|iiac*u* < emuviiii IZHAJA VSAK TOREK. (HI H TEK IN SOBOTO. Ona iKVMunetuii «tevilki Din !•£>() TRGOVSKI LIST Časopis asa trgovino, industrijo in obrt. K vročn it in za ozemlje SHS: letno 180 Din, za 1leta 90 Din, za \{x leta 15 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani, i: .'Kilni.'!vn in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. :— Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953» LETO XII. Ljubljana. v soboto, dne 21. decembra 1929. Tel«**. W. 2552. ŠTEV. 149. Trgovske zadeve. (1/. predsednikovega poročila Zbornice /a TOL) Letošnja letina je vzbujala nado, da se bodo razmere v trgovinskem prometu na jesen izboljšale. Toda v zadnjih mesecih je nastopilo nazadovanje cen poljedelskih proizvodov, ki je položaj bistveno izpremenilo. Nizke cene poljskih pridelkov so povzročile občuten zastoj v skoro vseh panogah importne trgovine, ki se trudi na vse maŠine, da si pridobi odjemalce in razpeča svoje zaloge. Poostritev konkurenčnih razmer je privedla končno do tega, da se mnogokrat posamezni-ki pri iskanju odjemalcev poslužujejo sredstev, ki niso popolnoma v skladu z načeli solidnega in reelnega poslovanja. Zbornica .je prejela več pritožb in predlogov za intervencije, da se prepove uporaba raznih vrst nedopustnih reklamnih sredstev in načinov kupčevanja, ki so v nasprotju z dobrimi šegami. Tudi dohajajo zbornici ope-tovano pritožbe o prekoračenju dopustnega delokroga inozemskih trgovskih potnikov, ki obiskujejo pogosto privatne stranke in urade, ter radi prodaje blaga nečlanom pri nabav-Ijalnih zadrugah in o drugih vrstah izigravanja predpisov obrtnega reda. Zbornica je v zaprošenem smislu posredovala pri raznih oblastih, vendar pa moramo žal ugotoviti, da sankcije in sredstva, s katerimi razpolagajo obrtne oblasti, po večini ne vodijo do cilja in ne morejo pripraviti trajne od pomoči. Zbornična akcija gre zato za tem, da se zadevne določbe primerno poostrijo in tako ustvari možnost izdatnejših ukrepov proti takim pojavom. Obenem pa bo potrebno, da stanovske organizacije trgovstva same izvedejo točno nadziranje poslovanja inozemskih potnikov in nesolidnih tvrdk. Glede domačih trgovskih potnikov je stavila zbornica ministru trgovine in industrije predlog, naj bi se nared-ba o izdajanju legitimacij 'trgovskim potnikom z dne 27. junija 1928 dopolnila tako, da bi se izdajale legitimacije le osebam, ki so dosegle polnoletnost in ki so bile najmanj pet let zaposlene v kakem trgovskem obratu. Taka omejitev se zdi nujno potrebna in bo, če bo naš predlog sprejet, odpadlo mnogo pritožb, ki jih danes čujemo glede poslovanja trgovskih potnikov. Kakor smo že v zadnji plenarni seji razpravljali, je postalo za trgovine z mešanim blagom zelo pereče vprašanje ot var ja nje podružnic potom fiktivnih poslovodij. Z otvarjanjem takih podružnic se izigravajo določila obrtnega reda glede vsposobljenosti. Zato je zbornica v zmislu referata na zadnji plenarni seji zaprosila kraljevo bansko upravo, da se uporabljajo določbe obrtnega reda kar najstrožje in da se trgovcem, ki ne ustrezajo določbam § 100 obrtnega reda, ne dopušča vajencev, da bi se na ta način število podružnic, ki jih vodijo neusposobljene osebe, omejilo na minimum. Zbornica je pri tej priliki opozorila kr. bansko upravo tudi na kvarno prakso, ki se uvaja v zadnjem času s tem, da se izdajajo v vedno večjem številu obrtni listi v zmislu izjemne določbe zadnjega odstavka § 38 obrtnega reda ter predlagala, da se izdajanje takih obrtnih listov ukine. Tudi pritisk krošnjarjev iz južnih krajev države v zbornično področje je nezmanjšano jak. Krošnjarjenje — dopustno in nedopustno — se po pritožbah, katere dohajajo zbornici, še vedno širi in povzroča stalni trgovini, zlasti manjšim trgovecm na deželi znatno škodo. Zbornica je zato zaprosila ministrstvo, da v interesu razvoja in napredka naše trgovine, pa tudi v občem gospodarskem interesu primitivno krošnjarsko trgovino čimbolj omeji. V to svrho je zbornica predložila ministrstvu konkretne predloge za izpopolnitev krošnjarskega patenta iz leta 1852, odnosno ministrske naredbe z dne 27. junija 1928. Izmed drugih načelno važnih zadev hočem omeniti le akcijo, ki jo je izvedla zbornica na inicijativo Zveze trgovskih gremijev in ki se tiče uvedbe sposobnostnega dokaza za izvrševanje trgovine, obligatorne uvedbe vajeniških pristojbin in olajšanje ustanovitve gremijalnih bolniških blagajn. Kretanje trgovskih obratov na zborničnem področju od početka letošnjega leta izkazuje sledeče rezultate: I. II. III. četrti, četrti, četrti. število prijav število odjav 393 792 379 360 355 181 razlika —399 + 19 +174 V celoti se je torej, kakor vidite, stanje trgovskih obratov zmanjšalo za nad 200 obratov, kar je deloma v /vezi z uvedbo novega davčnega zakona, deloma z težjimi ekzistenčnimi pogoji. vsled česar je bilo tudi število mijav v prvem četrtletju največje. Največ odjav pade na male obrate, trgovine z živili, sejmarje in branjenje; nazadovalo pa je tudi število trgovin z deželnimi pridelki, z živino, z manufakturo in trgovskih agentur. V trgovinskem registru beležimo v dobi od 1. marca do 1. decembra vpis 83 posameznih tvrdk, 23 javnih trgovskih družb, 78 družb z omejeno zavezo, 8 podružnic delniških družb ter 63 pridobitnih zadrug. Konkurzov je bilo razglašenih 10, od katerih odpade 9 na protokolirane posamezne vrste. Neprotokoliranih tvrdk je pri-š’o v konkurz 25. Za notranjo trgovino so med mnogobrojnimi zakoni, ki so bili uveljavljeni v toku preteklih mesecev, posebno važni zakon o razprodajah z dne 25. julija, zakon o poravnavi izven konkurza, izjednačenje konkurznega reda za celo državo, uveljavljenje enotnega civilno procesnega reda za celo Kraljevino ter nova okvirna uredba o odpiranju in zapiranju trgovskih obratov, ki je bila izdana dne 19. junija na podlagi § 6 in 13 zakona o zaščiti delavcev. Z zakonom o razprodajah je urejeno eno izmed najbolj perečih vprašanj v dobi, ko so se v veliki meri pojavljala izigravanja solidne trgovine baš z prekoračenjem predpisov o razprodajah. Nov zakon veže dovolitev razprodaje izrecno na odobrenje pristojne zbornice, zahteva kot predpogoj, da tvrdka vsaj 24 mesecev posluje na dotič-nem kraju ter prepoveduje ponovno izdajo obrtnega lista isti tvrdki v istem kraju. S tem je v glavnem ustreženo zahtevam trgovstva po zaščiti proti zlorabam razprodaj v »vrhe umazane konkurence. Zahtevi po izpremembi okvirne uredbe o odpiranju in zapiranju obratov, o katerih smo razpravljali na spomladanski plenarni seji, je mini- strstvo za socialno politiko ugodilo. Dne 19. junija je bila uveljavljena nova uredba, na podlagi katere bi se morala najpozneje 19. septembra uveljaviti posebna naredba, ki bi določala čas odpiranja in zapiranja obratov v poedinih krajih. Zbornica je na podlagi lastnih opažanj in predlogov, ki jih je prejela v toku pismene ankete, posredovala, da. se je dosegel sporazum glede enotne ureditve, ki vpo-števa vse momente, na katere je bilo treba jemati ozira. Po izteku roka za izdajo naredbe je zbornica zaprosila pristojna ministrstva, da izdajo v zmislu zborničnih predlogov čimpreje podrobno naredbo za Dravsko banovino. V stremljenju, da se za čimveč panog trgovine uvedejo enotna pravila, je zbornica sklicala anketo strokovnjakov, da se izdelajo uzance za trgovino s papirjem. Načrt, ki ga je poslala zbornici ljubljanska borza za blago in vrednote v izjavo, se je na tej anketi bistveno izpopolnil in pričakujemo, da bo v kratkem tudi ta panoga trgovanja normalizirana na enotni podlagi. V bodoče pričakuje zbornica na tem polju obilo dela. Zbornica bo v zmislu zaključkov zbornične konference v Beogradu dne 10. decembra sodelovala pri izdelavi pravil za izvoz poljskih pridelkov, med katerimi nas prvenstveno interesirajo sadje, zelenjava, hmelj in jajca in ki bodo uredile tipizacijo blaga v izvoznem prometu enotno za celo državo. Končn« omenjam, da je zbornica med drugim podala na podlagi sklepov dveh sej trgovskega odseka izjavo o 35 dispenznih prošnjah za nastop trgovine z mešanim blagom, 15 prošnjah inozemcev za dovolitev izvrševanja trgovskih obratov, 8 razprodaji! ih prošnjah, 18 prošnjah za odobritev novih sejmov, 6 prošnjah za odobritev sejmskih pristojbin, 17 prošnjah za osnovanje javnih tehtnic, 14 prošnjah za odobritev tarife za javne tehtnice in o 7 prošnjah za podelitev koncesijskih obrtov. Poštninska prostost trgovskih gremijev. Oblastna poštno-telegrafska uprava v Ljubljani je na predlog Zbornice za TOI v Ljubljani odločila, da priznava trgovskim gremijem glede plačevanja poštnine iste ugodnosti kakor ostalim obrtnim zadrugam. Obrtne zadruge so po členu 11. točki, 3 in 4 zakona o prostosti poštnine oprodi poštnine samo za dopise, ki jih pošiljajo v interesu javne službe ali m» uradni poziv državnim oblastvom iu uradom. Po novi odločbi uživajo« sedaj te ugodnost tudi gremiji, ki so na podlagi § 114 obrtnega reda ustanovljene obrtne zadruge za trgovske obrate. — Pri tej priliki opozarjamo, da se poštninska prostost po zakonu z dne 2. oktobra 1865, drž. zak. st. 108, v lokalnem prometu sploh ne more porabljati in morajo v lokalnem pometu brezpogojno plačevati poštnino tudi zadruge, če prav gre morebiti za pošiljke v interesu javne službo ali na odgovore na uradne pozive državnih oblastev in uradov. 2KS4& VALDA proti prthladu glavobolu, grlobolu. Dve leti trgovske pogodbe med Jugoslavijo in Nemčijo. 0 tem dveletnem jubileju piše dr. K. Schlesinger iz Breslave naslednje: 20. decembra 1929 sta pretekli dve leti, odkar je stopila v veljavo trgovska pogodba med Jugoslavijo in Nemčijo. Zato je gotovo umestno, da se ozremo nazaj in da pogledamo, kako so se razvili trgovski stiki med obema državama v tej dobi. Ze vnaprej povemo, da je bil razvoj teh stikov v zadnjih letih izredno ugoden. Nemčija si je osvojila sedaj v zunanji trgovini Jugoslavije tretje mesto, dočim je bila prej na petem ali pa na šestem mestu. Leta 1925 je eksportirala Nemčija v Jugoslavijo za 62 milijonov mark blaga, importirala ga je od tam za 46 milijonov; lani je znašal njen eksport v Jugoslavijo 118 milijonov, import iz Jugoslavije 67 milijonov. Letošnje leto kaže nadaljni prirastek; kajti v prvih treh četrtletjih leta 1929 je dosegel eksport Nemčije v Jugoslavijo vrednost 110 milijonov mark, njen import iz Jugoslavije pa vrednost 46 mil. mark. Za eksport Jugoslavije postaja nemški trg v zadnjih letih zmeraj bolj pomemben. Danes je Nemčija naj-večja nakupovalka srbskega surovega ha-kra in ga je kupila od 1. januarja do 1. oktobra 1929 za 11 milijonov mark. V nakupu jajec iz Jugoslavije je prekosila Nemčija sedaj celo Švico in jih je v omenjeni dobi kupila skoraj za deset milijonov mark. Stavbnega i. dr. lesa je kupila za več kot 6 mil. mark, sadja (v prvi vrsti posušene slive) za 2,700.000, hmelja za skoraj 2 milijona, kož za 3 milijone, svežega mesa za 775.000 mark itd. Velik det nemškega eksport« v Jugoslavijo gre na račun reparacij; tu sem spadajo zlasti železniški vagoni in železniški material, elektrotehniški izdelki, stroji in železnina. Nekatere predmete bomo navedli (za čas od 1. jan. do 1. okt. 1929): umetna svila in svilena preja 1,125.000 mark, svilena tkanina 1,085.000, volnena preja 514 tisoč, volnena tkanina 3,824.000, bombaževa tkanina 2,956.000, pohištvo in leseno blago 2,554.000, kavčukovo blago 1,475.000, papir in papirno blago 1,425.000, barve in laki 2 milijona 287.000, drugi kemični in far-macevtični izdelki 5,640.000, glinasto in porcelanasto blago 845.000, steklo in steklenina 1,872.0Students Travel Club«; (dijaški potovalni klub). Generalni »manager« tega kluba, dr. Ernest Gray Keller, je nedolgo tega razposlal evropskim hotelom spomenico, v kateri pove hotelirjem, kake želje imajo člani njegovega kluba kar se tiče hotelske postrežbe. Ker smo mišljenja, da bo vsebina take spomenice zanimala tudi pospeše vatel je našega tujskega prometa, jo tukaj podajamo. Dr. Keller omenja takoj v uvodu spomenice, da je znano dejstvo, da potuje vsako leto na tisoče Ameri-kancev v Evropo. Prav radi tega je po mnenju dr. Kellerja v interesu Evrope same odnosno njenih hotelov, če se v večji meri, kakor je to bilo do sedaj, vpoštevajo želje ameriških gostov glede higijenskih stanovanj (tekoča voda v sobah, privatne kopeli itd.) kakor tudi glede dobre prehrane. Dr. Keller se pa ni omejil samo na teoretična izvajanja, ampak navaja kot praktičen A merikanec tudi konkretne predloge. Kar se tiče mesa, pravi dr. Keller, da se v Evropi vse preveč nudi Ame-rikancem teletina. Treba je, da se daje več govejega mesa, potem jagnjetine, kokošjega mesa in rac. Tako nastane pri izbiri jedi večja raznovrstnost. Dr. Keller dalje zahteva, da se nudi več svežega sočivja, sadja, masla, jajca in mleka. Namesto mesa in rib se naj često napravijo okusne prikuhe. Nudi se naj izključno zrelo sadje in sveže sočivje. Pri vsakem obedu mora biti zraven maslo. Pri prvem zajutrku naj se poleg v Nemčiji običajnih dodatkov gostom nudi vedno tudi sadje. Mesto jesiha samo naraven citronin sok, to tudi v salati. Namesto v Nemčiji običajnega mehkega belega kruha, se naj nudi več rženega ali sličnega, črnega kruha. Pri vsaki jedi mora biti na mizi sveža hladna voda. H koncu našteva dr. Keller one vrste sočivja, ki so Amerikancem prav posebno priljubljene. Če objektivno in pazljivo premotri-mo te vsekakor ne preveč skromne Želje ameriških dijakov, bomo prišli do zaključka, da s te zahteve na eni strani v skladu z zdravim in pametnim načinom življenja, na drugi strani ao pa te zahteve take, da jim more naše poljedelstvo brez težave ugoditi. Razen citronovega soka bi nobenega od naštetih živil ne bilo treba uvažati. To pa je spričo naše ne preveč dobre trgovske bilance, kakor tudi spričo vedno težje možnosti izvoza v bodočnosti jako važno. COSUl ICH, SOCIETTA TRIESTINE Dl NAVIGAZIONE, je kot znano, reducirala svojo delniško cjlavn co od 250,000.000 na 100,000.000 tir, in se je naravno vsled lega znižala nominalna vrednost od 200 lir za delnico na 80 lir /.a komad. Istočasno pa je bil povišan akcijski kapital na 400 milijonov lir z izdajo novih delnic. Večina teh novih delnic se je ponudila starim delničarjem »Cosulich, Societa Triestina di Navigazione« in delničarjem »Societa finanziaria Cosulich«. Relacija starih delnic, tako prve kot druge družbe, znaša 1 : 2, t. j. proti eni stari delnici se izdajo dve novi a 80 lir s pravom na dividendo od 1. januarja 1930. Nabavna cena znaša 80 Din za delnico in jo je treba vplačati do 21. decembra 1929. * * * PRIVATNA BANKA ANTONIO ROTA V MILANU, ki je bila ustanovljena leta 1886. je v soboto ustavila izplačila. Novica o polomu te banke je med milanskimi borznimi krogi izzvala zelo globok utis in povzročila na milanski borzi močan padec tečaja. Kvalitet« mamka © Zahtc- AKODOVE TOVARNE. 16. t. m. se je sestala v Pragi seja upravnega sveta škodovih tovarn, kateri je prisostvoval tudi francoski vele-induslrijalec Schneider-Creuzot. Po poslovnem poročilu se je stalež delavstva od I. 1927 podvojil in znaša sedaj 32.000 delovnih moči. Po načrtih ravnateljstva bi se imelo izvesti izločenje avtomobilske produkcije iz tega koncerna in ustanoviti avtonomno delniško družbo za proizvajanje avtomobilov z delniškim kap;talom 20,000.000 Kč. Ta družba naj bi pričela samostojno obratovati že s 1. januarjem 1930 in v njenem delokrogu naj se organizira poseben prodajni oddelek. Ves delniški kapital pa ima še nadalje ostati v rokah škodove-ga koncerna. DRUŽBA,.ILIRIJA" ZLATE REZERVE ANGLEŠKE IN FRANCOSKE EMIjSIJSKE BANKE. Zadnje poročilo Angleške banke izkazuje povišek zlatih rezerv za 3,200.000 funtov m znaša sedaj 1387 milijonov funtov. Poročilo Francoske banke istega datuma izkazuje povišek 323 milijonov zlatih frankov ter znašajo sedaj skupne rezerve 41-5 milijard zlatih frankov. Premog Drva Koks Oglie Dunašska cesta 46 Telefon 2S20 »SNIA VISCOSA«, največji italijanski koncern umetne svile, ne bo za leto 1929 izplačala nikake dividende. Vzroki tičijo v izredno težki krizi, ki jo preživlja ta najvažnejša panoga italiianske industrije. Xjulilj.in.ih a Irana Tečaj 20. decembra 1929. 1 ; t\ ,Y 1, . - ■' Povpra- ševanje Din Ponudim Din D8VIZK: Aapterdam 1 h. go*d. . . Berlin t M 13-48 109440 7-9171 22-725 18-61 7-8877 9-8822 1097-4<> 7 9471 276-66-22 221 92 167 66 295-80 Bruselj 1 belg. Budimpešta 1 pengfi . . Curih 100 fr. ....... Dunaj 1 šiling London 1 funt Nftwvork 1 dol ji f Pari*. 100 fr. 166-86 29380 Praga 100 kron Trat 100 lir Poročilo o reviziji socialnopolitičnih zakonov. (Poročilo podpredsednika gosp. Ivana. Ogrina v plenarni seji zbornice dne 18. decembra 1929.) Socialno-politično udejstvovanje v naši državi se opira v glavnem na naslednje lrj zakone: 1. Na zakon o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922. 2. Na zakon o inšpekciji dela z dne 31. decembra 1921. 3. Na zakon o zaščiti delavcev z dne 28. februarja 1929. Vsi trije zakoni so bili izdani brez sodelovanja predstavnikov gospodarstva; zato se v ni j ti določilih tudi ni vpoštevalo gospodarskega položaja in strukture naše države in se ni oziralo na potrebe in zahteve domače produkcije in podjetnosti sploh. Naravno, da je zato uveljavljenje teh zakonov v praksi izzvalo stalno pritožbe in utemeljene zahteve po reviziji v cilju prilagoditve posameznih določil teh zakonov stvarnim gospodarskim, socialnim in kulturnim potrebam. Minister za socialno politiko in narodno zdravje g. dr. M. Drinkovič je pozval vse gospodarske in delavske zbornice in važnejše stanovske orga-’ nizacije, naj mu predložijo materija! in predloge za revizijo. O predlogih na- * ših organizacij je razpravljala zbornica že v zadnji plenarni seji, in so bili ti predlogi po definitivni redakciji v ožjem odboru predloženi ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje. Pri sestavi svojih predlogov je zbornica vporabila in vpoštevala materija! in; predloge, ki jih je prejela od vseh gospodarskih stanovskih organizacij svojega okoliša, zlasti tudi izčrpno izjavo Zveze industrijcev. Intenzivno je sodelovala zbornica tudi pri sestavi predlogov in spomenice, ki je bila izročena g. ministru v imenu vseh zbornic v državi. V te svrhe se je udeležila skupne konference predstavnikov vseh zbornic, koja se je vršila dne 29. in 30. novembra t. 1. v Zagrebu, v prostorih ondotne zbornice. Podlago za diskusijo na tej konferenci je tvorilo poro&ito tajnika zagrebške zbornice g. dr. Frana Kovača, katerega je poslata zbornica na enomesečno študijsko potovanje v Avstrijo, češkoslovaško in Nemčijo, da si ogleda vse važnejše socialne ustanove in da prouči njih organizacijo in delovanje, da bi se moglo po vzoru inozemskih socialnih ustanov reorganizirati in izpopolniti tudi naše. V debati, ki se je razvila ipo tem referatu, se je pokazala enotnost v naziranju in zahtevah glede glavnih smernic za revizijo socialnega zavarovanja; neenotno je bilo samo naziranje glede uslroja zavarovanja in glede sistema kritja pri nezgodnem zavarovanju. Zastopnika naše zbornice sta z ozirom na dosedanje slabe izkušnje centralističnega uslroja zavarovanja zahtevala decentralizacijo po načelih najširše avtonomije. Sicer sloni tudi sedanji zakon o zavarovanju na načelih avtonomije in samouprave po interesentih samih, vendar je to načelo po določilih zakona samega in še bolj po praksi Osrednjega urada skrčeno na minimum, pa so danes okrožni uradi samo še nekaki posvetovalni in izvršilni organi osrednjega urada in ministrstva. Izgubili so skoro vsako pravico samostojnega odločevanja. Tako stanje dela upravo teh zavodov neprožno in biro-kratično in s tem tudi drago. Tudi izgubijo lokalni faktorji ob takem centralističnem ustroju vsak interes na zavarovanju. Inicijativa in sodelovanje lokalnih faktorjev v upravi socialno-zavarovalnih zavodov je za uspešen razvoj zavarovanja nujno potrebna. Oprti na dosedanje izkušnje so naši zastopniki zahtevali, da postanejo okrožni uradi samostojni nosilci vseh panog delavskega zavarovanja. Tudi zastopniki vseh drugih zbornic so zahtevali decentralizacijo in avtonomijo, vendar naj ne gre v zmislu njih zahtev ta avtonomija tako daleč, da bi poslali okrožni uradi samostojni nosilci zavarovanja. Glede kritja pri nezgodnem zavarovanju je bilo sicer v začetku razprave mnenje deljeno, toda po izčrpni diskusiji o tem vprašanju se je ugotovilo, da so vsi soglasni s tem, da je kombinirani s stem za sedanje naše razmere najbolj prikladen. Trajen vir dohodkov nudi prodni« RatptiuJ« v kraljevini Jugoslaviji Fran Ksav. Uinih, Maribor, Cankarjeva 26 NAG6I1"" izdelkov sa juhe, Razprava je pokazala, da so si zastopniki zbornic tudi glede predlogov za revizijo zakona o inšpekciji dela in zakona o zaščiti delavcev vsaj v načelnih vprašanjih enotni; le glede nedeljskega poslovanja v trgovinah ni moglo priti do enotnega predloga, ker se z zahtevo Slovenije, da bodi dovoljeno poslovati Ob nedeljah dopoldne po 4 ure povsod, kjer je bil doslej tak običaj in zahtevajo to tudi krajevne prilike, niso strinjale druge zbornice. Ob koncu konference v Zagrebu se je izvolil ožji odbor z nalogo, da sestavi enotne predloge za g. ministra. Odbor se je sestal že naslednje dni v prostorih beograjske obrtne zbornice. V sejah, ki so trajale od 2. do 10. t. m., se je formulirala izjava, ki je bila predložena zastopnikom vseh zbornic, ki so se zbrali v Beogradu dne 10. in 11. t. m. Poleg konkretnih predlogov k vsakemu posameznemu paragrafu vsebuje predstavka tudi pojasnila in motive k vsakemu zakonu posebej. V glavnem se glede revizije zakona o zavarovanju delavcev zahteva, da se procedura pri prijavah in odjavah poenostavi. Sedanji komplicirani sistem povzroča gospodarjem preveč dela, a je obenem tudi zelo drag. V predstavki se poudarja, da zahteva beograjska obrtna zbornica, da se uvede namesto sedanjega sistema pismenih prijav in odjav sistem prijav potom lepljenja markic v posebne knjižice, dočim se v imenu ostalih zbornic priporoča, da se pridrži sedanji sistem, vendar naj se cela procedura olajša in oprosti vsakih formalnosti. Nadalje se v spomenici poudarja, da se pri nezgodnem zavarovanju že pri dosedanjih 6% prispevkih pojavlja deficit in da bo treba prispevke zvišati. Našp 'gospodarstvo se nahaja v težki križi, zato je treba misliti na razbremenitve in ne na nova bremena. Ako bi se opustilo sedanji sistem kapitalnega pokritja, bi bili prispevki vsaj za 10 do 15 let manjši in bi bilo kasneje, ko se bodo razmere znatno poboljšale, eventualno mogoče, da se zakon v tem oziru novelira. Glavno je, da se gospodarstvo razbremeni sedaj, ko je kriza akutna in je število konkurzov vedno večje. Kot tretji principialni moment se navaja v spomenici zbornice vprašanje čimveeje neodvisnosti okrožnih uradov. V spomenici se naglaša, da je ta po-kret osobito jak v Sloveniji, kjer Zbornica za TOI enodušno zahteva, da se da okrožnim uradom popolna avtonomija, da postanejo samostojni nosilci zavarovanja. Spomenici se je tudi priložil načrt ustroja zavarovanja na načelu popotne avtonomije okrožnih-uradov, ki ga je izdelala naša Zbornica za TOI. Tudi druge zbornice so za širšo avtonomijo okrožnih uradov, smatrajo pa, da se da to doseči tudi potom iz-premembe statuta Osrednjega urada in zato se v spomenici prosi, da se statut v tem smislu izpremeni v sporazumu z gospodarskimi zbornicami. V zvezi z. vprašanjem avtonomije se v spomenici predlaga, da se določila zakona izpre-menijo tako, da se v primerih pasivnosti kakega okrožnega urada predvsem znižajo dajatve, in če to ne zadostuje, zviša do gotove, v zakonu določene'meje prispevke in 5de, če tudi to ne zadostuje za pokritje deficita, naj se poseže v skupno rezervo pri Osrednjem uradu. Zavarovalne ustanove vršijo eminentno socijalno-higijensko vlogo, katero bi morala vršiti država sama. Zato smatrajo zbornice, da je potrebno in pravično, da prevzame država del bremen socijalnega zavarovanja. V tem primeru je predlagano, da sodeluje država tudi pri upravi. Ako ne sodeluje država v upravi, predlagajo zbornice, da se pariteta pri glasovanju zajamči na ta način, da bi se smelo udeležiti glasovanja vsakikrat samo enako število članov ? ene in z druge strani. (Konec prihodnjič.) m češkoslovaške tovarne vagonov so se združile v kartel, ki bo sestavil skupni produkcijski program. Nemška strojna industrija je zaznamovala v novembru nalahno zboljšanje v eksportnih naročilih, dočim so se gibala domača naročila v izmeri prejšnjega meseca. Dotok davkov v Avstriji je trajno ugoden; dohodki tobačnega monopola bodo letos zopet ža par milijonov večji. Mednarodni kartel tračnic je na svojem zadnjem zborovanju v Dusseldorfu pustil cene nespremenjene. češkoslovaška industrija nogavic zaznamuje konjunktumo padanje. Angleška železna industrija si ustvarja stalno eksportno organizacijo, ki ne bo toliko prodajna družba kot ekspertna agentura v-borbi proti konkurenci cenejšega konfinehta. Nemška žametna in svilena konven-vija je podaljšana ludi še čez leto 1930. Evropska industrija igel hoče produkcijo kontingeniiraiti. Dosedanja konvencija, ki se tiče teritorialne zaščite in mednarodne ureditve cen, obsega doslej Nemčijo, Avstrijo, Češkoslovaško, Belgijo in Špansko. V januarju se bo vršila v Berlinu ali Aachenu konferenca, na kateri bodo pozvali k pristopu tudi Angl jo. Dohodki državljanov v U. S. A. so se v zadnjih desetih letih pomnožili za 23 milijard in 470 milijonov dolarjev, v zadnjih 20 letih pa za 60 milijard dolarjev. češkoslovaška banka d. d. v Zagrebu je dvignila delniško glavnico od 2y* na 4 milijont dinarjev in jo bo takoj zopet dvignila na 5 milijonov dinarjev. Rumunskj Banat bodo elektrificirali; družba, ki bo elektrifikacijo izvedla, bo razpolagala z glavnico 500 milijonov lejev, ki jo bodo dali Rumuni, Nemci, Amerikanci, Belgijci in Italijani. Trg vojvodinskega hmelja je bil v zadnjem tednu nekoliko živahnejši, nakupi so očvrslujoče vplivali na cene. Investicijsko posojilo do zneska 725 milijonov šilingov bo iskala Avstrija in je dobil finančni minister že polnomoč za to. Delniških družb v Avstriji pred izda-njem zakona o zlatih bilancah je bilo okoli 1300, sedaj jih je okoli 1000. Italijanska zunanja trgovina izkazuje za prvih enajst mesecev zboljšanje bilance za 891 milijonov lir v primeri z isto dobo lanskega leta. Angleška in Francoska banka imata po zadnjih izkazih sledeče zlate zaloge: prva 137 milijonov funtov, druga nad 41 milijard frankov. Milanska zasebna banka Rota, ustanovljena leta 1886, je postala insol-ventna. Njen zlom je napravil v borznih krogih močen vtis. Poraba premoga v Avstriji v prvih desetih letošnjih mesecih je bila za ca. 1,098.000 fon večja kot lani v istih mesecih. Ameriški jekleni trust je imel v novembru za več kot 4,100.000 ton naročil. Nove insolvence v Nemčiji so na dnevnem redu. Tičejo se večkrat prav ronomiranih tvrdk. ;» . - Nabavni program francoskih železnic za leto 1930 se glasi na 15.425 vagonov proti 11.750 vagonom v letu 1929. Naša* plovbna dražba »Vesna« je s francoskim kapitalom zopet aktivirana in je naročila dva prekooceanska parnika, s katerima bo z začetkom bodočega leta pričela prometovati z Južno Ameriko. Dividenda Poljske banke bo najbrž večja kot so jo napovedali in bo znašala skoraj gotovo 17 odstotkov. Izvozne sladkorne premije so vpelja-1'. na Jamaiki. Jamaka ekšportira 80% svoje sladkorne produkcije. 3i mMh Piam jiadi . • / •;> .• ‘ ' • . Trgovinske in obrtne obratovalnice v nedeljo, dne 22. decembra t. L poslujejo od 8. do 14. ure. Zbornica za TOI obvešča, da smejo biti v zmislu okrožnice g. bana Dravske banovine z dne 16. decembra 1929, št 484, v nedeljo pred Božičem dne 22. decembra t. I. vse trgovinske in obrtne obratovalnice odprte od 8. do 14. ure, kolikor ni za posamezne stroke kaj drugega določeno po sedaj veljavnih uredbah bivših velikih županov ljubljanske, mariborske in zagrebške oblasti. J :■ Merkurjev ples. Senzacija vsake plesne sezije je bila in ostane prireditev tradicionalnega Merkurjevega plesa. Vrši se ta ples tudi to sezijo in sicer v soboto, dne 11. januarja v veliki dvorani hotela »Union«. Prireditveni odbor je s predpripravami neumorno na delu, lako da bodo udeleženci prav prijetno presenečeni. Opozarjamo na prireditev že sedaj. Plesna šola Trgovskega društva Merkur. Ker plesne vaje v torek na božični večer odpadejo, se vrši plesna šola že jutri v nedeljo 22. t. m., kakor običajno v dvorani Delavske zbornice, kar naj blagovolijo posetniki v2eti na znanje. DRUŽBA »DU PONT - DUCO« V LJUBLJANI. L osnovno glavnico 250.000 Din se je ustanovila v Ljubljani pred par dnevi družba »Du Pont - Duco«, prodajalna družba z o. z. proizvodov velikega svetovnega podjetja Du Pont de Nemours. Jfž prav majhnih počeikov se je to podjetje razvilo. Du Pont de Nemours, mlad francoski kemik, je lovil v Ameriki. Smodnik, ki ga je rabil, je bil slab. Odločil se je, da bo zgradil majhno delavnico za izdelovanje smodnika. Bilo je to leta 1802. Po nekaj neuspehih se je njegova delavnica razvila polagoma v tovarno, tej so se pridružile druge, in danes ima družba v Zedinjenih državah 67 tovarn za izdelovanje najrazličnejših vrsl blaga. Omenimo, da je družba .razširila svoja podjetja zlasti med svetovno vojsko in da je dobavila Zedinjenim državam in njih zaveznikom 40 odstotkov vseh streliMiih snovi, poleg tega pa še vse polno drugega potrebnega materiala. \ Seveda se ni omejila samo na raz-sirelivne snovi za vojsko, -temveč jih je dobavila v prvi vrsti za namene trgovine, za gradbo železnic, vodovodov, rezervoarjev, podzemskih železnic, mostov, za čiščenje zemlje, za proizvajanje premoga, za gradbo Panamskega prekopa itd. Do leta 1880 se je omejila družba izključno le na izdelovanje in prodajo smodnika. Nato je prešla k drugim industrijam, najprvo k sorodnim: Omenimo nitroglicerin, brezdomni smodnik, vžgalne glavice itd. Sedaj je namenjenih 21 tovarn izdelovanju strelivnega materiala, 9 samo za smodn k. Odlod ni daleč do kemičnega raziskovanja in izdelovanja (piroksilin, kolodij i. dr.). Ko je družba kupila podjetje Fairfield Rub-ber-Go.v seie-totila- izdelovanja kavču« •«**fih (tekstilij. Leto? 1917 je pričela- iz-delovati barvano blago in stranske njegove produkte; napredek v tej.stroki* je bil rapiden. Prišlo je samoobsebi umev-no na vrsto izdelovanje barv in fimeža; nato so pričeti izdelovati celulozo in njene nadaljne produkte, na vrsto je prišel film, za njim sintetična kemija, kisline, težke kemikalije, pigmenti in drugo tako blago. Ko je kemik Du Pont de Nemours pripravljal gradbo izde+ovalnice smodnika, je izdelal načrt in rekel v njem, da bo njegovo podjetje zaposlilo 18 delavcev; danes je zaposlenih v 67 ameriških tovarnah tega svetovnega podjetja 34.000 delavcev! ŠPANSKA. španska vlada se ukvarja, kakor znano. že od leta 1928 s temeljito revizijo carinskega tarifa. Novi tarif bi imel stopiti po načrtu 1. januarja 1929 v veljavo, bil pa je radi svetovne razstave v Barceloni in razstave v Šivilji za eno leto odložen, toda med tem časom od 1. januarja do 30. septembra 1929 je bil upeljan tako zvani prehodni tarif, ki upoštevajoč novi sistem trgovinskih pogodb vseh pogodbenih držav pelje minimalni tarif. Prej obstoječe posebne pogodbene carine so ob tej priliki črla-ne ineso začasno uvrščene v drugo tarifno kolono, t. j. med minimalni tarif. Po uradnem poročilu pa ne stopi še no- vi carinski tarif v veljavo tako, da ostanejo sedanje carine druge kolone za vse pogodbene države še nadalje v veljavi. ... ZA OLAJŠANJE TUJSKEGA PROMETA V GRČIJI. «L Grško zunanje ministrstvo je izdalo v interesu tujskega prometa sledeče potne olajšave: 1. Taksa od enega dolarja za obisk grških starin odpade. 2. Obiskovalcem Aten in okolice se dovoli večurno bivanje brez vizuma. 3. Pri tranzitnem potovanju se dovoli potnikom bivanje v deželi do prihodnje ladje ali vlaka brez potnega vizuma od grških oblasti, seveda pa je zato potreben tranzitni vizum. diiava znamka SION i SLAVNA ZALO dl A f.SIBENK BREZPOSELNOST V NEMČIJI. Brezposelnost v Nemčiji šteje že sedaj nad 1 milijon brezposelnih, in to pred vsem radi tega, ker občine zmanjšujejo investicije, če prav vlada v Nemčiji v nekaterih industrijskih panogah velika konjunktura, vendar ne more zaposliti vseh brezposelnih. Brezposelnosti je kriva tudi depresija ameriške industrije, ki je vsled tega omejuje import nemških delovnih moči. Isto velja tudi za Češkoslovaško, ki z zakonom ščiti domače delavstvo. Veletrgovina I >% >. v* ' , V * 31. Šarabon v JEjubljani priporoča Špecerijsko blago raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo. jEastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom. Ceniki na razpolago. telefon št. 2666. AVSTRIJSKA POHIŠTVENA INDUSTRIJA. Položaj ie industrije ni ugoden, če-iprav so posamezne tvrdke za domačo prodajo dobro zaposlene. V domači iprodaji se pozna stagnacija vsled slabega stavbnega delovanja in majhne nakupne moči. Pri tem pritiskajo na cene nemški importerji, ker gre za blago, ki je vsled nemške produkcije po serijah zelo poceni, d očim velja v Avstriji individualna produkcija. Eksport je usmerjen zlasti v Češkoslovaško. * * * POMOČ KMETIJSTVU V AVSTRIJI. Po dolgih debatah in predlogih bo predložen parlamentu nov agrarni pro- gram. Ker so se produkcijski stroški od leta 1925 dvignili za 20 do 25%, se bo zvišala žitna carina od 2 na 6 zlatih kron. Carina na moko se zviša od 5 na 8 zlatih kron. Avstrijski mlini bodo morali iz inozemstva importirano moko mešati z najmanj 40%, rženo moko pa najmanj 70% z domačo moko. S tem upajo doseči zvišanje importa žita pri istočasnem znižanju importa moke. Nadalje hočejo uvesti uvoznice za mleko in druge mlečne produkte. Končno so še predvidene mere za zmanjšanje uvoza prašičev za mast (Špeharji) in pa /višanje davka na sladkor. Subvencije za kmetijstvo se zvišajo od 6 na 9 milijonov šilingov. Naročajte »Trgovski list«! Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 25. decembra I. 1. ponudbe gltde dobave 90 komadov gasilnih mačkov in 300 komadov gasilnih veder. — Prometno-komerc jelni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 30. decembra t. 1. ponudbe glede dobave cevi i/ kavčuka. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) — Direkcija drž. rudnika 5reza sprejema do 27. decembra t. 1. ponudbe glede dobave časopisov, raznega orodja in jeklene žice. — Direkcija drž. rudnika Zabukovca pn Celju sprejema do 27. decembra 1.1. pouudbe glede dobave 250 m3 jamske- ga lesa. — Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 30. decembra t. I. ponudbe glede dobave 20.000 kg moke, 300 kg zdroba in 300 kg keiše, 300 komadov sirkovih meteli in 100 tucatov črne kreme za čevlje. — Direkcija drž žeieznic v Subotici sprejema do 30. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 2000 komadov brezovih metelj. (Predmetni oglasi z. natančnejšimi podatki so interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za TOl v Ljubljani.) Dobava smučarskih čevljev. — Pri Intendanluri komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 21. decembra I. I. ustmena licitacija glede dobave 600 parov smučarskih čevljev. (Pogoji so na vpogled pri omenjeni komandi.) Naznanilo otvoritve! t :i ! nam jo naznaniti iia&im poslovnim prijateljem in znancem ter vsemu občinstvu. (1a smo na občo željo otvorili Drogerijo »Sanitas«, družba z o. z. v Ljubljani, Dunajska cesta 5 (Mrša Frelihova hiša), ki jo bomo vodili v tesni interesni skupnosti s staro znano 'drogerijo »Sanitas* v Celju. Opiraje se na preizku&ena in splošno odobravana načela imenovanega podjetja, bomo tudi v ljubljanski drogeriji stremili za tem, da z nakupovanjem velikih množin dosežemo nizke prodajne cene. Na zalogi imamo vse parfumerijske in kozmetične izdelke najuglednejših svetovnih tvrdk (Coty, Houbigant, Forvil, Dr. Pierre, Atkinson, Roger & Gallet) ter veliko drugih. Naš fotomunufakturni oddelek je založen z aparati prvih tovarn (Voigtliinder, Zeiss-dkon, Agfa, Rodenstock) itd.,, ploščami in papirji prvih svetovnih znamk (Agfa, Fotogen. Herzog, llford, Mimosa. Satrap itd.) ter vsemi ostalimi fotografskimi potrebščinami. V svojem kirurgi&no-sanitarnem oddelku lahko poRtrežetuo p. n. odjemalce z vsemi v to stroko spadajočimi predmeti; zlasti poudarjamo svojo bogato zalogo kirnrgičnih bandaž in obvez ter gumijastih izdelkov za zdravstveno rabo. Samoumevno je, da smo se preskrbeli tudi z vsemi kemikalijami in surovinami za vse obrti. Opozarjamo končno na svojo oblastveno dovoljeno * zalogo strupov, kakor: eijaivkalijn, arzenika, strupenega zelenila, vedno svežega strihnina in »Cyanik«-a v ampulah, ki je po današnjih izkušnjah najsigurnejše sredstvo za uničevanje roparic. Kar najvljudneje vabimo slavno občinstvo na ogled svoje moderno urejene trgovine in zagotavljamo vsakogar že naprej, da ho Sel od nas zadovoljen z blagom in ceno. ' DROGERIJA'»SANITAS«, DRUŽBA Z 0. Z., ’ LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 5 Na novo urejen Moderno opremljen HOTEL ŠTRUKELJ V LJUBLJANI v neposredni bližini glavnega kolodvora, vogal Kolodvorske utice in Dalmatinove ulice Centralna kurjava, tekoča topla in mrzla voda v sobah, najmodernejše kopalnice. - Prvovrstna restavracija in Telefon 2#41 meščanska kuhinja Telefon 2941 Za obilen obisk se priporoča Jernej Černe Postrežba solidna Cene zmerne Braojavi: Krl«|i*rtolnU)t Ljubi)***. • Telefee M**. UU Ljubljana. asaefigBga Lastnika ■ ALOJZU ULLBO In )OS. VERLIČ. Veletrgovina kolonijah!« rob*. Viltpraiani« kava. Mlini aa diftave. ^ ■ rt'- Zaloga Špirita, ra snaga Iganja in konjaka. Mineralna voda. Ceniki sa racpolago. — Točna postretba. IZCELU0E SOLIDNO YSEK VRST PO-FOTOCRRF53AII •W.IR!SSfiH-VENIAUVi( FRHV,';:; = :tOHKURF.KČME CENE i-- i C Al MAT: fcCVA V > *: ^ S13 Trgovci in indusfrijci Irgovski list S0 priporoča inseriranje ! Najboljši šivalni stroji za obrt in industrijo so samo ,GRITZNER* in »ADLER* pisalni stroji „URAMIA*' in pletilni stroji ,DUBtED* Znižane cinr, n;«}Kpšc epn*me edino le pri Josip Petelincu Ljubljana bliy.ii Pr tiUniovejJa spomenik.. ob vodi. Telefon št. , SPECTRUC D O. ST.TS2S LJUBLJANA VII. Celovška 81 Telet. 2343 ZAGREB, OSIJCK-----------------Srediinj*«a: ZAGREB Zrcalno s‘klilo, iMirUilno sleklo, mašinsko sleklo ?> (i imn. oylctlalu. brušen« c velikostih in oblikah, kakor larazo>nc izbočene ,,tašče, cslvkleeank v n,ni. — >t'i»< uutuuhm o>jl.e(lala*j Prva ljubljanska velepražarna za kavo KAROL PLANINŠEK LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 20 priporoča praženo kavo vseh vrst Vsaki dan sveže blago, podjetje te strone. - Najstarnjse domače Telefon itev. 3204. Javna zahvala. Unw_nnuAiCKB rRTA uJTUMOvutH« i®oo. ustanovuim« mm. CiNTRALA: UUBUAHA, DUNAJSKA CESTI* Delniška' gtevaUa l Din SO,000.000*— Skupne rezerve mi Cin 10,000.000* PODRUŽNIC«1 — (nierneH, Krmi, Maribor. M—ia»M. Se pri porota sa vse banine posle. Cl Bnojevni naslov > Banka Tet. **•*• *•«. "» 2502, 2503. ?Y A* PUSSB. — £» Ttaortko - 4ede*k»i<«too d. *■ o. IB©HA1>KK.