pri an- gelju varhu". Vbak balzam leno tiskane varstvene znamke ednejo ponaredbo ne nosi zgoraj stoječe ze- odkloni nejo tem natančno rejalce kakor tudi prekupce Pazi čim četo rej vedno zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj ! Pona posnemovalce svojega jedino pravega balzama vrednih ponarejenih, občinstvo va-rajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom podlagi zakona o varstvenih znamkah nahaja zaloga mojega balzama naroči direktno na- slovi: Na angelja varha lekarno Thierry-ja Pregradi Rogatec-Slatini malih dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje krone, steklenic Bosno krone Hercegovino malih dvojnih vinarjev Manj majhnih dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu poštnem povzetju Pazi vedno natančno na zgoraj šno zeleno varstveno znamko, katera mora nositi znak pristnosti vsaka steklenica. lekarnar Pregradi pri Rogatec-Slatini. Tržne cene 0 . • • , * A ^ V Ljubljani dne 15. maja 1897. Pšenica gld. 8 30 kr rž gld. ajda gld. leča gld. 12 kr., ječmen gld. 5 kr., proso gld. kr., grah gld. 12 kr., oves gld. 6 50 kr,, kr., turšica gld. 4 90 kr , kr., fižol gld. 9 — kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) Največja zaloga * aznes « a sem ena na pr. veČne nemške detelje (lucerne), štajarske detelje, in-karnatke, turske in travniške detelje, raznih vrst velikanske pese, ki je splošno znana kot najboljša krma; potem travna semena za suha, mokra, peščena ali ilovnata tla. Velika zaloga raznih semen cikorije, dobra krma za prasiče, salate, kumar, peter-šilja, zelene, sladkega graha, fižola in drugih zelenjadnih vrst. Mnogobrojnega poseta prosi (U) (35 V Brnu dne 20. maja t. 42, 58, 79, 12, 13 Na Dunaji dne 15. maja t. 1.: 88, 20, 90, 59, 21 V Gradci dne 15. maja t. 1. : 59, 18, 22, 61, 42 sukneno Jeden 310 m dolg zado-stuje za jedno j obleko za gospodai in velja le 4'10 4-80 6-7-7 4 9-10 50 dobre pristne naj bolj še J ovčje fine finejše najímej še i volne 1 odrezek za črno salonsko obleko gld. 10 Blago za vrhne suknje, loden, peruvien, dosking. Blago za državne in železniške uradnike, grebenčasto in ševejot blago, razpošilja po tovarniških cenah kot reelno in solidno dobro znana sukno-tovarniška zaloga PETER LASSNIK y Ljubljani. issit o T* XT priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani Kiesel-Amhof v Brnu Vzorce posije zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih. Pozor! P. n. občinstvo se opozori, da se blago veliko ako se naravnost od nas naroči, kakor kupcih Tvrdka Kiesel-Amhof v Brnu razpošilja tovarniških cenah brez krojaškega zasebne naročnike zelo oškoduje. Patentirani Kozarec dobrega, svežega piva ! Turisti, lovci, kolesarji, sprehajalci, vsi si poželé sveže pijače, ako po prestanih težavah počivajo. Vender prepo-gosto so prevarjeni! Na deželi je navadni odgovor: „Pri nas se dobi le ob nedeljah sveže pivo, ob delavnikih se premalo iztoči". Pride truděn izletnik pozno na večer v mesto, v nadi, da dobi svežo pijačo v navadni gostilni, tedaj se izgovarja večkrat krčmar : „Je že prekasno, ne morem več sodčka nastaviti, ker se mi pivo do jutri izveši, ter postane neslastno". Nadomesti se res s pivom v steklenicah, vender pravim pivopivcem to ne prija ; tudi je to dražje ; delo, ubitje steklenic in večji prevožnji stroški morajo ceno izvišati. Bazni poskusi s takozvanimi stiskalnicami in ogljikovo-kislimi aparati izpričajo najbolje o potrebi dobrih, zahtevam zadostujočih aparatov v ohranitev piva ogljikovo kislino vedno z malo nevarnostjo spojeno, tudi vedna obnovitev iste podražuje promet teh aparatov; nadalje se od mnogih strani opravičeno protivi proti \sim umetnim pripomočkom pri točenju piva. Vender vsi ti aparati imajo mnogo nedostatkov: prvič je delo s tekočo Upam da sem s to iznajdbo napravil aparat, kateri vsem, tudi najsmelejsim zahtevam zadostuje, vse prednosti daje, ne da bi se najmanje moglo oporekati. Aparat je cenen, tako priprost, da ga vsakdo lahko uporabi, ter ne zahteva nikakih pripomockov v ohranitev piva. Edini pogoj za brezgrajno delovanje je snaga. Pivo se do zadnje kaplje iztoči, ni nikacega ostanka, nič počepne, torej tudi nikake nevarnosti za zdravje vsled pokvarjenega piva To so prednosti, katere so v korist pivo pijočemu občinstvu, gostilničarju, pa tudi nič manj pivovarju. Pivo pijočemu občinstvu, ker dobi povsod, kjer so moji aparati v rabi, dobro, sveže, zdravo pivo. Gostilničarjem, ker imajo ob vsakem letnem in dnevnem času dobro, sveže pivo, torej več iztočijo, tudi " se njegovo dobro ne trpe škode, radi ostankov in počepne; ravno to koristi pivovarju, kateri je brez skrbi pivo s počepno mešalo in s tem na ugledu trpelo. da Dokaz o izbornosti mojih aparatov so priznanja, katera sem přejel že v prvem letu izdelovanja m so vsa 'kemu na razpolago v pregled. V Ljubljani meseca aprila 1897. (5) h 9 Z odličnim spoštovanjem Altoiii O 210 m kr. priv m odlikovana tovarna raznih likerov in maraskina (Maraschino di Žara) Najbolji, najzdraveji glasoviteji liker svetu proti sla bemu želodcu itd. je Kdor si hoče ohramti zdrav že-lodec, kdor se želi dobro počutiti, biti ves obvarovati si zdravje, pije naj po celem svetu razširjeni od vseh hvaljeni liker Vlahov, katerega iz zelišč kršne Dalmacije edini na svetu napravlja R. Vlahov v Zadru. Varujte se ponarejanj in zaliteyajte vedno pravi Vlaho y iz Zadra, katerega je dobiti v vsaki trgovini in kavarni. (4) Odlikovanja: * Moji m Založnik Nj. c. in kr. Visokosti presvitlega. gosp nadvojvoda Leopolda Salvatorja. Založnik kraljevske liiše Lussignan, Pariz. Častni član italijanskega zavoda „Pogresso" z odlikovalno svetinjo. Privilegiran od vlade Zveznih držav severne Amerike. Odlikovanje s poprsjem Libertadora, republike Venezuela. Odlikovan na sledečih razstavah: Dunaj 1873. Svitinja za zasluge. Ne apel 1880. Svetinja I. razreda. TD Kal kuta 1883 84. Velika s v etin j a. Neapel 1885. Zlata svetinja. Spa (Belgija) 1891. Zlata svetinja. Skradin 1875. Zlata s ve tinj a. Trst 1882. Zlata svetinja. Cork (Irska) 1884. Častna diploma Zagreb 1891. Zlata svetinja. Bordeaux 1892. Zlata svetinja. Berlin 1892. Zlata svetinja. I izdelki se razpošiljajo dajajo v: Avstro-Ogerski, Italiji, \T V • • • Nemčiji, Angliji, Rusiji, Švediji in Norvegiji, Švici, Danski, Tv • • • urcij i, Grški, Spaniji, ortugaliji, Rumuniji, Srbiji, Bolgariji, V Crnigori, Otoku Malta, Belgiji, Zjedinjenili državali amerikanskih, Braziliji, Meksiki, Ar gen ti nj i, Indiji, Kitajski, Japonski, Egiptu, Perziji, Arabiji, Alžeriji, Tunisu, Maroku, Otoku Kipru. pro Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba: J. Glasnikovi nasleđniki.