2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 12. septembra 2013  Leto XXIII, št. 37 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 12. septembra 2013 Porabje, 12. septembra 2013 Že cingajo, šaula se je začnila STR. 2 »K tebi, žena, pohiti naj pesem« STR. 6 Monošter: Porabski den 2013 pa Svetovni festival praženi krumpičov Na letošnjom Porabskom dnevi je dišalo po krumpičaj pa po dobri vauli Plac pred varaškov baročnov cerkvijov že dugo nej vido telko lidi kak na prvo soboto v septembra. Ništrni so tak pravli, ka se je tü v ednom dnevi obrnaulo 2000 lidi, dapa bili so takšni tö, steri so tak ocenili, ka ešče več. Nagnauk sta potekala dva programa, Porabski den pa Svetovni festival praženi krumpičov. Porabske slovenske organizacije vsikšo leto čakajo domau tiste Slovence, steri so ali zavolo krüja ali zavolo lübezni zapistili svojo rojstno krajino, da bi se srečali s tistimi, steri so doma ostali po slovenski vasnicaj. Na letošnjo srečanje, steroga je organizirala Zveza Slovencev na Madžarskem, je prišlo kauli 350 lidi iz vsej koncov rosaga. Na Festival praženi krumpičov je prišlo 45 ekip, pražilcov, steri so v Varaš prinesli takšno veseldje, kakšnoga je mesto pri Rabi več dugo nej vidlo. Pa dosti svoji padašov. Med tejm časom, ka so pražilci pripravlali, pražili (na stau fele formo) svoje krumpiče, so drugi v baročnoj cerkvi poslüšali sveto mešo, stero je darüvo dekan, odranski župnik Lojze Kozar. Po svetoj meši sta predsednica Drüštva praženi krumpičov Evgenija Lazarini pa varaški žüpan Gábor Huszár odprla svetovni fes-tival, vse goste je pozdravo predsednik Slovenske zveze Jože Hirnök tö, ranč tak kak udeležence Porabskoga dneva. Na Porabski den je prišla ministrica za Slovence v zamejstvi pa po svejti Tina Komel, stera je v svojom pozdravnom guči vözdignila, ka so odnosi me Vogrsko pa Slovenijo konstruktivni pa v takšnom duhi de potekala seja madžarsko-slovenske mešane komisije. Med gosti smo leko pozdravili ešče nauvo veleposlanico v Budimpešti Ksenijo Škrilec, generalnoga konzula v Varaši Dušana Snoja pa And-rása Bertalana Székelya z Ministrstva za človeške vire (EMMI). Po pozdravaj se je prejkdalo priznanje »Za Porabje«, letos sta ga dobile Ilonka Braunstein z Gorenjoga Senika, stera dosti napravi za tau, naj bi se stare meštrije nej pozabile, pa sekretarka Slovenske zveze Gyöngyi Bajzek za vsestransko kulturno delovanje. Program se je nadaljevau z nastopom kulturni skupin. Popodneva so si lidge leko poglednili varaški muzej ali se odpelali k križi v Moudincaj, se s pomočjauv školnika Bojana Jandrašiča spoznavali z zvejzdami, večer pa plesali na muziko ansambla Horizont. (Več o programaj v naslednji novinaj.) Marijana Sukič Na Porabskom dnevi pa Svetovnom festivali praženi krompičov se je cejli den obrnaulo kakši 2000 lidi V takšni völki ponvaj so se pražili krompičke, edni so dali vcüj lük, drugi papriko, tretji gren… Žmajov je bilau telko, kelko je bilau ekip Že cingajo, šaula se je začnila Šaulski zvonec je 2. septembra zacingo na bejdvej porabski dvojezični osnovni šaulaj, na šteraj leko tak šaularge pa škonicke kak stariške čakajo, ka dosta vse ovak baude. O nauvom šolskom leti smo se pogučavali z ravnatelicama bejdvej porabski osnovni šaul pa s predsednikom krovne organizacije. Na začetki šaulskoga leta v Števanovci smo včasik na pamet vzeli, ka so že rano začnili vrtati, bejliti pa keliti v vrnjom štauki. Kak nam je ravnatelica šaule Agica Holec 2. septembra povödala, je šaula dobila peneze od Ministrstva za človeške vire (Emmi), ka bi gorobnauvili vecene pa gde se mujvajo mlajši. »Januara se je Državna slovenska samouprava zglasila na razpis ministrstva. Na peneze smo mogli dosta čakati, z delom so leko majstri zač-nili samo na konci julija. Vse so porüšili pa zdaj na nauvo zidajo. Zavolo toga mo leko šaulo začnili samo en keden kisnej« - je raztomačila ravnatelica pa dale gučala: »Na šauli mamo osem klasov, vsikši de se v ejkstra učilnici, sobi včiu. Dosta mlajšov mamo, zatok smo mogli obedovalnico tö za razred prejknapraviti. Zgučali smo se s plebanošom, pa so nam cerkvene kotrige dopüstile, ka mamo künjo pa jedilnico na farofi. Tam do mlajši več mesta meli.« Na števanovskoj šauli je včenjé začnilo 52 šaularov, od toga odi v prvi klas šest mlajšov. »V domanjom vrtci ranč ednoga smo nej meli, zatok so na šaulo prišli trgé pojbičke pa tri dekle z Varaša, Rábafüzesa, Rönöka pa Rátóta« - je povödala Agica Holec pa cüjdala: »Zdaj že v sedmi klasaj mamo dvojezični pouk, pri šterom de nam dale pomagala slovenska leranca-asistentka s 16 vörami slovenskoga gezika.« Z nauvim zakonom o šolstvi se je od letošnjoga septembra dosta spremenilo na vsej šaulaj. »Vsi šaularge morajo ostati na šauli do 16. vöre. Samo ravnatelica leko dá dopüščenje, ka prva déjo domau. Mi mamo vsefelé krožke, tak ka gvüšno malo takši bau, šteri do leko prva domau šli. Škonicke pa morejo biti kedensko 32 vör na šauli, tau znamenüje najmenje šest vör na dén. Če v ausmoj začnemo, morajo ostati do pau tretje« - računa ravnatelica. Vzdrževalec (fenntartó) števanovske šaule (vküper z gorenjesinčarsko) je že edno leto Državna slovenska samouprava. Agica Holec je rada tomi, ka so šaulo prejkvzeli: »Več penez smo dobili kak pod prejšnjim vzdrževalcom. Moramo pa bole skrb meti na kvaliteto dela pa včenjá, smo dvojezična šaula, bole se moramo trüditi. Vsikši škonik mora znati slovenski, napraviti izpit, tau naprejpiše zakon.« Zvün finančne pa nüdi vzdrževalec ovaško pomauč ranč tak, pravi števanovska ravnatelica: »Od državne samouprave dobimo dosta pomoči. Vsikši den mi pomorejo pri ravnatelskom deli, ka znajo, ka nemam pomočnika. Knjigovodkinja (könyvelő) tö odi dvakrat na keden pomagat.« Na Državnoj slovenskoj samoupravi škejo dosegniti baukše znanje slovenskoga gezika tak pri mlajšaj kak pri škonikaj, pravi predsednik Martin Ropoš. »Zač-nili smo že drügo šaulsko leto, malo že vidimo, ka je dobro pa ka bi leko baukše bilau. Na začetki je bilau žmetno s financami, depa tau se je rejšilo, dvej šauli sta eške zvün penez za delovanje dobili za investicijo tö. Na slejdnjoj seji DSS smo se odlaučili, ka ponüdimo gezikovno pomauč ranč tak. Začnili smo organizerati, ka bi leko vsikši škonik, šteri vči na dvojezični šaulaj, s kem prva napravo jezikovni izpit, vižgo. Tak vövidi, ka se skoro vsi škonicke podajo za včenjé, pa želejmo, ka dosegnemo tisto minimalno, ka zakon naprejpiše pa mi vzdrževalci tö pričakujemo« - je tapravo predsednik Ropoš pa cujdau: »Od septembra majo škonicke po zakoni, šteroga je sprejeu parlament, višiše plače. Vsikši den čakamo, ka nas pozovejo z ministrstva, kak bau s tem, ta višiša plača pa gvüšno bau na začetki oktobra pri sodelavcaj šaul.« Na drügoj, vekšoj dvojezičnoj šauli na Gorenjom Siniki majo telko mlajšov, kelko so že dvajsti lejt nej meli. »68 šaularov mamo, od toga devet v prvom klasi. Nau-vi mlajši so iz porabski vesnic pa z Varaša, depa vsi majo slovenske korenjé« - je vöpostavila ravnatelica DOŠ Jožefa Košiča Ildiko Dončec Treiber pa dale gučala: »Gda staupi dejte na našo šaulo, grata naš učenec, se včasik začne včiti v bejdvej gezikaj. Če se stariške glijajo, je za nji dober naš slovenski šaulski program, njine mlajše mi z veseldjom gorprijamo. Že lanjsko leto so bili vsi mlajši na šauli pri dvojezičnom včenjej, dale tö tak bau.« Na Siniki ranč tak čütijo spremembe šaulskoga zakona. »Nauve učbenike mamo pa nauve predmete. V prvom klasi so na priliko nutvpelali vöronavuk ali etiko - za šteroga se stariške odlaučijo. Ovak pa je s slovenskim včenjom tö: 1. pa 5. klas má od letos samostojni predmet spoznavanje slovenstva (népismeret). Tak majo šaularge zvün 5 vör slovenskoga gezika pa vsej dvojezični predmetov eške eno vöro spoznavanja« - je povödala ravnatelica. Šaularge majo sploj dosta prednosti na bejdvej dvojezični šaulaj, štere so ostale pod nauvim vzdrževalcom ranč tak. »Nej trbej plačati za šaulske knige, za vozovnice za avtobus, zadvečerka se šenki spravlamo ž njimi na krožkaj, ali pa leko povejmo tabore pa izlete po Sloveniji. Mlajši dobivajo sadje pa mlejko. Tau ostane eške dale tak. Vzdrževalec šaule, sodelavci Urada DSS trnok dosta delajo na tem, ka aj bi s kem več pridobili za šau-lare v bejdvej vesnicaj. Depa na tau tö skrb majo, ka aj bi dvej šauli delali po zakoni, zatok mamo pomauč z vogrske strani ranč tak. Lanjsko šaulsko leto smo končali uspešno, vüpam, ka vzdrževalec tö tak brodi pa leko eške dale vküper delamo, ka aj bi mlajši s kem več znanja pridobili na šaulaj« - je skončala Ildiko Dončec Treiber. Dosta vse je ovaško gratalo v žitki šaularov pa njini škonikov od letošnjoga septembra. Vüpajmo, ka do tau takše spremembe, štere do pozitivno vplivale na včenjé slovenskoga gezika na bejdvej dvojezični šaulaj. Vejpa letos več ne moremo povödati, ka bi premalo šaularov bilau, tak leko računamo, ka de s kem več mladi z veseldjom gučalo slovenski. -dm- Otvoritev šaulskoga leta na Gornjem Seniki Števanovska šaula se je tö napunila z mlajšami LITANIJE PRI KAPELICI V OTKOVCIH Ljutomer: 50-letnica Gimnazije Franca Miklošiča ENA REDKIH ŠOL V SLOVENIJI, KI DELUJE V IDEALNIH RAZMERAH V organizaciji Društva za lepšo vas in ohranjanje tradicije smo z aktivnim sodelovanjem vaščanov 18. avgusta 2013 pri otkovski kapelici organizirali in izvedli proščenje. Litanije je vodil župnik Tibor Tóth, prazničnost dogodka pa so poudarile članice števanovskega cerkvenega zbora s prelepim petjem slovenskih in madžarskih cerkvenih pesmi. Na praznik – ki ima večletno tradicijo – so se Otkovčani in člani društva aktivno pripravljali, in so bili seveda tudi prisotni na prireditvi. Gospodu župniku in cerkvenemu zboru se tudi tokrat zahvaljujemo za sodelovanje. Župnik Tibor Tóth je povedal, da si bo prizadeval tudi za obnovo otkovske kapelice in je prosil za pomoč vaščane. Pri litanijah so se v lepem številu zbrali tako prebivalci Števanovcev kot tudi gostje iz drugih vasi ter iz Monoštra. Po litanijah so se udeleženci zbrali v centru vasi, pred trgovino, in sledilo je prijateljsko druženje, v okviru katerega smo jim ponudili peciva, ki so jih pripravili vaščani. Naša zahvala gre vsem vaščanom in članom, ki so prispevali k uspehu naše prireditve, še posebej ženskam, ki so pripravile okusna peciva, prodajalki teti Annuš za zagotovitev prostora in članici predsedstva Društva Renati Zankoč za koordinacijo programa in seveda tudi vsem udeležencem, ki so se odzvali našemu vabilu in so s svojo prisotnostjo počastili našo prireditev. Z odlično obiskano in skrbno pripravljeno slavnostno akademijo je Gimnazija Franca Mik-lošiča v Ljutomeru počastila 50-letnico delovanja. Na slovesnosti so se zbrali nekdanji in sedanji dijaki, profesorji, ugledni gostje, predsednik države Borut Pahor, minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo, podpredsednik slovenske vlade mag. Dejan Židan, številni pomurski župani, poslanci in drugi obiskovalci, ki se zanimajo za delo edine srednje šole v osrčju Prlekije. »In prav okrogle obletnice so priložnost, ko se s kritičnim očesom ozremo v preteklost, jo pretehtamo in se opogumljeni z doseženim zazremo v prihodnost. Leto 2013 zaznamujeta dve za našo pokrajino in slovensko državo pomembni obletnici – 200. obletnica rojstva jezikoslovca dr. Franca Miklošiča in 50-letnica delovanja Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer. Na gimnaziji smo ponosni na to dolgo, pogosto strmo pot, ki smo jo prehodili, in na toliko večje dosežke, ki smo jih dosegli z vztrajnostjo, inovativnostjo, znanjem in neprecenljivim gonilom, ki kot divja voda žene kolo polstoletne zgodovine: biti moder v besedah in še modrejši v dejanjih,« je z upravičenim ponosom povedal sedanji ravnatelj Zvonko Kustec. Da je v teh besedah več kot zrno resnice, je potrdil minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo, ki je izpostavil informacijo, s katero so mu postregli sodelavci ministrstva, in sicer, da na šoli »ni finančnih problemov, ni organizacijskih problemov, ni statusnih problemov, gimnazija je takorekoč ideal vsakega ministrstva. Ima stabilen vpis, ima odlično vodstvo...« Kakor je odlična šola, tako odlični so tudi dijaki, kar kaže tudi podatek iz obsežnega zbornika Naših 50 let – Z znanjem ponosni v prihodnost, da je med dosedanjimi diplomanti kar 37 doktorjev znanosti različnih področij od družboslovja do tehnike, čeprav spada šola z nekaj manj kot 500 dijaki v vseh letnikih, med manjše v Sloveniji. Predsednik države Borut Pahor je v govoru poudaril pomen znanja in vzgoje. Ob jezikoslovcu dr. Francu Miklošiču, je omenil še druge znane osebnosti iz tega prostora, denimo Stanka Vraza, Karla Grosmana, Janeza Pucha, Edvarda Kocbeka, Bratka Krefta »...Slovenci smo majhna nacija, zato bomo svojo samobitnost lahko ohranili samo z znanjem. To je skoraj edina konkurenčna prednost, ki si jo lahko v tem globalnem svetu ustvarimo. Slovenija razen naravnih lepot, marljivih in učečih ljudi nima drugih orodij za uveljavitev naših interesov. Velja obče soglasje, da imamo kot družba in država prihodnost samo kot učeča se družba.« Predsednik države je izrazil tudi prepričanje, da bodo učenci, dijaki in študenti morali šolske torbe kmalu zamenjati s sodobnimi tehničnimi pripomočki, z dosežki sodobne komunikacijske tehnologije. Boruta Pahorja, je mogoče zaključiti iz povedanega v Ljutomeru, skrbi, kako je z vzgojo v šolah, v izobraževalnem sistemu nasploh. »Morda je stremljenje po, kot smo včasih rekli, ideološko nevtralni šoli preraslo v nek položaj, ko se namenja vzgoji premalo pozornosti.« Nastajanje ljutomerske gimnazije so spremljali številni organizacijski in politični zapleti, vendar je bilo nekaj posameznikov, ki so vztrajali in uspeli. Začeli so z dvema prvima razredoma, število dijakov se je začelo povečevati v šolskem letu 1991/1992, največ, 567 jih je bilo v šolskem letu 2005/2006, zdaj jih je okoli 500, vseh je bilo do zdaj nekaj čez 3500. Po rezultatih, ki jih v Sloveniji merijo s številom zlatih maturantov in tudi po drugih dejavnostih, zlasti v sodelovanju s številnimi tujimi šolami in strokovnjaki, se ljutomerska gimnazija uvršča v državnem merilu v sam vrh. Pomemben delež k izstopajočim rezultatom prispevajo tudi ravnatelji. Doslej se jih je zvrstilo pet: že pokojna mag. Drago Novak in Osvald Tučič pa Boris Zrelec, dr. Ivan Rihtarič in sedanji Zvonko Kustec, ki je kolegom ali posthumno njihovim zastopnikom v zahvalo izročil kipec Franca Miklošiča, delo akademske kiparke in slikarke Irene Brunec – Tébi. Pod režijskim vodstvom Irene Štuhec so v odličnem kulturnem programu sodelovali dijaki in profesorji. ERNEST RUŽIČ Otkovska kapelica Slavnostno akademijo so počastili tudi ugledni gostje: akademikinja dr. Zinka Zorko, prorektorica Univerze Maribor, dr. Mihaela Koletnik, ministra Dejan Židan in dr. Jernej Pikalo, ravnatelj Zvonko Kustec, predsednik Slovenije Borut Pahor, županja Ljutomera Olga Karba, Marta Novak, in nekdanja ravnatelja Boris Zrelec in dr. Ivan Rihtarič. Pri litanijah, ki jih je molil župnik Tibor Tóth, so peli člani števanovskega cerkvenega zbora Prijateljsko srečanje je potekalo ob trgovini OD SLOVENIJE… »K tebi, žena, pohiti naj pesem« Že 15 lejt se padašivamo sombotelski Slovenci s Cankovčani. Vsikšo leto nesemo venec h kipu (szobor) Avgusta Pavla, šteri stogi na glavnom trgi med rojstno ižo Avgusta Pavla in ižo stari starišov žene Irene Benkő. Vmejs je pa Vila Vogler, inda gostilna, gde sta se njiva dva spoznala. Una je bila 15 lejt stara, un pa je odo že na univerzo v Budimpešti. Kleti bau 100 lejt, ka sta se oženila v monoštrskoj cerkvi (4. 4. 1914). Za toga volo smo se letos spomnili žene Avgusta Pavla, štere stariške in stari stariške so ranč tak bili doma s Cankove. Irena je ojdla k starim starišom na počitnice, Avgust pa k starišom. Tak sta se te na Cankovi spoznala. Avgust Pavel je biu že skor 50 lejt star, gda je začno pisati pesmi. Med njimi tüdi lübezenske pesmi svojoj ženi. Edno od te pesmi sta letos na Cankovi gorprištejla Judita Pavel v madžarščini in Marija Kozar v slovenskom prevodi Lojzeta Kozarja starejšega (Énekek éneke – Visoka pesem). Po tistom sta položila venec podpredsednica sombotelskoga Slovenskoga kulturnoga drüštva Avgust Pavel Ani Bočkor-Aranyi in svétnik Sombotelske slovenske samouprave Rudi Čer. Cankovski padaši so nas pelali na izlet po Prekmurji. Poglednili smo obnovleni Tropski vrt v Dobrovniki z vnaugimi tropskimi rastlinami in orhidejami. V Bogojini v cerkvi nas je čako gospaud župnik Stanislav Zver in je raztomačo simbole v njej. Na plafoni cerkve je dosta piskreni talejrov, šteri simbolizirajo zvejzde na nebi. Strejo drži kusti steber, šteri simbolizira Kristuša, iz njega pa »vöženejo« štiri kuste vejke – štirge apoštoli. Cerkev je zozido erični slovenski arhitekt Jože Plečnik med 1924-27. Od cerkve smo se odpelali h kapejli sv. Vida pri Bukovniškom jezeri. Paulek kapele je vretina, s štere takša voda vöteče, ka več fele betege ozdravi. Najbole valá za oči, dapa za želaudec je tö dobra. Fejst smo si oči vözaprali z vodauv, smo pili iz nje, pa eške domau smo tö prinesli malo. Kauli vretine je 26 energetski točk za 26 betegov. Vsikši od nas je najšo svojo točko in je tam stau en cajt. Vüpamo se, ka nam je na asek bilau. Po pauti nazaj na Cankovo smo se stavili v vesi Strukovci. Pri rojstni iži Števana Küzmiča je spominski kamen, na šterom piše po domanje: »Zagvüsno etoga vezdesnyega cslovecsanszkoga naroda sztalnoszt je taksa: da veksi tau nyega more zadovolen biti sz tisztim jezikom, steroga sze je vu onoj krajini, vu kateroj zsive, nücati i na szvoj haszek obracsati od majncena navcso.« (iz Predgovora k Nauvemu Zákonu). Števan Küzmič je biu evangeličanski düšni pastir, škonik, pisateu in prevajalec. Njegovo najbole erično delo je »Nau-vi Zákon ali Testamentom Gospodna nasega Jezusa Kristusa zdaj oprvics z Grcskoga na sztári szlovenszki jezik obrnyeni po Stevan Küzmicsi Surdanszkom F. [arari. 1771.« S svojimi knjigami v domanjoj slovenskoj rejči je pokazo, ka v našoj rejči se tö leko pišejo knige. Od tistoga mau so začnili drügi evangeličanski in katoličanski dühovniki pa drügi vönavčeni lidgé tö pisati v domanjoj rejči. Pa eške gnes na den pišemo po domanje v naše novine Porabje, v kalendar pa knige Slovenci na Madžarskom. Na Cankovi so nas čakali stari prijateli in cankovska folklorna skupina. Vküper smo plesali in spejvali, slovenski pripovejdali. Za lejpi sunčen den in lejpi program se zavalimo organizatorom: predsednici Turističnega društva Hildi Vogrinčič, županu občine Dragu Vogrinčiču, profesorju Janku Duriču in predsednici KD Avgust Pavel Sandri Pörš. Vsikšo paut nam pokažejo nika nauvoga, vsikder se kaj leko navčimo iz naše vküpne zgodovine. Sombotelski Slovenci mo se drügo leto potrüdili, aj njim kaj nauvoga pokažemo. Marija Kozar Blejski strateški forum Na Bledu je potekal osmi strateški forum, mednarodna konferenca, na kateri se je letos zbralo 500 udeležencev iz 50 držav. Poleg številnih politikov, gospodarstvenikov in akademikov z vsega sveta sta na forumu, ki je potekal pod skupnim naslovom Spreminjajoča se Evropa v spreminjajočem se svetu, sodelovala tudi avstrijski in slovenski predsednik, Heinz Fischer in Borut Pahor. Foruma sta se udeležila tudi slovenska premierka Alenka Bratušek in italijanski premier Enrico Letta, poleg tega pa še okrog 30 ministrov iz različnih držav. Evropska unija se ne sooča le s finančno-gospodarsko krizo, ampak tudi z vprašanjem svoje vloge v svetu, z dilemami o nadaljnjem notranjem povezovanju in z izzivom, kako odločanje o pomembnih vprašanjih in o izbiri evropskih voditeljev približati svojim državljanom. O tem so po odprtju osrednjega dela osmega blejskega foruma govorili tudi Heinz Fischer, Borut Pahor in Enrico Letta. Letta je povedal, da je njegova država najprej namenila petdeset milijard evrov za reševanje drugih držav v območju evra, zdaj pa mora italijanske državljane pozivati k zategovanju pasu, da ta denar nadomestijo. Njegova misel ni bila, da ne bi smeli pomagati, ampak da je bilo to potrebno, ker je Evropa prepozno sprejela odločitve, da bi takšne scenarije preprečila. Fischer je opozoril, da je šla združena Evropa skozi silovite spremembe, saj se je začela s šestimi članicami, “ko so se lahko njeni voditelji posedli ob kamin, kakšno pokadili in se domenili o rešitvah, danes pa jih je osemindvajset in je to nemogoče, pa še kaditi ne smejo”. Pahor, ki je že na forumu pred dvema letoma predlagal začetek razprave o Združenih državah Evrope, je ocenil, da to ni edina mogoča ideja o prihodnosti Evrope, je pa dober poskus, da se iz nje izpelje vizija prihodnosti. Ta ne sme temeljiti na ideji talilnega lonca, ampak na spoštovanju različnih identitet držav članic. Vizija je nujna, če naj se izognemo, da bo na volitvah prihodnje leto prevladal evroskepticizem. Pri Avgusti Pavli: Sandra Pörš, Hilda Vogrinčič, Marija Kozar, Judita Pavel, Drago Vogrinčič Pri sv. Vidi Sombotelčani pri spominskom kamli Števana Küzmiča … DO MADŽARSKE Obnova in elektrifikacija železniške proge Pragersko – Hodoš Smetje Pismo iz Sobote KDAJ S 160 KILOMETRI NA URO PO GORIČKEM? Gnesden je najbole naprej valaun biznis. Zvekšoga se od toga zgučavamo, kak bi trbelo kakšen dober biznis delati, aj si kakši pejnez prislüžimo. Ka si kaj prislüžimo, ka mo boukše živeli. Depa, brodimo dun leko, brezi pejnez pa je kakši dober biznis trno žmetno začniti. Na, nešterni skur brezi pejnez biznis tirajo. Najbole prvi mi na pamet pridejo tisti z Vogrskoga. Vej pa vejte, tisti, ka želejdje pa vse takšno koulakvrat vküper berejo. Eške kakšen žlejb doj vtrgenjo, stari potač odpelajo ali pa eške kaj drugoga. Aj je gé za odpad ali pa nej, sto bi to vedo, dé z njimi. Ja, smetje vsej farb pa materialov je trno velki biznis. Tou mi zdaj v Sloveniji dobro pounimo. Tak nagnouk trikrat več trbej plačati za tou, ka ti smetje odpelajo. Depa, mi, domanji ga mujs moramo prebejrati. Pepejr v eno kantlo, bio smetje v drugo, plastiko v tretjo, vse drugo pa v štrto. Pravijo, ka uni tou vse reciklejrajo pa tak do nouvi materialov pridejo. Tej materiali se po tejm tadale odavajo. Tou je gé nebeski biznis! Ti moraš plačati, uni pa tak na dva kraja slüžijo. Pri naši sousedaj Hrvataj je vcejlak ovak. Vej se, ka največ té preklete plastike dé v odpad. Če bi mi stoj pred dvajstimi lejtami pravo, ka de se voda v plastiki odavala, bi njemi nikak nej vörvo. Zdaj pa? Vse, ka teče, se nut v plastiko toči. Pa eške v konzerve ranč tak. Tou se meče es pa ta, po lesej, v šance, po travnikaj pa poštijaj. Kak povejdano, sousedge Hrvati so prajli: zdaj pa dojde! Tak na vsikšnoj plastiki ali konzervi od pive, kole ali kaj takšnoga piše, ka pejneze dobiš, če tou nazaj v bauto odneseš ali pa na kakšo takšo mesto. Tak nagnouk so se lidge najšli, ka vse takšo vküper berejo. Pa ne vejm, če kaj vejte, eni od toga živejo. Pa ranč nej lagvo! Tak, eške gnouk se je pokazalo, kak dober biznis je smetje. Mi smo v našoj domanjoj krčmej tö brodili, kak bi kakšen biznis s takšnim delom gor najšli. Bole smo brodili, vse, ka smo zbrodili, je za odpad bilou. Za eden čas je prišo za naš sto eden možakar, ka v Vieni dela. Ka dela? Vse fele, ka njemi na varaš-koj komunali povejo pa zapovejo. Zmejče poštije, parke, parkplace pa vse takšno. Pravi, ka dobro plačo ma. Depa, eške kcuj k tomi tö slüži. Vejmo, ka tam v najbole turističnom tali konje majo. Če stoj šké, ga za dobre pejneze s fijakerom malo kouli pelajo. Pa tou tö vejmo, ka konj gesti mora. Pa tadale vejmo, ka dé na lampe nut, nin zar vö mora priti. Té naš poznanec tou z lopato gor beré, tou, ka tam zar pri konji vö pride. Gor beré, v kante dejva pa na eno mesto na küp nosi. Tam tou vküper sprnej, s padašom tou v male žačke dejvata pa tou tadale odavata. Po tejm si leko dame svoje rauže na oknaj gnojijo, ka do lepše pa bole velke. Prekleto dober biznis! Kak je té možakar odišo, si je krčmar Pišta nika vcejlak originalnoga vözbrodo. Pravo je, ka bi mi tö leko nika takšnoga delali pa odavali. Z velkimi vüjamo smo ga poslüšali. Pomalek je začno tumačiti, ka naši v parlamenti pa tisti najbole prejgnji dosta smetja vö iz sebe vejo spraviti. Pa nad lampe njim takšo vö dé kak konjom tam zar. Pa je eške pravo, ka bi tou vse trbelo vküper pobrati, zgrablati pa po tejm iz toga delati čemer. Tisti čemer, ka divdjo travo, pleve, trnje pa vse takšo leko na nikoj deje. Nebesko dobra ideja! Depa, je pravo poštaš Pali, tou je tak lagvo pa tak zanikoj gé, ka uni vöspravlajo, ka leko vse drugo tö vmori, nej samo tisto, ka bi mi škeli. Ja, po istini je pravo. Tak je té biznis s takšnim smetjom tö na nikoj prišo. Zdaj tadale brodimo, kakšni biznis bi delali. Miki Madžarski proizvod, domači proizvod S 1. septembrom 2013 je veljaven sklep Ministrstva za razvoj podeželja, ki določa, pod kakšnimi pogoji se lahko določen proizvod prodaja kot madžarski proizvod, domači proizvod ali doma predelan proizvod. Gre predvsem za živila in živilske proizvode. Za madžarski proizvod se šteje tisti, ki je predelan v državi stoodstotno iz madžarskih sestavin. Za domači proizvod se štejejo tista živila, ki vsebujejo najmanj 50 odstotkov domačih (na Madžarskem pridelanih) sestavin in predelava poteka v celoti na Madžarskem. Tretja kategorija so doma predelani proizvodi. To so živila, ki jih predelajo na Madžarskem, toda večinoma so iz tujih sestavin. Uporaba etiket ni obvezna, proizvajalci se lahko prostovoljno odločijo zanje. Kot pravi predstavnik ministrstva, gre predvsem za informiranje domačih kupcev, ki se potem lahko zavestno odločajo in z odločitvijo podpirajo domačo predelovalno industrijo ter posredno domače kmete. Visoke globe za nepotrebne klice reševalcev ali gasilcev S 1. septembrom se je spremenil zakon o prekrških, na podlagi katerega se lahko z visokimi globami kaznujejo tisti, ki po nepotrebnem alarmirajo ali kličejo reševalce ali gasilce oz. centre za reševanje. Sodelavci le-teh se namreč pritožujejo, da je skoraj polovica klicev lažnih. Nekateri jih namreč kličejo le zaradi točnega časa ali vremenske napovedi, nekateri pa le za šalo. Klici oziroma telefonske številke se lahko kontrolirajo, kajti telefonski sistem beleži vsak klic in posname vsak pogovor. Številke izpiše tudi v primeru, če so le-te tajne. Na podlagi tega lahko sodnik za prekrške izreče denarno kazen od 5 do 150 tisoč (500 evrov) forintov. Napovedi o pomenu ponovne železniške povezave med Slovenijo in Madžarsko – progo sta odprla maja 2001 tedanji in sedanji premier Madžarske Viktor Orbán in pokojni slovenski premier dr. Janez Drnovšek – so se uresničile le deloma. Kolikor toliko je uspešen tovorni promet, še najbolj po zaslugi Luke Koper, medtem ko se je slovenska stran zaradi prenizkega števila potnikov odločila za ukinitev povezave med Ljubljano – Mursko Soboto in Budimpešto. Glede na hitrost in kakovost potniških vlakov na slovenski strani je skoraj razumljivo, da se je premalo ljudi odločalo za pot v Budimpešto z vlakom. Pred štirimi leti so v Sloveniji začeli resneje razmišljati o posobitvi in elektrifikaciji proge na 109 kilomet-rih med Pragerskim in Hodošem. Za ta dela, ki naj bi bila končana do konca leta 2015, bodo porabili 329 milijonov evrov, od tega bo 166 milijonov iz evropskih skladov. Del proge so obnovili in pripravili za elektrifikacijo, na Goričkem pa se pripravljajo na ta dela oziroma so z njimi že začeli, kar pomeni, da slovenska stran močno zaostaja za madžarsko, ki ima progo na svojem ozemlju elektrificirano. V Prekmurju se zapleta tudi pri elektriki ali natančneje, probleme je povzročila občina Puconci, ker vztraja, da morajo del daljnovoda do transformatorske postaje v Mačkovcih, namenjene tudi za železnico, speljati pod zemljo, kar je bistveno dražje od zračnega voda. Električni drogovi bi, tako civilna iniciativa (v Sloveniji civilne iniciative o vsem vse vedo?!), kazili pokrajino. Predvideno je tudi, da bi po obnovljeni in elektrificirani progi vozili vlaki s hitrostjo tudi 160 kilometrov na uro, zdaj vozijo več kot pol počasneje. Če bo temu res tako in se bodo Slovenske železnice modernizirale s sodobnimi vlaki, takimi, kot vozijo, denimo iz Avstrije skozi Monošter do Sombotela, nekateri pa do Budimpešte, bodo gotovo imele več potnikov. Tekst in foto: E. Ružič Postavljanje temeljev za elektrifikacijoprogeprotiHodošu Morda pa bodo kdaj – le – vozili táki vlaki med Mursko Soboto in Budimpešto, kot je ta, ki je v Monošter pripeljal iz Avstrije Dosta dobroga lüstva na malom mesti ... Marika Schrei (Receg) iz Sakalovec je vsigdar koražna, dosta odi po vesi, zato ka ona nosi novine Vas Népe. Rada je v drüžbi, rada spejva pa pleše. Nej zaman, vej pa gda je mlada bila, je plesala v folklori pa spejvala v pevskom zbori. Njeni mauž več ne žive, dapa zato je nikdar nej sama, dva sina sta ešče doma. Najbola se veseli 5 vnukom, šteri dostakrat pridejo pa go poglednejo. - Marika, vi ste po kuči Rec-tjini, po možej se pa zovete Schrei. Vaš mauž so te gvüšno nej od tec valaun bili, zato ka tau je nemško ime. »Moj mauž je Vogrin bijo, njega so tü v krajini fejst dobro poznali, zato ka je malar bijo. On se je tü v Varaša pri Ödöni Dončeci včijo, pa tak sva se te spoznala. Ovak je on Vogrin bijo pa se je na Horvátnádalja držo. Gda sva se oženila, te je prišo v Sakalovce.« - Gda sta se ženila? »Tau je bilau leta sedemdesetoga, drügoga novembra. Gostüvanje je tü v kulturnom daumi bilau pa Makoš banda nam je špilala, na tau se tak nazaj sponim, kak če bi zdaj bilau.« - Gde ste živeli potistim, ka ste se oženili? »Najprvin smo doma pri moji starišaj bili, pa sedemdesetštrtoga leta smo začnili zidati té ram. Težko je bilau, zato ka sem te že tri deteta mejla, štrti se je pa že tak tü naraudo, gda smo ga zozidali. Nej bilau leko tak zidati, zato ka samo sedemdesetpetgezero forintov smo dobili od banke na pausado. Dapa dosta pomauči smo dobili od starišov, moji so lejs dali, dosta so pomagali pri deli, oča te ešče konja emo, pa ka je trbelo, on je nam vse zvozo. Od moža stariške so pa nas s pejnazami pomagali, tak smo te leko zozidali te ram.« - Gda ste se leko nutraspakivali v nauvi ram? »Za edno leto smo se že pakivali, dapa te je ešče nej bilau vse gotovo samo edna iža, spotkar pod je ešče samo beton bijo, tak smo sé prišli. Te je ešče voda tü nej bila v rami, mojga moža brat je vanej skopo eden stüdenec, küpli smo hidrofor, pa te tak smo do vode prišli. Pred tejm sem v rokej nosila domau vodau, vejš kak daleč, od tetice Rónai, na den ranč ne vejm kelkokrat. Te so ešče mlajši mali bili pa dosta planic je trbelo prati, nej tak bilau kak zdaj, gda grda grata, te go taličiš. Tam je trno dobra voda bila, ešče mlajši so leko pili iz nje. Bilau je tak, ka ešče sodacke so od tistec nosili, da je v laktanji nej bilau vodé. Dvej kante sem nagnauk vlejkla pa na den ranč ne vejm kelkokrat sem se obrnaula, zato pa me zdaj tak fejst roké bolijo. Pa te je ešče tau nej dojšlo, gda sem gvant vöobešavala v velkom mrazi, te so mi ešče roke tö vse vküpzmrznile.« - Vam je nej napamet prišlo, ka bi v Varaš šli? »Mena nikdar nej, dapa tistoga reda ešče drügim tö nej. Mi smo tü začnili zidati pa potistim se je te tau vse vözozidalo.« - Gda ste leko dolaplačali, ka ste duga meli? »Tau je nej tak dosta bilau, vsikši mejsec smo štiristau forintov plačüvali. Tau tö istina, ka te je ešče tau več vrejdnosti melo kak zdaj. Gda so vodovod vlekli, te smo ešče meli vejn dvajsti gezero duga. Te je tak bilau, če si vodau not-raplačo pa ešče polonja duga si tö vöplačo, te so ti pulonja tapistili. Tašča (anyós) nam je dala peneze pa tak smo se te mi rejšili od duga.« - Dočas ste vi nin nej delali, dočas ste mlajše nej gorzranili? »Prvin kak bi se oženila, sem v židanoj fabriki začnila delati, najprvin samo štiri vöre, ka sem nej osemnajset lejt stara bila, potistim pa že redno. Gda sem se oženila pa so prišli mlajši, te sem tisti čas, ka so nej zrasli, doma bila. Gda je že tak bilau, ka mo nazaj išla delat, te je pa prišo te mali, tak ka sem več nej mogla nazaj. Eden čas sem brez dela bila, pa gda se je ta firma odprla, gde so z lesaum delali, ta so namé goravzeli. Nejsem težko delo mejla, dapa tista fabrika je tö nej dugo bila, zato ka so go zaprli, pa te od tistoga mau sem zdaj te doma.« - Gda je mauž mrau? »On je ešče tö nej bijo v penziji, zato ka je mladi mrau, petdesettri lejta je bijo star.« - Od tistoga mau ste sami? »Tak sem sama, dapa ovak nej, zato ka ešče dva sina sta doma. Zdaj mo v penzijo išla, zato ka sem že v tej lejtaj, etak de že malo baukše, zato ka potejm dobim že penzijo.« - Dapa vi zato ovak ešče delate, če dobro vejm, novine Vas Népe vi nosite, nej? »V dvej vöri vnoči pripelajo novine, dja pa gda je baukši čas, te v petoj vöri začnem nositi novine, gda je slabšo vrejmen, te pa v pau šestoj. Osemdeset novin mam, ka moram raznosti, pa zavolo tauga cejlo ves moram zopojdti. Zaman so taša mejsta, ka samo edne trbej nesti, ranč tak moram titi, kak če bi dvajsti nesla. Spodkar v vesi z biciklinom odim, po brgaj pa pejški, zato ka tam več ne ladam ga gnati, zato ka sem infarkt mejla. Tau je nej žmetno delo, dapa zato itak briga, od pondejlka do sobote vsakši den moram titi, najbola je te lagvo, če dež dé ali snejg.« - Kelko časa zopojdite tau paut? »Edno vöro zato trbej, zaman se z biciklinom pelaš, dosta trbej gora pa dola skakati. Prvin je lagvo bilau, zato ka dosta lagvi psauv je bilau, zdaj že baukše, zato ka je že malo, pa tej so tö privezani.« - Vi ste tö član Društva porabski upokojencev, nej? »Najprvin sem samo tü v Sakalovci bila član, dapa tauga drüštva že zdaj nega, sledkar sem pa nutrastaupila v tau porabsko drüštvo. Mena se tau fejst vidi, dosta programov mamo, dosta se vozimo pa vidimo, tak ka lejpo delo je tau.« - Kak tau, ka ste vi vsigdar tak veseli pa koražni? »Dja tö dosta brige mam, dapa dja se ne njam ta, tau dja vse pozabim. Zakoj bi kazala drügoma svoje nevole, tak mi niške ne pomoga. Dostakrat se dja tö čemerim, dapa vpamet sem vzela, ka tisto nika ne pomaga, bola je ešče üše. »Tau pa name fejst veseli, ka mam pet vnukov, tak ka zaka bi nej bila koražna, tej malim se človek sploj leko veseli, vejš. Sploj pa te gda so vsi tü pri meni. Istino, ka nej je velki ram, dapa kak pravijo, dosta dobroga lüstva na malom mesti tö mesto ma.« - Njivo delate ali mate kakšne živali? »Njivo več ne delam, zato ka divjačina mi je vsigdar vse nanikoj djala, zato sem go pa bola tanjala. Svinje že dvej leta tö nejmam, zato ka če doma ne morem pripauvati sildja, te mi več nej vrejdno držati.« - Dostakrat vas vidim, ka ste vanej na pauti, pa povesi odite, vi tau eške držite, zato ka gnesden že lüstvo trno néde, še prejk k sausedi nej. »Dja zato vsigdar dem pa poglednem lidi, pa ranč tak v krčmau tö. Nej zavolo piti, liki zato, ka aj malo med lüstvom baudem. Tam človek malo kaj čüje pa leko parpovejda, sploj pa te je tau dobro, če sem sama doma. Dostakrat, če nédem notra v krčmau, te mi že krčijo, ka je Mari, betežna si dje. Če pa kakšni sok spidjem, te mi pravijo, če mi od toga pamet odide, te več nikdar mi nazaj ne pride. Mena nej trbej piti k tauma, aj se dja dobro čütim, dja trno rada spejvam pa plešem brezi tauga tö. Dapa tau je bola te, če tü v vesi mamo kakšno prireditev ali veški den, dja ovak indrik nédem.« - Slovenske naute tö spejvate? »Pa vejš, edna najlepša nauta mi je ta, ka: ‚Teče mi voda po ciglaj...’ Karči Holec Ne pozabite pogledniti! Vpogled - magazin Porabja Bepillantó - A Rába-vidék magazinja Na ogled je vsakši torek ob 20.00 vöri na Gotthárd TV Ponovitvi: ob petkaj ob 20. vöri, ob nedelaj v 13.30 vöri »Povezovanje skozi tradicijo« STARI AUTO TAM ZA BAUTO Za bauto že lejta pa lejta stogi eden stari auto. Niške ne vej, sto ga je tam njau. Ranč tak niške ne vej, kak dugo je že tam gé. Eni pravijo, ka tresti lejt, drugi, ka dosta duže. Pa tou tö niške ne vej, kakši auto je tou. Vsikši samo vej, ka je tou gé eden stari auto. Té stari auto pa eške kak dobro vej, kak je z njim gé. Športno društvo Srebrni brejg z Gornjega Senika se je letos prijavilo na razpis Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naziv njihovega skupnega projekta z Ekokulturo Lendava, je »Povezovanje skozi tradicijo«. Načrtovano je bilo, da bi porabski športniki Lendavo obiskali v dveh skupinah, vsaka skupina po en teden. Na žalost toliko sofinansiranja niso dobili, zato so se udeležili samo dvakrat po en dan. Prvič so se skupaj s člani Ekokulture Lendava udeležili tekomovanja v kuhanju bograča, t. i. Bogračfesta v Lendavi. To je bilo 24. avgusta, v soboto. O prireditvi, na kateri je sodelovalo 105 ekip iz Slovenije, Madžarske, Hrvaške in Avstrije, organizatorji govorijo takole: »V starem mestnem jedru Lendave, med zgodovinskimi kulisami meščanskih hiš in ob vznožju slikovitih lendavskih vinogradov je že več kot desetletje največje tekmovanje v kuhanju bograča v Sloveniji. Prireditev je pravzaprav festival kulinarike, kjer se ob bograču, tradicionalni vinogradniški jedi, ki jo pripravljajo v kotličkih na Glavni ulici tekmujoče ekipe, zvrstijo tudi ostale domače dobrote: lendavski pereci, ocvirkove pogače,… In ob tej pestri kulinarični ponudbi ne smemo pozabiti niti na ponos vinogradnikov, na rujno vino, ki se zaiskri v kozarcih obiskovalcev Bogračfesta.« Prireditev se je začela že ob 8. uri z budnico. Kljub slabemu vremenu se je popoldne zbralo veliko obiskovalcev. Ta dan so v Lendavi pripravili še eno tekmovanje: Tudi Lendava ima talent. Za najmlajše so pripravili animacijski program, ti pa so si še ogledali predstavo Ku-kuc ter nastop teatra Cizamo Najboljši cirkus in cirkuške delavnice. V tekmovanju kuhanja bograča je zmagala ekipa Društva vinogradnikov in sadjarjev Hotiza. Drugo mesto so osvojili člani Društva vinogradnikov Čentiba. Tretje mesto so dobili tekmovalci iz Sv. Martina na Muri. Ta dan so podelili še naziv »Mladi mojstri bograča 2013«. To so postali člani Kluba prekmurskih študentov. Poleg tega so razglasili še zmagovalce v kategoriji najbolj urejenih tekmovališč. Prvo mesto je dosegla ekipa GMT d.o.o. Murska Sobota, PE Lendava, drugo mesto ekipa Agencija Sever in tretje mesto ekipa Zdravstveni dom Lendava. Priznanja sta podelila prejšnji predsednik države dr. Danilo Türk, ki je bil tudi pobudnik, da Lendava postane svetovna prestolnica bograča, ter lendavski župan Anton Balažek. Na žalost porabska-lendavska mešana ekipa ni dobila nagrade, ampak so si člani s tem prog-ramom pridobili nova prijateljstva in navezali nove stike. Druga prireditev je potekala 31. avgusta zopet v Lendavi. To je bila Lendavska trgatev, o kateri organizatorji pišejo takole: »Tradicionalna etnološko-kulinarična prireditev, ki se odvija na različnih lokacijah v mestu. Obiskovalca pritegne pestri program, ki zajema povorko s predstavitvijo domačih običajev, folklorni festival in bogato kulinarično ponudbo začinjeno z odličnimi lendavskimi vini. Celodnevno dogajanje se zaključi z zabavno glasbenim programom.« Na letošnji 34. Lendavski trgatvi je sodelovalo štiriindvajset nastopajočih skupin iz Madžarske, Hrvaške, Srbije in Slovenije. Za kulturni program je poskrbela Zveza kulturnih društev Lendava, organizatorji ostalega dogajanja pa so Turistična zveza Lendava in Občina Lendava. Prireditev se je začela s povorko skozi mesto ob enajsti uri. Tradicionalno povorko je odprl par v narodni noši, ki je imel tablo z dvojezičnim napisom: »34. Lendavska trgatev – 34. Lendvai szüret«. Njima je sledil par v madžarski narodni noši ter vsi ostali, ki so sodelovali na trgatvi. Popoldne so prijatelji Porabcem pokazali znamenitosti Lendave. Z Lendavsko trgatvijo se je sodelovanje Športnega društva Srebrni brejg z Gornjega Senika (predsednik Sándor Labritz) in Ekokulture Lendava (podbudnica sodelovanja Simona Ferčak) v okviru projekta zaključilo. Upajo, da bodo naslednje leto zopet lahko sodelovali. O Bogračfestu in Lendavski trgatvi pa naj govorijo še slike! Martina Zakoč Eden padaš Stari auto zar za bauto že dugo nema kakšoga pajdaša. Na, če po istini povejmo, je njegvi najvejkši pajdaš biu Luigi, Lujzek. Un ga je najbola rad emo, un ga je v red gemau, njemi je njegvi libleni auto biu vse na toum svejti. Pa če dobro pouni, je njegvi Lujzek nej emo zavole pajdašov. Če dobro pouni, je samo enoga škeu meti, pa eške tistoga je nej dugo emo. Pa vse tou zavolo njega, zavolo svojga liblenoga autona. Stari auto zar za bauto eške gnesden ne vej, od kec se je vzeu, od kejc je prišo. Je biu poznanec iz slüžbe? Leko ka je biu padaš z njegvi bole mlajši lejt? Sto vej, leko sta se samo tak najšla? Kakoli že, prišo je tisti den. Prišo je den, gda ga je njegvi Lujzek nut v auto pouzvo. Ga je nut v njega pouzvo, aj si séde, ka ta se z njim tako malo koulakvrat pelala. Depa, Lujzek njemi je najprva cipele pogledno. Pa ga je eške nej nut püsto. Mujs si ji je mogo spucati, ka so se sijali kak eške nigdar. Té njegvi padaš se je že znouva škeu nut sejsti pa ga je Lujzek dola stavo. Tam zar na lačaj je nekšo smejt emo. Že njemi je kefo prineso, ka si je lače skefo. Naš auto si je že brodo, ka do zdaj dun šli, depa, nej. Lujzek je aklavi biu pa ga je eške gnouk cejloga pogledno, svojga padaša. Eške njemi je nika na glavej najšo pa na lejvoj rami je nikšen pra emo pa eške vsefele je najšo. Na zdaj si je dun leko nut vseu, samo ka njemi autona ne zgrdi. Takšo se na rejci zgodi, ka bi se dva v autoni pelala. Naš auto si je skur nej mogo zbroditi, kelkokrat se je takšo zgodilo. Če dobro pomni, gnouk je Lujzek mamo pelo, ato, pa eške tetico z Merke. Pa tou je vse bilo. Nej čüdo, ka je trno veseli biu. Vej je pa auto nej samo za enoga. »Dun štiri zice mam, nej pa enoga,« bi pravo svojmi Lujzeki, samo če bi vedo gučati, kak tou vejmo lidge. Tak so se pelali, njegvi motor tam nut pa je djau kak najbole zdravo leko. Tam nin za pou vöre si je Lujzek zbrodo, ka mujs nika mora küpiti. Padaši je skur zapovedo, aj na njegvi libleni auto pasko ma. Tak je vcejlak miren odišo tanut. Padaš je eden čas tavö nad glažojno gledo, po tejm pa pomalek v žepko segno. Nej dva, nej ena, si je cigaretlin vužgo. Autoni so se skur posvejti od nevoule gor vužgali. »Vej je pa kaditi nikak nej zdravo, nej za človeka pa za auto tö nej,« bi njemi povedo, če bi vedo. Kak se je najbole nevoulivo, je s cigaretlina že pepeu doj spadno. Ranč v tistoj minuti je njegvi Lujzek dvera gor oupro. Kak je Lujzeki pri srcej bilou, tou samo un vej. Auto pa poumni, ka je skur vküper spadno. Gda je malo k sebi prišo, se je njegvi padaš že mogo spucati tavö. Na, po tejm je več nej biu njegvi padaš. Gda je tisti vcejlak nevoulasti odišo, je Lujzek vse štiri dveri gor oupro. Dim je dun mogo vö iz autona. Po tejm je tisti pepeu gorspuco pa se kak nabole brž domou odpelo. Tam njemi je njegva nevoula prajla, ka auto čisti mora biti, kak če bi ranč vö iz fabrike prišo. Tri vöre njemi je trbelo, ka je saga od cigaretlina pa saga od nemarnoga indašnjoga padaša preminoula. »Vidiš, lejpi moj?! Cigaretlin je nikak nej dober gé. Dosta dela sam emo zavolo njega, depa, samo ka si mi ti čisti pa zdrav,« njemi je pravo, prva je spat šou. Ja, tou stari auto zar za bauto eške trno dobro poumni. Zdaj, gda je sam gé, bi njemi eden takšen nemaren padaš trno dobro spadno. Depa, brez cigaretlina, tou se razmej! Miki Roš POZVANJE PETEK, 13.09.2013, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 POZABLJENE KNJIGE NAŠIH BABIC: SEDEM LET PRI BELI KAČI, LUTK. NAN., 10.25 AN BAN PET PODGAN, LUTK. NAN., 10.55 TOMAŽEV SVET: KAKO RASTE DRUŽINA, OTR. SER., 11.05 KOT ATA IN MAMA: VRNJENA LJUBEZEN, OTR. NAD., 11.25 Z GLAVO NA ZABAVO, ODDAJA ZA MLADE, 12.00 PANOPTIKUM: PRIKAZEN NEONACIZMA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.35 POLNOČNI KLUB, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.00 ALEKS IN GLASBA, RIS., 16.05 SPREHODI V NARAVO, POUČNA ODDAJA, 16.20 V BOJU S ČASOM, NEMŠ. NAD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 SLIKOVITIH 55, 17.35 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NADALJEVANKA, 18.30 INFODROM, 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 GRAŠKA GORA POJE IN IGRA 2013, 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 POLNOČNI KLUB, POGOVORNA ODDAJA, 0.20 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 0.35 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL PETEK, 13.09.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 MINUTA V MUZEJU: DAMA IN SAMOROG, 8.05 INFODROM, 8.15 OTROŠKI INFOKANAL, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.10 DOBRO JUTRO, 12.30 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO, 14.15 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO, 14.20 1. TEKMA, 16.30 ŽOGARIJA, 17.00 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO, STUDIO, 17.35 2. TEKMA, 19.35 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO, 20.50 3. TEKMA, PRENOS IZ LJUBLJANE, 23.30 PROTEŽIRANEC, HONGKONŠKI FILM, 1.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 2.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 14.09.2013, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: SAMOTNI OTOK, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.05 STUDIO KRIŠKRAŠ, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.30 MARČI HLAČEK, RIS., 7.55 SEJALCI SVETLOBE, OTR. SER., 8.15 ČAROBNE ROKE: MOTOCIKL, POUČNA ODDAJA, 8.16 PLES STOLOV: HIŠA STRAHOV, 8.17 VELIKI STROJI: BETONSKI MEŠALNIK, 8.20 RIBIČ PEPE, POUČNA NANIZANKA, 8.40 KOT ATA IN MAMA, OTR. NAD., 9.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 9.50 INFODROM, 9.55 MOJA SOBA: BRANDON, 10.20 ZAKLETA BAJTA, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 11.00 PRIMORSKA ZAVEDNO, PRIREDITEV OB DRŽAVNEM PRAZNIKU VRNITVE PRIMORSKE K MATIČNI DOMOVINI, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 TEDNIK, 14.20 PRAVA IDEJA!, 14.50 NA LEPŠE, 15.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.50 LOVCI TEME: PIONIRSKA LETA, DOK. SER., 16.20 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 NA VRTU, 17.40 V OBLASTI STROJEV, DOK. SER., 18.35 OZARE, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.05 ZADNJI DNEVI RAJA, AM. FILM, 21.50 POROČILA, 22.25 PLES V DEŽJU, SLOV. FILM, 0.05 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 1.05 OZARE, 1.10 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 2.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFOKANAL SOBOTA, 14.09.2013, II. SPORED TVS 8.55 SKOZI ČAS, 9.35 SLOVENCI V ITALIJI, 10.20 OPUS, 10.50 OSMI DAN, 11.55 KAJAK KANU - SVETOVNO PRVENSTVO V SLALOMU, 14.15 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO, 14.20 1. TEKMA, 16.30 KAJAK KANU - SVETOVNO PRVENSTVO V SLALOMU, 17.00 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO, 17.35 2. TEKMA, 19.35 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO, 20.50 3. TEKMA, 23.30 SOBOTNA GLASBENA NOČ, 0.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 1.00 NA LEPŠE, 1.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 15.09.2013, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, 10.15 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 10.50 POLAGANJE TEMELJNEGA KAMNA ZA ISLAMSKI KULTURNI CENTER V LJUBLJANI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 GRAŠKA GORA POJE IN IGRA 2013, 15.00 NA SVOJI ZEMLJI, SLOVENSKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 PRIMORSKA HIMNA, DOK. FILM, 17.45 ŠOLA POD FAŠIZMOM - KRAS MED DVEMA VOJNAMA, DOK. FILM, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 FOYLOVA VOJNA: KLETKA, ANGLEŠKA NANIZANKA, 21.30 INTERVJU, POGOVORNA ODDAJA, 22.20 POROČILA, 22.50 FESTIVAL SLOVENSKEGA FILMA, 23.20 SLOVENSKI MAGAZIN, 23.50 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 0.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.05 INFOKANAL NEDELJA, 15.09.2013, II. SPORED TVS 6.35 SKOZI ČAS, 6.45 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 7.45 SLOVENSKI MAGAZIN, MOZAIČNA ODDAJA, 8.55 TURBULENCA: DUŠEVNO ZDRAVJE, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 9.30 GLASBENA MATINEJA, 9.30 IZ NOČI KLAVIRJEV: PIANIST IVAN FERČIČ, SIMFONIČNI ORKESTER RTVS IN SIMON KREČIČ, 10.05 6. SREČANJE KITARSKIH ORKESTROV SLOVENIJE, 10.50 ŽOGARIJA, 11.20 KAJAK KANU - SVETOVNO PRVENSTVO V SLALOMU, 13.00 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO, 14.15 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO, 14.20 1. TEKMA, 16.30 KAJAK KANU - SVETOVNO PRVENSTVO V SLALOMU, 17.00 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO, 17.35 2. TEKMA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO, 20.50 3. TEKMA, 23.30 NAŠA DEMOKRACIJA, TV-IGRA, 0.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 16.09.2013, I. SPORED TVS 6.25 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 RADOVEDNI TAČEK, POUČNA ODDAJA, 10.25 IZ POPOTNE TORBE: ŽELVA, POUČNA ODDAJA, 10.45 NOČKO II.: ALI BABA IN 40 RAZBOJNIKOV, PRAVLJICA ZA OTROKE, 10.55 PROFESOR PUSTOLOVEC, POUČNA ODDAJA, 11.15 ODPETI PESNIKI: KOŠUTA, GRUDEN, ZAJC, 11.25 POTEPANJA III.: IDRIJA, 1. DEL, ODDAJA ZA MLADE, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.35 POLNOČNI KLUB: 60 PLUS, POGOVORNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.50 MOJ PRIJATELJ ZAJEC, RIS., 16.10 SEJALCI SVETLOBE: GOVOREČA TIŠINA, OTR. SER., 16.30 SPREHODI V NARAVO, POUČNA ODDAJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 ZAPOJTE Z NAMI: ROBERT SCHUMANN, OTROŠKI ZBOR GLASBENE ŠOLE FRANCA ŠTURMA, 17.35 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 18.30 INFODROM, 18.40 BINE, RIS., 18.45 MINUTA V MUZEJU, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 PODOBA PODOBE, 23.40 KNJIGA MENE BRIGA, 0.00 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 1.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFOKANAL PONEDELJEK, 16.09.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 ODDAJA ZA OTROKE, 8.05 INFODROM, 8.10 OTROŠKI INFOKANAL, 10.05 DOBRO JUTRO, 12.15 INTERVJU, POGOVORNA ODDAJA, 13.05 TO BO MOJ POKLIC: FIZIOTERAPEVT IN DELOVNI TERAPEVT, DOK. SER., 13.40 FESTIVAL SLOVENSKEGA FILMA, 14.15 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.50 3. TEKMA, PRENOS IZ LJUBLJANE, 23.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 17.09.2013, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 SEJALCI SVETLOBE: GOVOREČA TIŠINA, OTR. SER., 10.35 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: RUSIJA, 10.45 STUDIO KRIŠKRAŠ: ROBOTI, ODDAJA ZA GLUHONEME, 11.10 POD KLOBUKOM: PRVOMAJSKA: INDIJSKI PLES, 11.50 MOJA SOBA: BRANDON, 12.20 PODOBA PODOBE, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA: SAMSKOST, ODDAJA ZA VERUJOČE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NELI IN CEZAR, RIS., 15.50 DINKO GOZDAR, RIS., 16.00 BARNI, RIS., 16.05 RIBIČ PEPE, POUČNA NANIZANKA, 16.30 SPREHODI V NARAVO, POUČNA ODDAJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 POGLED NA ...: IVAN GROHAR: MACESEN, DOK. ODD., 17.30 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 18.30 INFODROM, 18.40 ZAKAJ? ZATO!, RIS., 18.45 SIMFONORIJE, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 POLBRAT, NORV. NAD., 20.55 OTROCI NA ČAKANJU, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 23.40 INTERVJU, POGOVORNA ODDAJA, 0.35 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL TOREK, 17.09.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 ODDAJA ZA OTROKE, 8.05 INFODROM, 8.15 OTROŠKI INFOKANAL, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 11.20 DOBRO JUTRO, 14.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.45 LJUDJE IN ZEMLJA, 16.35 MOSTOVI – HIDAK, 17.05 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO: 3. TEKMA, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO: ODDAJA, 20.45 NA UTRIP SRCA ČUDEŽNI ŠTIRJE LETNI ČASI, DOK. ODD., 21.40 SINOVI NORVEŠKE, NORVEŠKI FILM, 23.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 23.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 18.09.2013, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 RIBIČ PEPE, POUČNA NANIZANKA ZA OTROKE, 10.35 SANJSKA DEŽELA: V VRTINCU ENERGIJ - KAMNIK, RAZISKOVALNO-POTOPISNA SERIJA, 11.00 (NE)POMEMBNE STVARI: SMRT, MOZAIČNA ODDAJA ZA MLADE, 11.55 OTROCI NA ČAKANJU, DOK. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.25 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PUJSA PEPA, RIS., 15.50 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 16.35 SPREHODI V NARAVO: TRNULJČIN PARK, POUČNA ODDAJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 17.30 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 18.30 INFODROM, 18.40 SVET ŽIVALI, RIS., 18.40 NELI IN CEZAR, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 POTOP, IZRAELSKI FILM, 21.45 SLIKOVITIH 55, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 ODKRITO: OTVORITEV MEDICINSKE FAKULTETE V MARIBORU, POGOVORNA ODDAJA, 0.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 0.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 INFOKANAL SREDA, 18.09.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 INFODROM, 8.10 OTROŠKI INFOKANAL, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.05 DOBRO JUTRO, 12.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.15 TO BO MOJ POKLIC: FIZIOTERAPEVT IN DELOVNI TERAPEVT, DOK. SER., 14.50 EVROPSKI MAGAZIN, 15.05 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 15.30 NA VRTU, 15.55 MOSTOVI – HIDAK, 16.25 FESTIVAL SLOVENSKEGA FILMA, 17.00 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO, 17.35 1. TEKMA, 19.35 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.50 2. TEKMA, PRENOS IZ LJUBLJANE, 23.40 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 0.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 19.09.2013, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 AJKEC PRI RESTAVRATORJIH, POUČNA NANIZANKA, 10.30 MIHEC IN MAJA, OTR. NAN., 10.40 SANJE ZA JUTRI, DOK. FILM, 10.55 SAMA, KRATKI IGRANI FILM, 11.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 12.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 12.25 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ODKRITO: OTVORITEV MEDICINSKE FAKULTETE V MARIBORU, POGOVORNA ODDAJA, 14.30 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MEDO POPI IN PRIJATELJI, RIS., 15.50 ADI V VESOLJU, RIS., 15.55 VSE O ROZI, RIS., 16.05 KOT ATA IN MAMA, OTR. NAD., 16.30 SPREHODI V NARAVO, POUČNA ODDAJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 UGRIZNIMO ZNANOST: ZRAK V SLOVENIJI, ODDAJA O ZNANOSTI, 17.35 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 18.30 INFODROM, 18.40 EZOPOVO GLEDALIŠČE, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, 20.00 FILM TEDNA: JASMINA, BOSANSKO-HERCEGOVSKI FILM, 21.30 PRAVA IDEJA!, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.40 PANOPTIKUM, 0.30 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL ČETRTEK, 19.09.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 ODDAJA ZA OTROKE, 8.05 INFODROM, 8.10 OTROŠKI INFOKANAL, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 11.00 DOBRO JUTRO, 14.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.10 EVROPSKI MAGAZIN, 15.30 V OBLASTI STROJEV, DOK. SER., 16.20 MOSTOVI – HIDAK, 17.00 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO, 17.35 1. TEKMA, PRENOS IZ LJUBLJANE, 19.35 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.50 2. TEKMA, PRENOS IZ LJUBLJANE, 23.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.20 ZABAVNI INFOKANAL Števanovska gledališka skupina Veseli pajdaši Zveze Slovencev na Madžarskem Vas in vašo družino lepo pozové na premiero igre: Laci Kovač VRAG SA MA JA POD KAUŽO SPRAVO v nedelo, 22. septembra 2013, v 15.00 vöri v kulturni daum v Števanovci. A Szlovén Szövetség aptistvánfalvi Vidám barátok színjátszó csoportja szeretettel meghívja Önt és családját új darabja bemutatójára: Kovács László BŐRE ALÁ BÚJT AZ ÖRDÖG melyre, 2013. szeptember 22-én (vasárnap) 15.00 órai kezdettel kerül sor a helyi kultúrházban. MEGHÍVÓ