"PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ČITATELJE Official Organ Yugo»lav Fedrratioa, S. P. • - - Članih,v Jugoslovanske Socialistične Zveze — GLASILO — PROSVETNE MATICE J. S. Z. IT. — NO. 1SB3. •M. M». h<. «. 1MT. M >M »I Mil« M »Ma». M.. HM M M M I>wa M •»•> 1. CHICAGO, ILL., 23. MARCA (March 23), 1838! LETO—VOL. XXXIII. OSVOJEVALCI PODVZEMAJO NOVE PROVOKACIJE LJUDSTVA MALIH DEŽEL V STRAHU PRED INVAZIJAMI IN FAŠISTIČNIMJTERORJEM Pritisk nacijske sile na Čehoslovaško in poljski na Litvinsko se nadaljuje Anglija in Francija 44protestirata". — Mreža versaillskih dogovorov popolnoma strgana Evropa je v živčni napetosti in ljudstva v strahu, ker se igrata z njo dva diktatorja, katerima se nihče resno ne postavi po robo. "Vse, kar pod-vzameva, se nama posreči", trdita Mussoiini in Hitler. To sicer ni povsem res, kajti Mussoiini se je pred nekaj leti du-šal, da ne bo dovolil pridru-ženja Avstrije k Nemčiji pod nobenim pogojem. Toda ko mu je Hitler zapretil, da ga zapusti v milost in nemilost Angliji hi Franciji in njegovo vojno v Španiji, je Mussoiini navdušeno pritrdil, da je čisto pravilno, ako Nemčija pogoltne Avstrijo. Razdelitev sfera vpliva Kar povzroča v Evropi toliko negotovosti, je to, da nihče ne ve, kako sta na svojem zad- ADOLPH HITLER njem sestanku v Nemčiji duče in firer razdelila sfere vpliva in kaj so njuni novi osvojeval-ni načrti. Prvotno je Mussoiini koval v centralni Evropi svoj blok. Madžarska ter Avstrija sta bila popolnoma pod njegovo zaščito. Potem je sklenil prijateljstvo z Jugoslavijo. Njegova trdnjava na Balkanu je Albanija in vpliv ima tudi v Bolgariji. Čehoslovaško je Mussoiini zmerom sovražil in že pred kakimi tremi leti izjavil, da ko zapiha prva sapica, bo pome-tena z zemljevida. Spremenjena situacija Z nemško osvojitvijo Avstrije je očitno, da sta si Hitler in Mussoiini vloge in oavojevalne načrte nekoliko spremenila. KONFERENCA J. S. Z. in P. M. v Si rn lui n u. Pa. V NEDELJO 27. MARCA. Prične s« ob 10. dop. v dvorani društva it. 138 SNPJ. J. AMBROZICH, tajnik. ■ _i ••••••e• • e e e • • • e • • • e • • e • e • Ker sta oba sovražnika čeho-slovaške, je jasno, da je Mus-soliniju prav, ako si jo Hitlei osvoji. Prav tako verjetno je, da je Mu^olini odobril tudi Hitlerjev načrt za »pridobitev, ali pa osvojitev Ogrske pod "varstvo" tretjega raj ha. Toda kaj dotoča njun načrt glede Jugoslavije in Rumunije? Obe sta bogati na lesu, Rumunija posebno na olju, obe imata velika žftna polja, razne rude in druga bogastva. Konec male antante Z izginjenjem Avstrije z zemljevida*, vsled nadaljnih nacijskih provokacij na čeho-slovaškem, in vsled več ali manj pronemške Karlove diktature v Rumuniji se je stanje male antante toliko spremenilo, da obstoji le še na papirju, ker še ni *bila preklicana. Bila je namenjena v glavnem držati ambicije Madžarske k tlom in varovati samostojnost Avstrije. Ta namen je šel v vodo. Jugoslavija jc brla prva, ki jc lani Hitlerjevega zastopnika sijajno sprejela — ne ljudstvo, ampak vlada. Od tedaj je Bec&rad z Berlinom v intimnih odnošajih in z Italijo je pobotan. Možna razdelitev " Jugoslavije Nemci v Jugoslaviji, ki se zdaj s svojo nacijsko napetostjo maščujejo za svoj poraz po razpadu Avstro-Ogrske, so prepričani, da ne bo dolgo, ko bo postala dravska banovina posest Nemčije, ali pa bo celo vsa Jugoslavija ipostala "prostovoljno" vazalka in s tem gospodarska pod lož niča tretjega raj ha. Druga možnost je, da si Jugoslavijo razdelita oba diktatorja. Madžarski bi prepustila Slovaško in ves tisti njen del, ki ga je po končani vojni vzela Maržarski Jugoslavija. Hrvatska, in pa Srbija z Bosno in Hercctgovino, bi postale province osvojevalcev. To so danes seveda le ugibanja in nič drugega. Kajti če je Mussoiini odobril, da se Hitler docela uta-bori v centralni in v vzhodni Evropi ter prodre do črnega morja, je moral Hitler obljubiti Mussoliniju nekaj v zameno. Ta zamena naj bi bila italijanska kontrola nad Španijo, osvojitev španskega Maroka (Nadaljevanje na 2. strani.) Hitlerjev-Mussolinijev barbarizem AVSTRIJSKI IALISTI NA KALVAHI.il V proaliK par tednih »o Hilltrjtti in Muuolinijtvi vojni taropUai na* motali na Barcelono toliko bomb, do jo volik dol mesta kop rasvalin. Tisoče ljudi jo bilo ubitih in ranjenih, mod njimi najvoč otrok. Tudi francoskega podkonsulo jo rasmesarila bomba. Stotino ubitih in ranjenih jo io vedno pod rasvalinami hit, kor •• rešilna dela osled fašistične morilske mani jo ovirana. General Franco, Hitler in Mussoiini pravijo, do jo to njihovo kla« njo civilnega prebivalstva vojna "proli komunismu". Naciji v Avstriji so se koncem prošlega tedna s pomočjo nemških "šturmarjev", vojakov ter policije spet vrgli z vso močjo na socialiste. Tisoče je bilo aretiranih. Skoro vsakega so pretepli. Obljubljajo, da bodo prosekutirali vse, kateri so branili avstrijsko republiko in njeno ustavo. Tako se naciji maščujejo zdaj nad klero-fašisti, ki so proglasili svojo prvo diktaturo, in nad socialisti, ki so branili svoje ustavne pravice in svojo deželo pred pogreznjenjem v blato reakcije. Naciji po Dunaja blazne od dne, ko so dobili od Hitlerja oblast ropati, pobijati, pretepati, udirati v stanovanja in mučiti Žide. Taka je najnovejša "nemška kultura". Pride čas, ko bo ta zdaj terorizirani narod dobil priliko, da svojim mučilcem vrne milo za drago. Gramofon konkurira zvonovom Z AMERIŠKE DELAVSKE FRONTE Na frvdustriRlnem polju pro-šlih par tednov ni bilo posebnih dogodkov ali večjih bojev. Precej zadev je bilo rešenih pred vladnim delavskim raz-sojevalnim odborom, večinoma take, ki so se nanašale na od-slovftve delavcev zaradi njih pripadanja v unije. Fansteel Co. v No. Chicagu je ena izmed družb, kateri je bilo ukazano odslovljene delavce vzeti nazaj, ali pa z obojestran* skim. sporazumom stvar denarno izravnati. Plačati jim je morala tudi za dobo odslovi t-ve do iponovnega najema. Enak odlok je bil nedavno izdan proti družbi Western Felt Works v Chicagu. Stavka pri tej družbi je bila dolgotrajna. Odbori unije so zborovali v Slovenskem delavskem centru. Stavkarji pri prvo imenovani družbi so imeli kuhinjo m zbirališče v Stov. narodnem domu v Waukeganu. Organi-zatorične aktivnosti pri OIO in pri AFL so poslednje mesece izgubile svoj prejšnji zamah. Temu je največ kriva poostritev krize, ki je spet vrgla na cesto milijone delavcev, ali pa so uposleni le ipo dan ali dva v tednu, a so tudi dru»gi vzroki. Tudi boj med vodstvom CIO in AFL je nekoliko pojenjal. Pennsylvanska delavska federacija je bila črtana iz AFL, ker jc bila pod vodstvom unij CIO, predvsem premogarske unije. Wm. Green jo je reorganiziral, unije CIO pa so zdaj Mkupaj pod imenom pennsyl-vanski industrialni delavski koncil. Unijski delavci so v prošlih treh tednih dosegli precej zmag, na primer delavci velike departmentne trgovine Gimbel v N. Y., časnikarji pri listu Times v Bayonne, N. Y., delavci v New Yorku, organizirani v Corset and Brassiere VVorkers Union itd. V slednji je dobilo u-nijske pogoje in priznanje organizacije 3,500 članov. Minimalna plača v tej industriji je bila doslej $14 na teden. Zdaj je $16 na teden. — Tudi unije AFL se ponašajo z mnogimi pridobitvami. Večinoma izravnavajo spore z glasovanji. V Chicagu so se izrekli delavci za unijo CIO v McCormickovi tovarni za traktorje, kar je za OIO velika pridobitev. „ V nekaterih cerkvah v Angliji "zvone" zdaj z gramofonskimi ploščami. S pomočjo posebnih zvočnikov se čuje to zvone-nje skoro prav tako daleč kakor s pravimi zvonovi. Zvonarji se boje, da jih bodo plošče izpodrinile in vo|poralec. A sat. Kditor and AaaL *3usiness Manager......Joseph Drasler. SUBSCRIPTION RATRS: United States: Ont Tesr $3.00; Sla Montha t1.7S; Three »ontha $1.00 Foreign Counirie«, Ont Year $3.5«; Six Montha $2.tO. PROLETAREC 1301 S. Lawn da le Ave. Talephoaat ROCKWELL 28*4. CHICAGO, ILL Strah Slovencev pred tretjim rajhom Dočim se Jugoslavija Italije same ni bala, je prihod Hitlerja do jugoslovanske meje posebno Slovence jako prestrašil. To priznava tudi klerikalno glasilo ljubljanski "Slovenec" v članku "Hklerizem ob Karavankah". Že v uvodu pravi: "Čimbolj prebiramo poročila o daljno sežnih spremembah v Avstriji, tem bolj tesno nam , eni pa neverjetne dobičke. V tem tiči strašna bodočnost vanje T indu4riali m fcul obtožen5c ,menuJe, za *fIJone To so vzroki današnip osiho liudstva ki Ha ne* i^mm «. . , . ' m morilce, pozabil pa je na- 10 so vzroKi uanasnje psino- ijuostva, Kri se danes igrajo s turnem, političnem in gospo- Hq hi, u>h ..4ni človeškim duhom in ponujajo (i,rkem ,jonov" deset let nekak pre-bolj očitno. m*er sovjetske vlade, eden je wisov kandidat in zato zanj mu božje razodetje ni oblju-agilira ludi delavska n^Uao- bilo mitu med narodi. Ta tudi karska liga pod njdgovim vod- prosperitete se ne bo doseglo z molitvijo. Ako bi molitev kaj pomagala, bi bila urednika "A. D." bolj pametna, ker veliko molita in dajeta za cerkev. stvom. e "Naiprej" piše v dolgem članku o procesu v Moskvi- Nobenega drugega gesla ni čital sem priporočilo, da bi proti tej okuženi dobi kakor !lutli somišljeniki . aprila ob 7:30 zvečer v SND predvajana dva filma, in sicer "The Heart of Spain" in "China Strikes Back". Prebitek je namenjen španskim lojalistora. naročitev. Lorenz Kavčič. Važna seja in razprava Chicago, 111. — Seje delavskih oilmnizacij, kakršna je klub št. 1 JSZ, so v časih kot so sedanji, resnično važne. Prihodnja redna seja kluba bo v petek 25. marca v SDC. Prosim, udeležite se je vsi. Prične se ob 8. Na dnevnem redu bodo volitve kandidatov na strankino konvencijo in razna poročila, potem pa sledi razprava o sedanjem položaju. Prosvetni odsek je določil za referenta Joško Ovna, potem pa bo imel vsakdo priliko izraziti svoje mnenje. Seja bo torej ne samo važna, ampak tudi zanimiva ob enem. MAJSKI GLAS" BO SPET BOGAT PO VSEBINI Letošnji "Majrki Glas" izide bogat po vifbinl, opremi in ter posameznikov, ki »krbe, da ima "Ma>*ki Glas" veliko ilustracijah. Posameaen Izvod ™k,ado- ,n ~veda •<*™dn»k«, oc .. . .. . . ki pomagajo brezplačno s gra- stane 25c. Mnoga društva, klu- .. T. . . . , . . . . . % . • „ divom. Tisk nas bo stal letos h, m posamezniki .o naročila ^ vUjih ^ titWariev in _ že poslala. Tista, katerih na- dražitve materijala več kakor svetu. bil načelnik tajne policije, drugi so bili maršali, generali, admirali, poslaniki, uredniki vladnih komunističnih listov, načelniki težke industrije, a-grikulture, tajniki kominter-ne itd., itd. Ako je Rusija res imela take razbojnike na vodilnih mestih, je tHidež, kako to, da je gospodarsko pod vodstvom falotov, špijonov, izdajalcev in mori.cev, vseeno napredovala? In kako to, da so bili ti ljudje za časa Lenina njegovi glavni sodelavci? Kako to, da Hitler in Mussolini nimata takih "izdajalcev", ki bi jima stregli po življenju, igrali špijone, delili tretji rajh in Italijo sovražnikom, vodili ^ sabotažo in uničili vse kar bi mogli? člankarju "Napreja" svetujem, da naj prečita Os-vvald Garrison Villardov članek v ,4Nationu" z dne 19. marca. Sicer pa komunistom tudi take satire ne pomagajo. Obračati se morajo po vetru, kakor piha iz tabora onih, ki so slučajno danes ali jutri na vladi v Moskvi, če se hočejo le malo drugače okreniti, so proglašeni za "trockiste" in "Nova politika" ko-munistov v Illinoisu zavrženi med izdajalce ter tako robo. Dokler so bili usmr-čeni boljševiki sami na krmilu, so jih morali komunisti vsepovsod hvaliti za največje graditelje in mislece. Teror, ki so ga oni uganjali nad socialisti in opozicionalci v svojih vrstah, so opravičevali, kakor opravičujejo sedanji terorizem* in ga označujejo celo za "največjo demokracijo" na "Nestrankarska liga" v Illinoisu, za katero agitirajo poleg nekaterih glasil CIO vsi komunisftični listi, je nedavno sporočila, da je iivdorsirala kakih deset kandidatov v politične urade. Vsi so znani politiki demokratske stranke, posebno Michael L. Igoe, ki kandidira za senatorja. Komunistični listi, med njimi "Radnički Glasnik" te kan-date oglašajo celo na prvih straneh. Michael L. Igoe ima v kampanji podporo demokratske politične mašine, kateri načeljujeta župan Kelly in boss Nash. Kot znano je ta mašina sovražna naprednim unijam in je s svojo policijo pomagala streti stavko jeklarskih delavcev in mnogo drugih. "Radnički Glasnik" pojasnuje, da so komunisti v nestrankarski ligi sklenili podpirati Kellyjevega - Nashovega kandidata zato, ker podpira new deal. Ali Slovenci izginjamo kot narod? Ameriki admiral Woodward pravi, da je pripravljenost na vojno pot v preprečevanje vojne. Nekaj sličnega je trdil bivfti nemški cesar. J. Cerar v New Yorku je ni, da vse mirovne, gospodar- »ocila so doapela do prosle so- lani in je dvomljivo, če bomo ske in pomirjevalne akcije zau- bote, so omenjena v "Glaso- mogli "Majski Glas" v bodoče panja med državami doslej ni- vih iz našega gibanja" (na 3. ie izdajati po tako nizki ceni so poglobile ali utrdile, marveč strani). Zanašamo se, da bodo vsi ki so le povečale med državami To revijo je nam mogoče tudi letos pomagali kakor vsa-disonanco in ljubosumnje. — izdajati po tako nizki ceni«s ko leto doslej. Le • temi skup-Pospeševanje in povečanje fu- pomočjo onih, ki oglašajo v nimi napori smo obdržali vse rije in tekme v oboroževanju v nji, tistih, ki oglase nabirajo tri naše publikacije skozi vso tu še ena vojna. Bog se nas letu 1938. nam to potrjuje. n pa s pomočjo organizacij dolgo krizo, kateri ni še konca, usmili! List "Sobota" lpiše, da so Slovenci izmed narodov v Evropi poleg lužiških Srbov najbližje smrti LužiŠki Srbi so do-malega že pogoltneni kot jezikovna skupina, kot so na primer beneški Slovenci. Ako imata Hitler in Mussolini tajni dogovor za razdelitev Slovenije, kar je jako verjetno, jo bo??ta odgriznila vsaki .«voj kos in kulturnega življenja napovedal vojno "Glasu Na- Slovelev~ bo s"um konec." Ši-roda radi narodnih nos. Zga- cer pa n| fe dni kIIVBO HOMAi\ Poslovenil sa "ProlaUro" TONE SELISKAR i NEMČIJA NA PRABU ITALIJE (Nadaljevanje.) Ne, ne, tega ni zmožen napisati. Takoj zdaj ae mora odpovedati temu oholemu naklepu in ae zavarovati pred mukami neuspeha!! (n skTajni Čas je da opusti literaturo, kajti kolikor pomni je bil do zdaj njegov trud le z bridkimi razočaranji poplačan. Toda ležal je s stisnjenimi zobmi in je prisluhnil, pa ne toliko svojemu-brezupnemu razmejevanju, kakor onemu, ki se je komaj sli&no, nerazločno porajalo v njegovi duši, nekako takc^ kot da bi prihajalo iz daljave, kot da W se prebujal spomin na sanje. Upanje? Ne, nekaj večjega kot upanje! Pozabil je nase, pozabil na vse svoje načrte, kakor da bi iprenehal živeti, vse se je predal strastnim prividom, ki so ga dvigali kakor mogočni valovi. Neznatna bitja so se gnetla V njegovo sobo; lahke, prozorne pojave njegove predramljene domišljije. Zavedal se je, da niso resnične, pa vendar so se v tem večernem polmraku premikale pred njim. Ne da bi se malce trudil, je na ta način oživljal na tisoče teles, jih oMačil, krstil, ne da bi prav vedel zakaj in vedno bolj se je pogrezal v sladko polspanje, iz katerega se je čarafo caretvo teh senc. Ničesar ni čutil, ko je izžareval iz sebe te pri-vidne stvaritve — ne svoje volje, ne delovanje svojih čutov. Niti naslade mu ni nudila ta podzavestna zasanjana igra. Potuhnil se je, onemel, zamrl vsled bojazni, da s kakim neopreznim gibom ne pretrga pohoda svojih utelešenih senc. In zdajoi so se ti nepričakovani gostje njegove uboge, zapu* ščene sobe pričeli smejati, plakati, ta krasna bitja so pričela zahtevati, boriti se in ie so se vkrcavale na ume čolne, da odhite v daljo, ignane po navdihu sovraštva in ljubezni. Blisovito je skočil na noge. Mar je zblaznel? Če je bilo vse to le optična prevara — njihove glasove pa je prav razločno slišal! Sedel je in negibno poslušal prestrašeno u-tripanje srca, ta edini resničen glas, ki je zvenel v tišini temačne sobe. Kakor da bi •bil sam samcat sredi nedoseženega brezvo-Čja neizmerno daleč od vseh ljudi in sveta, kakor da ne spada več k življenju — pa vendafr ga je dojemal kakor še nikoli. V tem občutju strašne samote pa, ko je ne-ata1<\ sleherne vezi z obdajajočo ga resničnostjp, je že začutil nove vezi, ki so se izražale v odločni zavesti nadmoči nad vsem tem. Da, ra-zločno jc zdajci spoznal globino avojih moči, resnično je zblaznel — toda od radosti! Ves teden je živel v tej tajinstveni pijanosti, Iz vsega tega, kar je gledal in slišal, kar je našel v sebi in okoli sebe. ie izreza-val osebe, misli, nazore in jih nabiral v celoto s tankimi niti vsebine. Za zdaj še ni pisal, le razmišljaj je. Pravzaprav ni niti mislil na to, da bo treba vse to napisati, tolikšno zadovoljstvo je našel v tem neprisiljenem delu svoje domišljije, ki se ji je ves vzhičen ves predal. V službi in na sejah pa je izvrševal vse obveznosti kakor 'izurjen avtomat. Razen v svoji sobi je vsepovsod čutil, kakor da je navit mehanizem, ki izvrši vsakokrat gotovo število obratov, ki je občutljiv za okolico in ki ima tudi sposobnost odgovarjati. Vsa njegova čutila so se strnila le v njegovih sanjah, za zunanji svet pa je ostal hladen. V zvezi z vsem tem je predvsem spremenil način svojega življenja. Nič več si ni dovoljeval jesti, kadarkoli in kar bi se mu zahotelo. Ob določeni uri je moral zajtrko-vati, obedovati in večerjati, zavživati je moral le redilno hrano, predvsem sadje in močnate jedi. Kadar je šel ven, je skrbno ovijal vrat v šal, česar ni delal niti v najhujši zimi. Zračil je sobo in zmanjšal število cigaret čez dan, da je lahko zvečer čim več kadil, kajti prekoračiti dnevno število cigaret ni maral, ker je nikotin škodljiv za človeško zdravje. Zjutraj si je spet krepil iivce s telovadbo po sistemu zdravnika Anohina. Včasih se je sameiga sebe, ne da bi se zavedal, ogovarjal: "čas je, da se spraviš v posteljo", ali pa "pojdi, pojdi malce na sprehod!" Z znanci je bil sicer ljubezniv kakor vedno, v sebi pa je čutil, da jih nadkriljuje. Kar smešno se mu je zdelo, da ga pozdravljajo in govore z njim prav tako kakor včeraj in predvčerajšnjem. Priznajmo resnici na ljubo, da jih je sam za^e vse podcenjeval — kajti nihče ni opazil onega velikega vzhičenja, ki ga je preživljal. Za vse znance se ni prav nič spremenil. Kako čudno! Tem slabše zanje! Včasih, ko je bil ves prevzet od svojih t-anj, je ubetal napisati tako sijajno stvar, da bo porazila vse te, ki ničesar ne slutijo. Poet Vygorsky se je vznemiril, ker ga ni bilo toliko Časa v klet »in je prišel v uredništvo. — Prav gotovo nekaj pišete? ga je vprašal. — Skoraj da, je odgovoril Stepan. Razmišljam. — O, pomlad je najleipai čas za ustvarjanje! je vzdihnil poet. To je platonična ljubezen, je dejal. A temu sledi dolgočasno družinsko življenje. In naglo ga je vprašal: — Ali veste, da se večina onih, ki rabijo to besedo, moti? — Vem, je dejal Stepan. Toda te besede zdaj nič več ne rabijo. Nato mu je Vygorsky povedal, da se bo 20. aprila odpravil na potovanje in ga je prosil priti na vsak način v klet, da bosta praznovala odhodnico. Ta dan ga je obiskal nekdo, katerega se je najmanj nadejal. Prišel je Maksim Hni-dyj, knjigovodja. Njegov plašč je bil že zelo ponošen, izraz na obrazu pa je bil neprisiljen. Udobno se je vsedel na stol poleg Ste-pana in ko ga je le-ta vprašujoče pogledal, je z nasmehom dejal: — Bom počakal, da boš prost. Sprva si je mislil, da je slabo slišal, ko pa je odslovil mladega književnika/ ki je vsak teden prinesel v uredništvo po eno svojo lirično povest in se r^zgovoril z Maksimom, se je prepričal, da mu knjigovodja ne pravi le "ti", ampak da ga kar po domače ogovarja s "Stjope". Ker ni bil tako pogumen, da bi mu zabranil tolikšno prijateljstvo, mu je pač odgovarjal, ne da bi mu rekel ti ne vi. . V družini Hnidyjevih se je marsikaj spremenilo. Zdaj žive vsi skupaj, vsaj na starost žive po človeško, je pojasnil Maksim. Trgovina z ribo je propadla zaradi prekletih obresti, zato prodaja oče ribe na stojnici, Tamara Vasylivna pa mu pomaga na ta način, da trguje z galanterijo. Nekaj vsekakor prislužita. Le Maksim pohajkuje. Pripetilo se je namreč v tovarni, kjer je bil poslovodja, neka neprijetna zadevščina z denarjem in mora! je službo opustiti, da sc izogne nesporazumu. No, to da je malenkost in da je prav zadovoljen s tem slučajem. Nič več se mu ne da glavo mučiti s ciframi, ki ubijajo dušo, prav posebno pa njemu, ki ljubi življenje in neodvisnost. In je zato sklenil spremeniti službo. — Stjopo, je dejal, ti veš, da sem vedno ljubil knjige. Ali se spominjaš moje knjižnice? Žal mi je, ker sem jo prodal, toda bila je sila! V življenju se marsikaj pripeti, kajne, saj me razumeš? Lokavo se je nasmehnil. Toda Stepan še ni uganil, po kaj je bil prišel. Počasi pa je le vse postalo razumljivo: Maksim si je nadejal dobiti mesto ravnatelja v eni knjigaren državne založbe in Stepan bi mu naj s svojimi zvezami pomagal. — Saj si poznan človek! je dejal. S komunisti si prav gotovo prijatelj, a v naših časih brez priporočbe ničesar ne dosežeš. Brez tega, saj sam veš, človek lahko pogine. Skomignil je z rameni in se spet nasmehnil. Stepan; je nekako brez volje pristal na to, četudi je bil v sebi razjarjen od razburjenja, ker so lasti ta goljuf tolikšne pravice nanj. Maksim pa je nadaljeval: — Prošnjo bom napisal in ti jo boš izročil komur bo pač treba in dobro besedo boš zastavil zame! Napisi je prošnjo, toda ni šel. Prosil ga je za cigareto. . - — Dober tobak imaš, je dejal s priznanjem poznavalca. Ali pomniš, s kakšnim tobakom sem tebe gostir? No, hudič ga je odnesel ! Razdraženo je zmajal z glavo. — Se zaradi neke zadeve sem prišel k tebi, je dejal tiše. Imam pet albumov znamk, j Iz Jugoslavije V času, ko »o naciji umorili avitrijili«|a kanclerja Dollfussa, jim j« Mussolini sapretil a mobiliziran je-m milijona Italijanov sa branita* Avstrije pred Hitlerjem. Zdaj je isti "duče" Hitlerjevo posilstvo Avstrije odobril in pravi, da t* mu ni sa varovanjeneodvisnosti Avstrije niti eden sabvalil, torej čemu bi jo branil! Zgodovinsko dejstvo je, da so se mu bodili osebno sabvaljevati v Rim vsi vodilni člani sdaj strmoglavljene klero-fasistične vlade in da se mu je uradno zahvaljevala sa njegovo sodelovnje v boju proti marksismu vsa katoliška cerkev v Avstriji s kardinalom Innitserjem ra čelu. Zdaj se Mussolini isvija, ker ga je sram prisnati, da je kapituli« ral pred firerjem, kateremu jc pred par leti kasal roga. Duče je botel sa« meitojnost Avstrije ne aaradi nje, ampak da bi bila sagojsda med Italijo in Nemčijo. Zdaj je Hitler ob Brannerju, na pragu Italije, in četudi sago« tavlja Mussoliniju prijateljstvo in nedotakljivost mej Italije, mu niti duče na verjame, kajti Hitlerju prelomiti obljube in pogodbe jo toliko kakor lanski sneg. Kartonist Cargill pra«i*tevlja na vrhnji sliki, kako je Nemčija prišla s osvojitvijo Avstrije pred brennerski prelas, ki je sdaj meja med Nemčijo in Italijo. "Zdaj ja to tvoje dete," mu pravi. Res neprijetno sa Italijo. . . GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Zbral Charles Pogorelec Clarendon HUU, 111. Mitzi MAJSKI GLAS Oven, hčerka našega Joškota Majski Glas so naročila sle-in agjilna članica Rdečih soko- deča društva, klubi in posa-ličev, se je oglasila zadnji te- mezniki: št. 106 SNPJ, Impe-den v našem uradu ter izroči- rial, Pa., 50 iztisov; društvo je la naročnino za njeno staro dalo tudi pozdravni oglas; mamico mrs.fMary Jelene. klub »t. 45 JSZ, Waukegan, Chicago, lil. "Social Study 111., 50 izt.; po 25 izt.: klub št. Club", odsek kluba št. 1 JSZ 21 JSZ, Arma, Kans., dr. št. ie imel 12. marca zelo uspe- 154. SNPJ. Sugarit. N. Mex.. šno domaČo zabavo. — Char- Izobraževalni dom, Library, Pa.; št. 34 SNPJ, Indianapo-lis, Ind., 20 izt.; po 10 izt.: dr. št. 6 SNPJ, Sygan, Pa., št. Arma, Kan.. Anton Shular|*74, ^ra>'n' k*ub je poslal 6 in pol naročnin ter at „Sy*a"' Pa* mJdr' naročil 25 iztisov Majskega st *62; J°hnstown, Pa.; Glasa za klub št. 21 JSZ. Pra-|p° 4 . P* ** "točila Louis Pavlinich, Bellaire in Jo- seph Sedmak, Conneaut, O. Čehi so bili med Slovenci zmerom češčeni. Tudi Srbi in Hrvati so jih spoštovali. Ampak zdaj je drugače.' Hitlerjevi topovi pred Mariborom in vs UhI tega so v Jugoslaviji izmed drugih narodov Nemci danes najbolj spoštovani. Nemci v Jugoslaviji so dobili vsled naraščajoče moči Nemčije in pre-tenj njenega firerja nadaljne pravice v šolstvu in javnih uradih. Mnogi na Spodnjem Štajerskem, v Ljubljani itd., ki so po razpadu Avstro-Ogrske postali Slovenci, so zdaj spet ponosni Nemci; posebno v Mariboru jim je zrasla glava. e Pri volitvah zaupnikov med delavci tovarne "Semperit" v Kranju je zmagala rdeča lista, ki je dobila vseh šest mandatov. ' e Zveza strojnikov in kurjačev, sekcija za dravsko banovino, je praznovala na svojem prošlem zboru meseca marca v Ljubljani 10-letnico obstanka. * V Mariboru je ustanovila delavska kulturna zveza "Vzajemnost" tečaj za nemščino. Mariborski poročevalec "Del. politike" piše o tem: "Tečaj za nemščino, ki ga je priredila tukajšnja "Vzajemnost" za svoje člane, je policija prepovedala. Nemščino je pod-učevala poklicna učiteljica. — Ta ukrep nas je presenetil, ker ne morpmo pojmiti, zakaj bi moral delavec, ki se želi naučiti nemščine (pa ne zato, da bi postal narodni odpadnik), plačevati drag honorar za podučeva-nje pri privatnikih, ko vendar rabi znanje nemščine za svojo lastno uporabo. V vsaki kavarni in trafiki pa je pri nas natrpano polno nemških časopisov, da ne govorimo o tukajšnjem nemškem dnevniku, ki menda izhaja v "obrambo slovenstva." žav s tem priznale dejstvo kakršno je. Pohvalilo jih je tudi, ker so sklenile poslati svoje zastopnike v Burges. S tem so ene direktno, druge pa indirektno priznale fašistični režim' generala Franca. * V Jugoslaviji se je zelo podražil sladkor. Dasi je to zelo potrebna hrana, so si revni sloji že zdaj mogli privoščiti prav malo sladkorja. Leta 1927 so sladkorne tovarne v Jugoslaviji producirale samo 33,000 ton sladkorja, a če bi izkoristile kapaciteto v polni meri, bi ga lahko izdelale nad 80,000 ton. Ampak ljudje ne morejo kupiti, kupičenje zalog pa se tovarnam ne izplača. Nas mladinski odsek vabi na zabavo Chicago. — Mladinski odsek kluba št. 1 (Red Falcons) vabi na prireditev, ki jo bo imel v Slov. del. centru v nedeljo 27. marca popoldne. Predvajali bodo ob 3. popoldne program, ki bo vsake|gm zadovoljil. Torej pridite gotovo. Po programu bo igral na harmoniko znani slovenski godec Mr. J. Pluth. In da ne ipo-zabim, na tej priredibi bodo razstavljene . razne risbe članov in članic mladinskega odseka. Vstopnina pa je samo 15 centov. — E. T. les Pogorelec je zadnji teden dobil 4 naročnine, z eno se je zglasil tudi Frank Bizjak. vi, da se v kratkem spet oglasi. Oakland, Calif. Mislil smo že, da je tudi našega "Big" Tonyja Tomšiča dosegel cali-fornijski potop ter ga odnese! kam na tisto goro, kjer je "parkala" Noetova barka, pa smo se zmotili, kajti zadnji teden nas je iznenadil s 6 naročninami in tako razblinil na še domnevanje. Tonetu priporočamo, da to bolj pogostoma stori, ker so nam taka iznena-denja po godu. Sygan, Pa. Lovrenc Kavčič, tajnik kluba št. 13 JSZ je bil prvi, ki ae je odzval z ogla.si za Majski Glas. Poslal je štiri in naročil 10 iztisov "Majskega Glasa." Za Lovrenca moramo reči, da je že stara korenina v našem pokretu, mož, ki ga ne odnese vsaka sapica, pač pa stoji z njim v dobrih in slabih časih. Želeti je, da bi imel več posnemovalcev. Weit Allis, Wia. Vincent Pu- gelj je poslal 2 naročnini, pa V tolikšni stiski sem, da jih moram prodati! imal° hud je bil v pismu, toda Ne bi jih rad prodal tujcu, ker jih ljubim. Iker poznamo, vemo da se Kupi, ne bom zahteval veliko — sto karbon-cev, to je tako poceni, kakor da bi ti jih podaril. Prijateljska cena! (Dalje prihodnjič.) bo potolažil ter spet deloval naprej za stvar, v katero veruje, kot je do zdaj, neglede na mogoče nesporazume med nami. How about it Vinko! Milwaukee, Wit. Jacob Ro- tte Je poslal 4 naročnine ter obračun za knjige Cankarje- Društvom in Klubom Za čimboljši gmotni in oralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v PROLETARCI! J ve družbe. Prodal jih je šest ^ garnitur. Priložil je tudi en ^ oglas za Majski Glas. S, Herminie, Pa. Anton Zomik je zadnji teden poslal 17 na- SS% ročnin in 4 oglase za Majski Glas, kakor tudi obračun za ^ koledar in knjige Cankarjeve dnužibe, katerih je do zdaj razprodat že 35 garnitur. To pot •j je bil on eden najbolj agilnih S k zastopnikov pri razpečevanju če hoče kdo tam biti hlapec, teh kn jig. Sicer se pa na To-1 mu ni zameriti, druge tlačiti v 'neta vedno zanesemo, da bo hlapčevstvo je pa podlost, ka-% jstoril svoj kos dela za našo tere ni nikomur treba prena-rJ| '»kupno stvar. Oglašanje veselic in zabav Mnogi nasi klubi, in tudi društva porabijo precej prostora v listu za oglašanje svojih priredb, nekateri imajo tudi svojo stalno označbo v ru briki "Priredbe klubov JSZ". Vse to uvrščamo brezplačno, kar je sicer dobro za organizacijo, ne pa za list, ki se ima boriti s finančnimi poteškoča-mi. Oglasi so še vsaki organi zaciji koristili, zato priporočamo našim klubom, da se svo jefga glasila spomnijo ne samo z brezplačno reklamo, pač pa da dajo za svoje priredbe vanj tudi primerne oglase. Cene so tako zmerne, da to lahko stori vsak klub. Mi smo bili vedno pripravljeni pomagati klubom v agitaciji za njihove priredbe, toda list stane toliko in toliko vsak teden in tiskarna nič ne vpraša kje bomo dobili sredstva, da plačamo svoje račune. Plačani morajo biti, to je vse. Upravništvo naj se briga kje bo dobilo denar, da to izvrši. Mnogi klubi se zavedajo, da je treba listu poleg zastonj-ske reklame dati tudi plačane oglase, ne pa vsi, zato apeliramo na vse naše organizacije, da upoštevajo potesškoče s katerimi se ima boriti list. List vam je na razpolago za oglašanje vaših priredb v dopisih, mi po drugi strani pa pričakujemo od vas, da poleg teh daste listu tudi plačan' oglas. S tem boste pokazali le dobro voljo, kot jo izkažemo mi v oglašanju vaših priredb potom dopisov. Upravništvo. V Jugoslaviji ni nobenega krematorija. V raznih krajih — posebno v Sloveniji, obstoji društvo "Ogenj", ki propagira upe pel je vanje mrličev. V Celju na štajerskem je deloval za to društvo dr. Mano Dereapi, ki je nedavno-urrvl. U)pepelili so ga v graškem krematoriju. * Ko so države balkanske zveze, v kateri je tudi Jugoslavija, sklenile na svoji zadnji konferenci v Ankari priznati italijansko osvojitev Etiopije, jih je italijansko časopisje toplo pozdravilo, češ, da so vlade teh dr- Ste naročnino na "Proletarca" že obnovili? Prispevki za španske borce XV. IZKAZ Gallup, New Me*. Julia Novak $1; po 50c: Mary in Jennie Marin-šek, skupaj $2.00. (Poslala Jennie Marinšek.) WaukeVan. III. čitalnica SND $5. (Poslala Anna Mahnich.) Skupaj v tem izkazu $7.00, prejšnji hkaz $1,630.35, skupaj $1,637,-35. V prejšnjih izkazih pomotoma preveč izkazano $1.10. čista vsota nabrana do 1». marca 1938 $1,636.25. Od te vsote je bilo poslanega odboru strokovnih organizacij, kateremu napeljuje David r>ubw«*ky, $1,1*54.-00, Soc. stranki pa (dokler ni bil ustanovljen odbor strokovnih organizacij) $27.25. Vsi stroški z nabira-njem te podpore so znašali $55.00, ti so bili za tiskanje nabiralnih pol, kuverte in poštnina. Vse delo v zvezi s tem je bilo izvršeno brezplačno, tako da so vsi naši administrativni stroški znašali komaj nekaj nad tri odstotke nabranega denarja. Tajništvo JSZ, PEOPLES GAS voditeljica vrednosti v marcu $109.50 Eton Universal avtomatična plinska peč 0 Seznanite se s prijetnostjo avtomatičnega plinskega kuhanja in v njega popolnosti —z novo Eton Universal plinsko pečjo. Je HITRA ... BRKZ BRIGE . . . SNAŽNA ! Popolnoma moderna oprema vam daje novo udobnost v kuhinji s kuhinjskim uspehom VSAK ČAS. Točnostna peč za peko je popolnoma insulirana, da ostane kuhinja hladna. Avtomatična kontrola na peči z zvončkom vam pove, kdaj je peč v naprej razgreta do zašeljene vročine. Ima 4 gorilnike za lahno vrenje—premikalni prai^lec z mrežo za okus—2 predala za uporabo—pripravo za zabelo—2 balancirana dvigljiva pokrova—in mnogo drugih priprav za prihranitev dela in časa. Posluiite se te velike prilike za nabavo nove Eton Universal plinske peči. Pridite in oglejte si ta krasni izdelek še DANES! Zdaj samo $98.55 s vato staro P^jo (Prodajni davek posebej) Mali /trmo* ni Htrotki za j »lotila na obroke RAZMERJE MED SOCIALISTI IN KOMUNISTI V FRANCIJI Vprašanje združenja socialistov in komunistov v Franciji je zaenkrat spet vrženo v vodo. Vzroki so znani. Komunisti hočejo vse, socialisti pa naj vzamejo odgovornost za vse. Revija "Vzajemna Svoboda" piie o tem: Od 27. julija 1934. 1. tvorita v Franciji socialistična in komunistična stranka t. zv. "delovno skupnost". Ta delovna skirpnost naj bi vodila po želji obeh strank k "organski enotnosti", t. j. k združitvi obeh. "Odbor za združitev", v katerega sta poslali obe stranki svoje zastopnike, ima nalogo izdelati osnovo, na podlagi katere bi se izvršila združitev. Dne 24, novembra 1937, pa je sklenilo predsedništvo socialistične stranke, da sicer ostane pri sodelovanju v akcijski skup nosti s komunistično stranko ter bo še dalje ostalo na stališču združitve obeh strank, toda bo "razgovore, ki se vrše v odboru za združitev, začasno prekinilo." Dolgo «e je že razmerje med obema proletarskima strankama poslabševalo. Siloviti napadi po časopisju komunistov na voditelje socialistične stranke in živa agitacija med člani in fx>mišljeniki socialističnega po-kreta, so izzvali med socialističnimi pristaši nevoljo in odpor. | V strokovnih organizacijah, ki so že dokaj Časa enotne, nastopajo komunisti kot posebna skupina in skušajo strokovne organizacije "kolonizirati": vsa važna zaupna mesta zasesti s svojimi zaupniki ter na ta način vso organizacijo podvreči svojemu vplivu. Mnogi socialisti se boje, da se bo to ponovilo tudi po ^družitvi v enotno politično stranko. V socialistični stranki, ki je enotna, ima pa v svojem okvirju več skupin, se razvija pod vodstvom Paul Faure-a in Se-verac-a pokret, ki stremi za ostrejšo in zavestnejšo obrambo proti komunističnim napadom. Njih glasilo "Socialist" je pisano v ostrem protikomuniatič-nem smislu. Ampak tudi izven te skupine pridobiva v posled- njem času na veljavi mnenje, da bi zahtevala združitev mnogo več jasnosti in edinosti v vprašanjih ideologije, politike rni organizatoričnih principov stranke, kot pa jo ima obstoje* ča "enotnost dela", če naj združenje ne pomeni samo utopitev socialistične stranke v komunistični, ampak združitev obeh strank v višjo skupno e-noto. Neposredni povod za prekinitev ipogajanj 0 združitvi je dal članek, katerega je objavil tajnik komunistične internacio-nale Dimitrov ob priliki 20-let-nke oktoberske revolucije. V tem Članku je Dimitrov označil kot vzrok zmage fašizma v Italiji, Nemčiji in Avstriji, da so na vodstvu organizacij delovnih mas teh držav bili "politični strahopetci in izdajalci proletarijata", ki so "redili go-spodstvo kapitalizma in vrgli delovno ljudstvo v roke fašizma". On je ponavljal stari izrek: "Nemogoče je napraviti konec s kapitalizmom, če ne bon¥> napravili konec s socialno demokracijo v delavskih vrstah." Istočasno je obdolžil "re akcionarne voditelje socialistične internacionale", da so razvijali "silovito energijo, da bi kolo zgodovine okrenili nazaj". Kortčno je proglasil kot znak poštenega pristaša delavskega razreda za vsakogar ne njegovo stališče do socializma in sovjetske unije v principu, ampak do sovjetske unije, kot je danes; torej po njegovem razmerju do stalinizma, do ; Stalinovega gledanja na probleme in njih reševanje, do terorja proti "trockistično-buha-rinovskim agentom fašizma". Predsedništvo socialistične stranke je na izvajanja Dimi-trova odgovorilo: "Ker organska skupnost obeh strank ne sme biti utopitev ene stranke v drugi, ampak združitev obeh strank, pomenijo izvajanja Di-mitrova nepremostljivo oviro." Sklep predsedništva je bil sprejet z večino vseh glasov proti glasu s. Jeana Zyromske-ga, ki utemeljuje svoje postopanje v "Populair-u, glavnem glasilu socialistične stranke trn-1 Nacijska zastava nad ko-le: Glasovanje proti re*)ki-j --.a-t ^.l.-i ciji predstavništva nikakor ne avstrijskim poslani- pomeni odobravanje Dimitro- stvom v VVashingtonu vega članka. Tudi po mnenju Ko je jH A Zyromskejra bi morala biti . sQ m Qb ^ ^ V8i združitev obeh strank spojitev, y k| ,anikj jn koMul| ne pa mtopitev ene stranke v . . ... ... , druKl t. j. likvidacija McialkU. M' ™ "" n\ V^t čnc stranke. Tudi on se upira ^ boJe ^oncentracijakih kemp priznati nezmotljivost sedanje sovjetske vlade. "Podpiranje sovjetske vlade, čuječa solidarnost, razumevanje nujnosti njenega boja in njene obrambe — da! Toda nobeno malikova-nje! Priznanje doseženih uspehov, iivršenih naperov, pridobljenih koristi — da! Ampak ni-kako odrekanje pravici na svobodo kritike, ki je neobhodna za razvoj vsakega revolucionarnega pokreta!" Kljub temu pa smatra sklep predsedništva za napako. Gotovo so težkoče in zapreke, ki stoje na poti or* ganske enotnosti; ampak te morajo biti odstranjene z aktivnim udejstvovanjem v okrilju "odbora za združitev" v smislu predlogov in zamisli socialistične stranke. Tudi on obsoja napade komunistov na socialistično stranko; toda taki napadi so se vršili tudi pred »družitvijo soc. strank 1. 1906. Zapreke morajo biti samo povod aktiviranju sil za združitev, ki se bo sama uveljavila, ker odgovarja čutenju množice "Enotnost ni mrtva, zatorej: 2ivela enotnost I" V nasprotju z Zyromskim so privrženci t zv. "revolucionarne levice", ki je posebna skupina v stranki, glasovali za resolucijo predsedništva. "Revolucionarna levica" je iprihajala v zadnjem letu v vedno bolj o-stro nasprotje s komunisti. Par izmed njih jih je izvršilo samomor. Na sliki je urad avstrijskega poslaništva v VVashingtonu, D. C., katerega je prevzel nemški poslanik in o-besil tik avstrijske zastave na-cijski prapor. Po par dneh je zastava dvoglavega orla izgi- neš, glejte: Lewisa hvalijo komunisti, dočim so prej sikali vanj ogenj in žveplo, in agiti-rali za PMVV. Danes to unijo napadajo. In kdo trpi v takih Kijih ? Nihče drugi, kot delavci, ki imajo prepričanje In hočejo >iti pošteni unijski delavci, pa ne morejo zapopasti, čemu se takozvani voditelji sploh tepejo za to in ono bedastočo, ko je vendar tu glavno vprašanje borba za vsakdanji kruh. Ko pa je kaj narobe, zvale krivci krivdo n adruge. — Opazovahc. fnila. Zastava tretjega raj h a Medtem ko je Zyromski skup-!je zdaj edina, ki je dovoljena no z Otonom Bauerjem, Da-nom in Dunois-em podpisal t. zv. "vojne smernice", ki so ob- v Avstriji. Avstrijski diploma-tični uradi v inozemstvu so odpravljeni in njihove funkci- Prihranite si ras. drlo ^ « in jteijr! z avtomatično ELEKTRIČNO pečjo • Kuhajte na moderni način — z elektriko. Sprevideli boste kot stotine drugih gospodinj v Cliicagu, da je kuhanje z elektriko najlažje, najbolj udobno in najcenejše. Poučite o udobnostih električnega kuhanja takoj. Oglejte si te mične peči na izložbi v trgovinah za električne potrebščine, dalje v tnjovinah z železnino, pohištvom ter v trgovinah z modnim blagom v vaši soseščini ali pa v električnih lokalih Common-vvealth Edison družbe. Različne velikosti in modeli po poljubnih cenah. I # roti ii ii pon ud l»a 1. V zameno vzamemo vašo staro peč. 2. Liberalni pogoji za instaliranje v skoro vseh soseščinah. C0MM0NWEALTH EDISON C0MPANY sojale revolucionarni defeti- j© prevzeli Hitlerjevi za-zem v državah, ki stoje v pri- »topniki. jateljskih odnošajih s Sovjet- , sko unijo, je "'revolucionarna atvari. Tako se ni bati nič hu-levica" zastopala načela "re- dega. Socialistična stranka, ki voiucionamega defetizma" v demokratično dovoljuje razne slučaju vojne tudi v teh drža- «truje, ki so načelno za demo-vah. Medtem ko je Zyromski kratični socializem, pa imajo v zastopal stališče solidarnosti s podrobnostih različna mnenja, špansko republikansko vlado ^ tarej & naprej utrjevala in boja proti politiki nevmeša- svojQ organizacijo in moč, pri vanja, je "revolucionarna levi- tem pa VAe\ej sodelovala v ca" ostro napadala zatiranje in ljudski fronti in jo branila, i preganjanje POUM (anarhi- ("Vzajemna Svoboda.") stov in levičarjev) v Španiji. Radi tega napadajo komunisti revolucionarno levico kot "tro-skistično" grupo. Stališče revolucionarne levice k prekinitvi pogajanj o združitvi je Marcel Pivert v "Populair-u" orisal na sledeči način: "Težkoče za združitev temelje v politiki o-beh strank. Komunistična stran k a greši s svojim stremljenjem po nadvladi v delavskem gibanju; z zatiranjem revolucionarno razpoloženih manjšin; s ponudbami, ki jih dela cerkvi, militarističnim krogom, meščanskim demokracijam in z željo, prilagoditi se politiki "državljanskem miru"; z metodami obrekovanja in fizičnega nasilja nad .pripadniki svojega razreda. Večina socialistične stranke pa greši s svojo re-formistično politiko, ki pozablja na zahteve razrednega boja; s svojim pristankom na današnji družabni red in z omejitvijo svojega stremljenja le na njegove reforme; s stalnim nagnjenjem h kompromisni rešitvi vprašanj v dobi, v kateri razmere zahtevajo direktno sistematično borbo ljudskih množic za oblast. Vsaka stranka , nadaljuje Pivert, dela v praksi to, kar drugi očita. Komunisti očitajo socialistom njih "social-demokracijo", pa jo sami izvajajo med drugim v Španiji s podpiranjem desničarjev in razbijanjem avantgarde delavskega razreda. Socialisti o-čitajo komunistom stremljenje za "fronto vseh Francozov", sami pa izvajajo isto politiko z odobravanjem vojnih kreditov, z opuščanjem boja proti kleri-kalizmu itd. Samo z zmago nad oportunizmom na obeh straneh," zaključuje Pivert, "moremo zagotoviti ustvarjanje organske skupnosti." Ker so Francozi res kulturni ljudje, so med seboj strpni in Težke posledice bratomornega boja Sptingfield, ///. — Med pre-mogarji v lllinoisu se je zadnje čase veliko spremenilo, člani unije Progressive Miners so bili obsojeni na velike denarne globe in ostre zaporne kazni. Nato se je vsled teh homatij vnel boj med voditelji Progressive Miners. Odslovili so urednika in najeli novega, ob enem pa določili, da je dovolj, če njihov list izide vsaki drugi teden, namesto vsak teden. In tako sc je zgodilo. Med Slovenci je radi tega boja med dvema unijama nastalo mnogo zamer in marsikje tudi sovraštev. Posebno v Spring-fieldu. Trpela so vsled teh nesporazumov razna društva, socialistični klub in Slovenski dom. Eni so pobijali Gorska, češ, da je on kriv, drugi so se znašali nad Kermeljem in Ovco, tretji nad tem Ai onim. Majhna naselbina, i a polna osebnih napetosti. Delavska zavest je tu razvita, toda delavci so politično neorganizirani. Bivše, ali sedanje vodstvo socialistične stranke—jaz se ne spoznam nanj, je pred par leti poverilo državno tajništvo Joseph Brinocarju (tu rojenemu našemu rojaku Bri-novčarju), ki je vodil nekak angleški socialistični klub in zaeno dajal razna navodila in zahteve klubu JSZ. Brinocar je nepraktičen človek in vsled tega neuspešen tajnik, dasi je veliko delal. Namesto, da bi svojo nesposobnost v društvih in v stranki priznal, je postal troc-kist, stranki, ki ga je silila na površje, pa je obrnil hrbet. Tudi trockistom ne l>o koristil. Ko so se po naših krajih začeli pretepati premogarji radi vprašanja, h kateri uniji kdo . spad«. že so mnogokateri misli- z mimo presojo obravnavajo |j, da je revolucija tu — in da- Iz "zlate" Californije Oakland, Calif. — Tudi V "zlati" Cattforniji' imamo -recesijo", kakor zdaj nazivamo sedanjo krizo. Po kranjsko se to pravi, da so delavske razmere pri nas zanič. Tovarne General Motors in Fisher Bo-dy obratujejo samo po dva drii v tednu in delavce še vedno od puščajo v/lic ra/delil \ i dela. Kam naj se brezposelni obrne? Ne kaže mu drugega kakor da se prijavi relifnemu uradu. Re*, da rmi ne dajo pri VVPA več zaslužka kot $55 na mesec, s čemer je družino ne-mOgoce dostojno preživljati, ampak dušo si človek magari tudi s tako nizkim zaslužkom le drži privezano. Ampak bogatini vseeno vodijo vztrajno kampanjo proti plači $55 na mesec, češ, da je WPA potrata denarja in časa. Ta dopis sem? pisal na zadnji dan, na katerega je bilo treba stricu Samu sporočiti dohodke in mu plačati prvi obrok dohodninskega davka. Kar je nas delavcev, smo toliko "srečni", da se nam vsaj z dohodninskim davkom ni treba u-kvarjati. Ampak pomislite na uboge bogataše! Na primer znani korporacijski magnai Alfred P. Sloan prejema raznih plač v vsoti nad pol milijona dolarjev na leto. Ker ima poleg tega še mnogo drugih dohodkov, sem prepričan, da ni mogel sam izračunati, koliko davka mu je treba plačati. Za take skrbi si s takim denarjem lahko druge najame, da skrbe za njegove brige in zadeve. .Po odslovitvi iz tovaren je bilo mnogo delavcev vposle-nih na cestah. Začeli pa so jim nagajati vremenski bogovi. Lilo je kakor iz škafa. Pravijo, da v Californiji Še ni bilo nikoli toliko deževja, od kar pomnijo beli ljudje, kot ga je bilo te čase. . Torej ni Kalifornija nič več "zlata" in ne "solnčna" dežela. Zmufala se je nekam in "nazaj je več ne bo" .. . Ej, če bi bilo to res, da se ne vrne, bo to za ljudstvo nase države več kot katastrofa. Nesreč je bilo v povodnjih o krdg Los Angelesa veliko, ampak Calif orni ja vse preboli. Saj je San Francisco bil v potresu skorD docela porušen, pa smo tu—San Fran-cisco rn Oakland. Na predsednikov rojstni dan je običaj prirejati prireditve v korist zavodov, katerih naloga je boj proti otroški paralizi opoldne, dne 10. aprila. Po-iovica prebitka bo šla za pomoč španskim borcem, našim sodrugom - delavcem in njih družinam. Ta pomoč mednarodnega delavstva bo potrebna še cfcolgo potem, ko bosta objela krvave poljane grobna tišina in pokopališki mir, katerega bodo sekali pretresljivi glasovi tisoče in tisoče delavskih sirot. Pomoč bo potrebna, pa naj ta krvava borba izpade tako ali tako. Potrebna je zdaj, ko divja krvava bitka in potrebna bo, ko prenehajo grmeti topovi in treskati bombe iz zraka, pa naj bodo lojalisti zmagovalci aii premagani begunci. Mi želimo, da bi zmagali, toda naše želje so čestokrat kakor listič v močnem vrtincu. Vsak pa lahko stori svojo dolžnost in demonstrira svojo lojalnost za stvar, za ideje, za katere se tako juna-ško bori špansko delavstvo. Udeležite se koncerta Save, ki bo obenem priredba za loja listič no Španijo. Agitirajte zanjo tudi med svojimi prijatelji in tovariši. A. Garden. Prebivalstvo Anglije Anglija ima 47.288,000 prebivalcev, izmed katerih je žensk dva nfilijona več kakor moških. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFPICE HOURS: 2:00—4:0S; 7:00—8:30 Daily At 3724 W. 26th Street T«l. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd. 4:36—«:00 p. m. Daily Tel. Canal 1100 W«!m>A<]ay aivd Sun [ NAROČITE SI DNEVNIK I : mprosvi:ta" i Stane aa celo leto $6.00, pol lela $3.00 Ustanavljajte nova društva. Dtvset članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. fMIIMMMIMMIlllIMlT ZA LIČNE TISKOVINE ot, VR8T P0 SMERNIH CENAH SL VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO- ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS J JOiKO OVEN t GOLGATA kmetov, ki delajo štirinajst ur na dan za petdeset centov, od kateri^ osemdeset odstotkov __ne zni ne čitati ne pisati." x fe nikUar ^ mi ni Ukj tre-j ,To •>%bi.1? slika lV1a"ijeTpr^1 »1» reka. kot seda j ko tipkam ^tancvltvljo republike. In ie e NTrtice. Nekaj tako straj- ttot0, mal?Jt"rta. "g""*" u * » ~ mogla izboljšati v kratkih e- nena. nekaj tako groznega, ne- ... ° . rC • ". 1 »S. .. tih tire d civilno vojno je bilo kaj tako ncčloveško-xverskeg ^»Hitov Jna Duna™ dvesto ubitih od avijo- je ^ izmed trojj ^ nov v Barceloni. |je podprla najvc*je klanje žen, starcev in otrok, kar jih Ko je postala Brazilija pod vodstvom prtdsednika . Getulio Vargasa totalitarna država, je postalo nacijsko gibanje |xx| vdttitron nemfckih priseljencev v Braziliji toliko drzno, da je kot je bil šoviuiaem ameriških Nemcev pred vstopom Zed. držav v vojno na stran zaveznikov. Nemci v Braziliji se smatrajo za najkuiturnejši narod Človeštvo je šlo skozi veliko zvemkih dob. Kot otroci »mo čitaH o hunskem glavarju Ati-lu, za katerega konjskimi kopiti ni več rastla trava. Cingis-Kan. Tirmulenk itd. Toda to ao brli pagani. Niso bili deležni blagodejnosti, katere nam daje sveta vera. Krist, kateri je učtt: "Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe!", je prinesel na svet nov nauk bratstva, enakosti in ljubezni. Rojen je bil v hlevu, v jaslih, na slami. Pozneje, ko je začel učiti, je zbral dvanajst ubož-n4h ribičev za svoje učence. UčH je: "Laglje pride kamela pozna zgodovina. Par mesecev pred izbruhom civilne vojne je papež v posebnem pismu pripravil svoje vernike na boj proti komunizmu in socializmu. Osemnajstega julija 1966 se je začelo. Ko bo poznejši zgodovinar pisal zgodovino bojev v Španiji, kako je peščica delavcev in kmetov rešila republiko v prvih dneh vojne, ter kakšno vlogo je igrala svetovna demokracija — ne bo to lepa zgodovina. Kako lahko bi bilo streti upor, ako ne bi prišlo na . iu. au ins.uu, u« jr . , domačine portugal- vargtts pod vplivom diplomatov l w .. , , ,7lug , Zed. držav nacijsko zvezo pre.kk^a.I>okolenja gledajo z vi- povedal in nacijski pokret je zdaj izven zakona. Nemški po- slanik je vsled tega pri brazilski vladi protestiral in zapretil * posledicami. Ameriški vladni &ka. Ker imajo Nemci v Braziliji mnogo pristašev tudi med drugimi narodnostmi, in velik go podaniki vpliv, se vlada v RIo Janeiru boji, da jo bodo akozi sivankino uho kot pa pcmia(, nnr>rnikom ftali. bogatin v nebesa Ko se mu j Nemcev in Mavrov. Saj je hotel pridružiti neki boga- je y korigt A Uji |n FrSknci}\\ ^ .mUi! rIk : .Raza»J.kar da fašistična Italija in Nemčil ima* .1SedTJ*T •"! EJ?1 J« «« 'prideta do oblasti v špa-i it*i — *. i« ., v "Ui. Kadar čitam o Baldvvinu, kam, da b, glavo pota«. Ko jehamberlfunu ter Leon Blumu ie umrl na gori Halvariji. ipri- .__.. . . _ bit na križu. Je bilo vse njc-go-! ~ »' m.e Poncu vo premoženje — »tara ra?,tr- '.' K?lfn Jc vea.el'. da if tjrann suknja. Tako je zapisa- p» Sl ,Je. "I"'1 svetem pismu. ' ! i ka." „ , __ ' „:„„„,.j teri Ka je prodal za trtdeMt Kako so mu »ledih njegovi I srebrnikov. Prodali so delav-nMledntki v »mu. j« menda. k 9 .. v roke fa_sistov ne_ nCIk«; vede, da Jo s tem prodali svo- Pred .^cem rimskega je ,asr7)e deiele Krj cesarstva, je kmtjanatvo sle- njh de)av žen , Qtrok dilo ravno nasprotno onem«. , najatrahovi- flli! %aZ°7boZft; U,jAi Udanih -><< -fieijel- . k J* luč - K Amerike, Anglije in Fran- zemijo bodo posedi, ni b.lo cjje _ ^ nikdar njihovo. Papeži, nasledniki Krista,. kot se sami --- imenujejo, so postali bogati duhovni in posvetni oj-podarji. Katoliška cerkev, nositeljica Kristusovega nauka uboštva, se je razvila v najbogatejšo poseetnico posvetne imovine. Pred francosko revolucijo je posedovala že petinštirideset odstotkov vsega francoskega premoženja. Polagoma je začel* eerkev izgubljati svojo moč, toda ne v Španiji, če tudi je bila njena glavna moč inkvizicija, v začetku devetnajstega stoletja odpravljena, je še vedno obdržala svojo absolutistično moč s pomočjo aristokracije, veleposestnikov ter monarhije. Leta 1931, pred ustanovitvijo republike, je španska cerkev lastovala trideset odstotkov vsega narodnega premoženja. In tako je cerkev vladala vsa stoletja v Španiji. S pomočjo- najbolj degenerirane dinastije v Evropi, s pomočjo armade — 21,000 oficirjev za 1S0,000 mož! En častnik na vsakih šest vojakov — en general na vsakih sto petdeset. Polete vsakih treh dolarjev zapravljenih za moštvo in za o-premo armade — je bilo deset dolarjev zapravljenih za plače oficirjev. In aristokracija ter velepo sestniki? Dva odstotka sta la »tovala sedeminšestdeset odstotkov zemlje. Kot prše Iba-nez: "Zimo praznujejo v soln-čni Rivjeri m poletje praznujejo v Madridu, še prah na nagrobnih kamnih je njih lastnina. In trije milijoni -beraških John Hratanich preminul Weat Allta, W»a. — Tu je dne 17. mafea preminul daleč na okrog znani rojak John Bratanich. Ugonobila ga je pljučnica. Star je ibil okrog 43 let, doma. iz Ljvibna na Pipodnje^tajerskem. V tej deželi je živel približno 28 let, ve*ji del v West Allisu, in o-bratoval grocerijsko trgovino ter mesnico. Pokojni Bratanich je bil več let aktiven član soc. >pevskega zbora "Naprej" in vedno podpornik naprednih akcij. Pro-letarec je izgubil z njim zvestega naročnika. Pokojnik je bil naprednjak in jako priljubljen družabnik. Zapušča soprogo, dve nedorasli hčerki, dva polbrata in sestro, v starem kraju ipa mater v svojem rojstnem kraju. Ostal nam bo v Častnem spominu. — Preostalim naše so-žalje. — Joseph Radelj. krogi v VVashingtonu so pred- fkušali vreči s silo in aectiiikn Vargasu namignili, da J° nalomestiti z režimom, ki v slučaju nacijske revolte lahko bo ravnal po Hitlerjevih računa na pomoč Zed. držav. | navodilih. Zato je rajše naci-Kakor v Zed. državah, tako je »prehitela in prepovedala je tudi v Braziliji velik od itotek > njihovo stranko. Zdaj deluje priseljencev iz Neniije in njiho- tajno in je Vargasovemu re- SUEŠKI PREKOP IN NJEGOVAVAŽNOST vih potomcev. V mnogih krajih so lokalne oblasti v rokah Nemcev, ali i>a pod vplivom nemških organizacij in časopisov. Nacionalizem, ali bolje šovinizem brazilskih Nemcev je tolikšen, žimo še zmerom nevarna. V sluaju nacijskega puča Zed. države Hitlerjevega režima v Braziliji ne bodo dopustile. To trdijo poročila ic VVanhingtona, ako so resnična. LJUDSTVA MALIH DEŽEL V STRAHU PRED INVAZIJAMI IN FAŠISTIČNIM TERORJEM (Nadaljevanje s 1. strani.) |nrl?lico, kakršne v Angi!ij niti in španskih otokov, pridobitev Vf>ino Poznali. — Hitler in Mu>solini med an- Egitpta pod italijanski . vpliv in popolna kontrola Italije v Sredozemskem morju. S tem bi prišle v italijansko sfero vpliva Grčija in Turčija, ako ne celo pod njeno vlado. Imperialisti so si namreč med seboj vedno delili krajine z dogovori, ampak v teku let se je obrnilo vse drugače ka-kar so oni namenili. Dejstvo, ki povzroča skrbi Dejstvo je le, da sta oba diktatorja odločna nadaljevati z osvajanji in nihče ne ve, kako in kje bosta jutri udarila, ali pa fipuftlla v zrak novo provokacijo, da drže ljudstva malih dežel ter demokratične drŽave v napetosti. Treba je namreč računati, da imata močno zaveznico v Japonski, kar posebno Anlgliji in Franciji veže roke. Ko ljudstvo še neosvojenih dežel gleda, kaj počno naciji z Avstrijci — ako nrso nacijskega "prepričanja", in z Židi, in ko se spomni fašističnega divjanja nad Slovani in opozicionalci v Italiji po prihodu Mussolmija v sedlo, ga »pretrese mraz. In v taki neprestani gotovosti, da se mu ne obeta nič dobrega, tudi ni prijetno živeti. Ubija posameznike in narode duševno in fizično... ' gleškimi torij i m med francoskimi kapitalisti nimata kdo ve koliko prijateljev. Toda vsa francoska reakcija in vsa angleška konservativna stranka je proti obrambi Španije in proti zrušen ju Hitlerja in Mus-solinija — češ, ako izgubimo človekoljubne, V sedanjih pogajanjih med torijsko vlado Anglije in Italijo je eno izmed važnih vprašanj sueški prekop. Veže Sredozemsko z Rdečim morjem. Je pot Italije v Etiopijo in najkrajša — ali življenska pot Anglije v njene azijske posesti, predvsem v Indijo. Sueški prekop lastujeta Francija in Anglija. V zahtevah proti Angliji je eden izmed Musaolini-jevih pogojev, da mora biti ta prekop v enaki meri pod kontrolo Italije. Ali pa ne bo nikoli miru. Pravzaprav ga vse-' eno nebo, dokler bodo po Sredozemskem morju ali kjerkoli rogovilili immerialisti—pa naj bodo angleški ali italijanski, ali katerikoli. Sueški prekop ima okrog 100 milj dolžine. Italija jc v svoji napadalni vojni na Etiopijo zvozila vse svoje čete in municijo po tej poti, ne da bi ji .skušala katerakoli država, ki ima tam moč, to zabraniti. Promet skozi Sueški kanal se je poslednja leta silno povedal. Leta 1929 na primer je plulo skozi le 361 ladij. Leta 1937 pa jc prevažalo skozi ta prekop tovore in čete ter potnike že 6,635 ladij. To tudi pojasni, čemu toliko napetosti med Anglijo in Francijo na eni strani, in Italijo, ki smatra Sredozemsko morje za svoje področje, na drugi strani. Anglija se je pod sedanjo svojo torijsko vlado končno odločila, da je boljše, ako se sprijazni z imperializmom Mussolinijeve Italije, kot pa da bi se spuščala v kake demokratične 60-letnica češke socialne demokracije Malo je social-demokratskih strank, ki bi bile v toliki nevarnosti, kot sta nemška in če-hoslovaška socialdemokratska stranka na čehoslovaškem. Češki socialisti praznujejo letos 60-letnico svoje stranke. Mereča junija bodo imeli k temu jubileju veHka slavja, ki bodo kmetov vprašuje za zemljo,'trajala tri dni. Kogar mika v stari kraj — s nami se na pot podaj: Vili — stari in mUJi — rojaki,, ki nameravate posetrti JUGOSLAVIJO ali obmejne kraje Italije, ste uljudno vabljeni, (ia »e pridružite VELIKEMU MLADINSKEMU IZLETU V STARO DOMOVINO na pa miku AQUITANIA---18. iunija Ako želite se lahko vrnete ns nrfjnovej-Aem parniku na »vetu S. S. QUEEN MARY Voditelj icleta JACOB ZUPAN(CIC) Za nadaljne informacije »e obrnite na: JACOB ZUPAN ta dva in generala Franca — zveze. Zato se skrivoma in bo za nas še slabše, kajti v javno že dolgo pogaja z Italijo Italiji, Nemčiji in Španiji bi znova, ne v kohsl svetovnemu zavladal "komunizem". Tega miru, ampak kako si lahko pa se boje bolj kakor "hudič obe vzajemno delita plen v križa". Radi te nestabilnosti Sredozemlju. Vzrok temu ve-Anglije in Francije znotraj in likemu povišku prometa po zunaj njunih mej sta upropa- Sueškem, prekopu pa je zdaj rtile vse "mirovne" pogodtbe, v glavnem vojna Japonska ki sta jih baš one dve nareko-1 proti Kitajski. Obe državi navale po vojni. Hitler in Musso- ročate vsakojake potrebščine na prvem mestu v evropskih deželah in na drugem od Zed. lini pa nemoteno divjata. Kdo bo porazil fašizem? še ena Hitlerjevi iačna" dežela 1400 SO. LOMBARD AVENUE cr\Aiii» \viiiti: ** NO. MICHIGAN AVENUE BERWYN, ILL. CHICAGO, ILL. in Mussolinijevi usipehi so zelo navdušili napol fašistično Poljsko, ki zadnjih par let tudi zahteva "več prostora na sofoeu". 2eli kolonije in hoče, da jo svet začne smatrati za "velesilo". Ima res veliko, dobro izvežbano m moderno opremljeno armado, ki cika v baltiške dežele in v Rusijo. Prošli teden se je lotila male Litvinske. Poslala ji je ultimatum in na mejo armado, ki je bila pripravljena udreti v to poljsko sosedo čim ne bi bila odgovorila do določene ure. Litvinska je požrla žalitev in izgleda, da je tudi njene samostojnosti konec, kajti sukati se bo morala ipo ukazih Varšave. SliČno se obeta Estonski in Latvi. Kaj bo rekla Rusija, je tudi le špekulira-nje, kajti očitno je, da se Rusija ogiba storiti karkoli, da se ne zaplete v vojno. Pri volji je udariti le, ako to storita na njuni strani tudi Francija in Anglija. Toda slednji dve le protestirata, zdaj proti Hitlerju, zdaj nroti Mussoliniju, zdaj proti Francu. Pomanjkanje enotne politike Francija in Anglija sta v vnanji politiki brez pravega programa. Samo če bi ostalo vse kakor je, pa bi mirno »pa-le. Zemlje imata dovolj in drugo ju ni brigalo. Toda s to Jo zaslepljenostjo je Francija zapravila tvoje mogočno o-m rež je aliijanc in Anglija pa je v nevarnosti, da izgubi svoja svobodna morska pota in kolonije. Zato se oborožuje z V tem položaju je jasno, da francoski in angleški kapitalizem ne bosta dopustila vojne proti fašizmu v tolikem obsegu, da bi mogle postati Italija, Nemčija in morebitne njune zaveznice demokratične delavske države. Neki vpliven nemški duhovnik je iprošlo nedeljo na prržnici v Berlinu dejal, da so Nemci popolnoma brez pravic, toda duh nezadovoljstva meti njimi se širi. Prav tako se širi v 'Italiji. Diktatorja odvračata pozornost ljudstva od bede in nadlog z militarističnim rožljanjem in z obljubami po ekspanziji in blagostanju, ki nastane, ko si držav. Največ blaga jima do-važajo skozi Sueški prekop. Časopisje v Z. D. V Zed. državah je lani prenehalo 221 listov, a ustanovljenih je bilo toliko novih, da je bilo skupno število listov za 91 večje kakor leto poprej. Naklada dnevnih listov je znašala 42 milijonov. FAMON rOll\l Editor: Mitzi Oven '4ift of C!ar«nc« Darrow ČUrcnco Darrow wan bom in Kin man, Ohlo, Aprtl IS, lMft7. Hm fat+isr vvis the viUa^e a*mwtic a* we11 ai the undeitaker, cabinet maker, antl furniture daaler. Cla-rence wa< given the mlddle name of SewunJ bccaure hi.i father, an abolitioiiiat had huani apeechca by NVilliam licnry Seward, liter Abraham I. n oln's 8ecretary <>f ,State. Jn 1H75 at only 18 jrears, he wa* udmitted to the bar. Darnr.v was inlernutionally known ■a a ctiininal lawyar. No clknt of his even died in the cjectric chair or in the k&Mow«. Although many of his clients were vmPhy he built up hU reput.ition as a friend of labor. His outatandm? trials were in de-feaae of Eufren« V. LK-bs, "Bije Bili" Uaywood, oruranizer of the I. W. W., John T. fteopes, in the Tvnn "n ankey trlal" jr. i nriny other«. Parrow d >d onty a aiiort ttme a#ro, Maj rh 13, 1938. Blrthdayt Edwnrd Rellamy — 1850, May 22, 18»8. March 20, Build a Cl^leHs VVorld! Our M««ti«| At our meetinj? we di <*uvsed our M&ich 271 h Program. We rchroried our »r.mrs and our play. Mr. Plut h w ll p)ay hi« aeeordion for un after our Program. Most of the children have poster« made ajul some are atill firuMhinK theirs at home. The poster* will be displayed on Mlireh 27. Anfcline Pluth. Friendship! LISTNICA IRtIKMŠTVA ČTanek o 35-letnici kluba št. 1 bo nadaljevan v prihodnji števHki. Ravno tako poročilo o aktivnosti kluba v letu 1HH7, knterd^a jc prrr< fil ;iic.i^nji tajnik Justin Zaje. P., Pittsburgh, Pa.—Priobčimo v naslednji izdaji. O codrugu Sedminku Osage, W. Va. — Naše vrste redči smrt. Dne 26. februarja je nam vzela sodruga Frank Sedminka, v strosti 63 let Bolehal je proslih par let. Dokler je bil zdrav, je bil eden najaktivnejših v našem gibanju. Bil je član SNPJ in SSPZ. Doma je bil blizu Celja na štajerskem. Po boljševiški revoluciji je bil v Rusiji, toda se je vrnil v Zed. države razočaran. — J. G. Diskuzija o Španiji na na seji kluba st. 1 Chicago. — Člane kluba št. 1 JSZ se poziva, da se prihodnji petek gotovo udeleže seje v Slov. del. centru v polnem številu. Po seji, ki bo kratka, bo diskuzija o Španiji in evropskem položaju. Diskuzijo bo odprl Joško Oven. Vabljeni so tudi aimpatičarji. — P. O. PROSVETNA MATICA Proti vojnim igračam Ženske organizacije nao švedskem so spet pričele s kampanjo med ženstvom po svetu, da naj svojim otrokom nikar ne kupujejo vojnih igrač, ker s tem s svojim težko iprisluže-nim denarjem le pomaigajo mi-litaristični vzgoji in ob enem negujejo duh krvoločnosti, ki ne more prinesti otrokom nič drugega kakor uničenje. Roger Martin du Gard Koncem leta 1007 je dobili najvišjo — Nobelovo nagradi priropata dovolj dežel. Ko bo! za leposlovje francoski pisatelj| to mamilo uleteno, nastane Roger Martin du Gard (izg( dan obračuna. Vabilo na zborovanje v Strabanu ' Moon Run, Pa. — Klube in društva Prosvetne matice vabimo, da gotovo pošljejo zastopnike na konferenco v nedeljo 27. marca v Strabane. Vršila se bo v domu društva št. 13-8 SNPJ. Prične se ob 10. dop. Ako kako društvo pomotoma ni prejelo pismenega vabila, naj pošlje zastopnike vseeno. Ravno tako so vabljeni drugi člani. Med drugim bomo razpravljali tudi o prihodnjem rednem zboru, ki ga je eksekuti-va JSZ preložila na prihodnje leto. Dalje imamo mnogo drugih problemov, o katerih je treba raz motriva ti. In tudi kriza je še tu. Delavci imajo torej veliko nalogo, ako se hočejo otresti teže sedanjih razmer. — J. Ambroaich, tajnik. vori Rože Marten du Gar). Ta veliki književnik je res zaslu žil to nagrado. Pri Slovencih je bil doslej nepoznan, ker ni prevedeno še nobeno njegovo delo na naš jezik. Vsi drugi narodi ga prevajajo. Svoje bralce hočemo vsaj malo seznaniti z njim. Martin du Gard je socialist, in sicer politik, toda nje.giov svetovni nazor je demokratični socializem. V vseh njegovih delih se izraža vzvišena člove-čanska ideja, združena s socializmom. Toda v nobenem njegovem romanu ni vsiljenih pridig, niti cenenih socialnih efektov, kakor je to pri slabih socialističnih ali levičarskih pisateljih. Martin du Gardovi romani so dela trajne literarne vrednosti. Nikdar ni aktivno nastopal v vsakdanjem političnem boju, toda njegovo literarno ustvarjanje ga je usmerilo v socializem. Kot skoro nedosegljiv poznavalec življenja in ljudi je Domačo zabavo a programom priredijo "KM* I SOK«utir v nedeljo Ž7. marca v Slov. delavskem centru 2301 SO. LAWNDALE AVE. Pričetok ob 3. popoldne. V,topnina 15c. Članstvo kluba št. 1 JiSZ, kakor tudi drugo občinstvo va-i bimo na obilno udeležbo. mojstersko obdelal sodobno življenje v svojih velikih delih. Njegov veliki socialni roman •Jean Barois" odlikuje najve-ja enostavnost. V svojih ro-|manih obdeluje ljudi, ki jih je srečal v svojem Življenju in ki jih vodijo najrazličnejše težnje. V celem ciklusu romanov srečamo najvidnejše predstavnike francoskega in mednarodnega socializma. Literarno je ovekovečil Jauresa in v emigraciji umrlega vodjo italijanskih socialistov Filipa Turat-tija. Pričakujemo, da bo katera slovenska založba izdala kak njegov roman v slovenskem prevodu vsaj zdaj, ko je ipostal mož Nobelov nagrajenec. (Vzajemna Svoboda.) IS wwm"w m?ww; wrw i ■BARETINCIC & SON j ■ _________• V fond Prometne mmtiee bo vplačala društva, klubi J'SZ in druge organizacije v .sept., okt., nov. in dec. 1937, kot sledi: Sl. dmitva in kraj , V»ota 1, "VPJ, Chic?( ;d. TH. t 3, C \PJ, Ji hnsto\vn, Pa. 12.00 6, ?YPJ, Sygan, Pa. 12,00 9, FNFJ, YUB, Khhsjs 3.00 1<3, FNPJ, Milw«ukee, Wis. 24.00 27, SNPJ, Prorrtenac, Kan-. 3.00 3«, SNPJ, WillcKk, Pa. 9.00 .?9, SNPJ, diicajro. HI. 6.00 47, SNPJ, Springfield, 111. 3.00 M, FNFJ, Glencoe, Ohio 6.00 55, 8NPJ, East Palestine, O. 6.00 92, PNPJ, Franklin, Kansas 3.00 102, SNPJ. Chicago, 111. 6.00 104, SNPJ,. West Allis, Wis. 9.00 110, FNPJ, Chisholm, Minn. 3.00 118, SNPJ, Pktaburgh, Pa. 6.00 11«. SNPJ, Waukegan. 111. 6.00 121, SNPJ, Dctroit, Mich. 12.00 li26, SNPJ, Cleveland, O. 6.00 132, SNPJ, Klein, Mont. 6.00 142, SNPJ, Cleveland, O. 6.00 154, PINPJ, Sirgarite, N. Mex. 6.00 168, SNPJ, Conemaugh, Pa. 3.00 198, F-NPJ, VN illard, 6.00 204, SNPJ, Luaerno, Pa. 6.00 205, SNFJ, Duluth, Minn. 6.00 228, SNiPJ, Ringo, Kansas 1.50 235, SNPJ, Newburg, Kansas 4.50 244, €NPJ, Kaylor, Pa. 3.00 254, SNtPJ, Bon Air, Pa. 6.00 258, GNPJ, Bellaire, O. 3.00 267, SNPJ, Kcmmerer, Wyo. 3.00 275, S^PJ, Maynard, O. 3.00 287, SNFJ, BurgetUtown, Pa. 3.00 295, SNPJ, Bridgeville, Pa. 6.00 300, SNPJ, Brad/iock, Pa. 6.00 CU«, SNPJ, Baggaley, Pa. 6.00 333, SNPJ, Blaine, O. 2.00 419, SNPJ, Harwick, Paa. 3.00 ♦25, SNPJ, Triadelphia, Pa. 2.40 434, SNPJ, Arma, Kansas 6.00 449, SNPJ, Cicero, 111. 6.00 477, SNPJ, Cleveland, O. 6.00 494, SNPJ, Point Marion, Pa. 6.00 535, SNPJ, Akron, Ohio 3.00 562, SNPJ, Barton, Ohio 3.00 569, SNPJ, Fontana, Calif. 6.00 683, SNPJ, Hutchison, Pa. 6.00 Federacija SNPJ, Kansa.« 3.00 Federacija SNPJ, severovzhod. Ohio 6.00 Federacija SNPJ, Milwauk?e, Wis. 6.00 Federacija SNPJ, centralni IHinoS 5.00 10, F.SPZ, Moon Run, Pa. 6.00 26, F^TZ, Cleveland, O. 3.00 63, SSPZ. Shpboygan, Wis. 6.00 70, SSPZ, Krayn, Pa. 3.00 1-81, SSiPZ, Power Point, 0. 9.0<» 220, m, Detroit, Mich. 3.00 1, SDZ, Cleveland, O. 6.00 2, SDZ, Cleveland, O. 6.00 61, JSKJ, Reading, Pa. 2.00 Sam. pod p. druAtvo, Moon Run, Pa. 6.00 KLUBI J. S. Z. 1, Chicago, Jll. ,$ 7.50 3, Oglesby, 111. 1.60 11, Bridgeport, O. 6.00 114, Detroit, Mich. 4.00 115, Detroit, Mich. 6.00 222, Girard, Ohio 6.00 DRUGE ORGANIZACIJE Soc. pevski »bor "Sava", Chicago, 1)1. $5.00 Soc. pevstkl rbor "Svoboda", Detroit, Mich. 6.00 Pevski rbor* "Jadran"", Cleveland, Ohio 5.00 Pevski rbor "Slavec", Detroit, Mich. ,. 7.00 Pevski rbor "Triglav", Kirk- land, Ont., Oanada 2.00 Pevski rbor "Prešeren", Pitts- burgh, Pa. # 12.00 Irobraicvalni dom, Library, P«. r 12.00 Čitalnica SND, Waukegan. III. 12.00 ^ S •___ Skupaj $435.40 TAJNIŠTVO P. M. ca Ste naročnino na " ie obnovili? 'Proletar- POGREBNI ZAVOD Tel. 1475 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. ■ ■ ■ ■ P m m m m m. i ■ m* »>HIM»IMHMMM>#MH» FEX(LS RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndale Ave. Chicago, III. Tal. Cr«wford 13S2 Prlalna In okuina domala jedila Can« šmarna. Poslraiba loinm. MILLER'S CAFE 5205 St. Clair Ara. CUvaland. O. Fino pivo, vino in tganje. Vsak petek ribja večerja, ob sobotah kokošja. Fina poatreftba. Dobra godba DR. F. PAULICH ZOBOZDRAVNIK Ordinira vsak dan razen srede od 9. zjutraj do 9. zvečer. V nedeljo po dogovora. PHONE: CICERO 610 2125 SO. 52ND STREET CICERO, ILL. A Yugoalav Weekly Devoted to the Interest of the VVorkere OFFICIAL ORGAN OF Yugoalav Federation S. P. PROLETAREC EDUCATION, ORGANIZATION CO-OPERATJVE COM M ON W E ALTH NO. 1593. Pukluk«! W««kljr at 2301 So. UwmUI« Ave. CHICAGO, ILL., March 23, 1938. VOL. XXXIII THE AUSTRIAN COUP If Neville Chamberlain or anyone elee believed there is any faith to be placed in the world or promise« of Fascists, the German occupation of Austria should dispel the illusion, With charaeteriatic dishonesty the Nazis accused Schusch-nfor of violating the Berchtesgaden agreement in calling for a plebiscite. The agreement included recognition of Austrian independence, which promise has now been deliberately violated. With true Nazi perfidity they accuse Schuschnigg of violating the greement whieh they themselves have grossly violated. As they had promised to respect the independence of Austria, the calling for a plebiscite was no violation at ali but wa8 a quite praper move. Any independent country has a right to take a plebiscite. If anybody believed that Nazis ai»> not crooks, as Chamberlain apparently did, this revelation should fiisillusion him. The Nazis' occupation of Austria was made easy for them by the conditions in other countries. Soviet Russia was busy with the trial of old bobheviks. France was in a cabinet crisis and dtd not have any premier. England has just ousted An-thony Eden and given Chamberlain a vote of confidence in his poiicy of trustfurness toward Fascist dictators. Italy ^vas so tied up wrth its atrocious bandit adventures in Spain and Ethioipia that Mussolini could not move. Next to Austria, he is probably the greatest loser from the coup. The Catholics are also distinct losers. They and their Dollfuss made a terrible bhmder in 1934 when they set out to destroy the Socialist movement in Austria by mass assas-sination and netpression. The Social Democrats were willing to work with the Catholics against the Nazis. Together they could have presented a united front against the present ag-gression, \vhich would not in that čase have been attempted. As it is, the Catholics of Austria will no doubt be subjected to the same oppression which their brethren have suffered in Germany. The whole matter atems back to the vicious Versailles treaty. It was not a treaty of peace—it was a treaty of ven-geance. The fatal fall of Woodrow Wilson in consentirtg to sueh an impossible treaty is again illustrated. The allies are getting what they bargained for. How utterly dumb they were to suppose the chickena would not come home to roost! The occmpation of Austria shows how fearful Hitler was of a plebiscite and how certain he was that a vote would show the Nazis to be in a small minority. Now that they are in pos-session, a fake vote can be taken, in which none or very few will dare to vote anti-Nazi on account of fear of the con-sequencea. Should war grow out of this crisis, or out of the next one vvhich may concem Czecho-Slovakia, it may end Fascism in German? and Italy, and it may bring Fascism to England and France. The barbarous brutality of Fascism is already evident in the retpression that has begun in Austria. Ali good citizens who have at any t|me expressed themselves in favor of good citizenship muat flee the country if possible, lest they should be kiiied or imprisoned or sent to concentralkm cainps for having been good citizens. Trade Unionists, Socialista and Jews are daily persecuted. It ia more necessary than ever that the Loyalrsts should win the Spanish war and prevent the adding of another savage Faacist state to the European list of horrors. Milwaukee Leader. MOONEY PARDON PLEA DEFEATED BY LEGISLATURE California Stnaton R«j«cl Mtttur« Paiitd Bf Low«r Houit The California State Senate ended Toni Mooney's present hope of a le-gislativ« pardon by an almost un-anitnou* voice vote, after the lower house had passed the pardon reaolu-tion by a »mali majortty. Mooney appeared before the Aa-sembly on March 11 to make a plen for the pardon. "1 want a full pardon or a new trial/' he told the le-gislatora. He has llways refused to accept a parole J* that does not mean vindieation. A*semblyman Paul Richie spon sored the resohition on the grounds that he was convicted on fake and perjured testimony. Richie called Mooney the American Dreyfua and appealed for amendment of the laws to prevent future injustices to in-nocent vietims of big bu.sineas f rame-up«. The fight for a pardon for Moon-ey wtH continue in »pite of the te-gislative defeat. Hia appeal from state court* for a writ of habea* corpus ia pending before the Sup-reme Court of the United States. SW0C Wins in Labor Board Decisions More than $200,000 in back pay haa been aaranded by the National Labor Relations Board to mera bero of the Steel Worker» Organizing Committee in recent decisions. The awards came aa a result of oharges filed with the Board by SVVOC against companies which had diseharged steel union members for union aetivities. In addition to reeeiving this mo-ney as back pay, the men were order ed rešnstated to their jobs. The largest bulk amount was or-dered paid to 67 diseharged employ-es of the Fansteel Metallurgical Company in Waukegan, 111. These men were diseharged because of the important roles they played in a »trike that gained nation-wide at-tention last summer. The back pay due runa more than $70,000. Over $15,000 was awarded to 10 diseharged workmen at the Aliquip-pa. Pa., plant of Jones & Laughlin Steel Corporation, and $15,000 was also turned over to several union members at the Peoria Cordage Company, Peoria, 111. In addition to these ca defend it-self from foreign aggression, while they have closed their eyes to the scandalous, cnminal intervention by Hitler and other fascist forces. These fascist forcas while forma!ly adhering io the No« -frrtei ven tion paet signod in London, are po ur ing into Spain mercenary troops and ali means of deadly modem warfare. They are tansacking that country and butehering thousands upon thousands of Spaniards, including inno-cent wonven, children and aged non-combatant*. And yet, the great dr mocratic and anti-Fascist nations are standing idle, unmoved, allow- Concert a ml Program on April 10 at the SNPJ Hali, one half of the proceeds to be sent to the Loyalists. If the mannper in w4iich Spain i being ravaged by the Fascist dogs is revolting to you, (and it ia to practical everyone) if your sym-pathies are with the Loyalista in their struggle for defnocracy, this is your opportunity to express it and do something about it. VVhatever you spend or donate at thia affair will go towards buying food and supplies for the Loyalista. Spread thia mesaage among your friend.s especially those whose sym-pathies are with the Loyalists. The more people we reach with this message, the more sure we can be of auccess and with it the accom-plishment of our aim. Clarence Darrow A colorful figure is irone. Until a couple of years ago Clarence Dar-row wa* one of the men whom the newspapers delight to play up. It did not matter much what he did or said, they gave it wide circulation. The Moyer, Haywood and Petti-bone trial was much publicized. Also the McNamara čase. Also the Loeb-Leopold čase. The Debs caae—-of the ing the int«»rnatinnal faHcist jrsng- nirvetie*—was publicized, too, but ste rs to perpetrate the greatest of Darrow was only beginning his ali fascist conceivable erimes. career then and the newspapera had Another farcial but etjually re- not Vet diseovered that he was good volting aspect of the great Spanish tragedy is offered to us by the cap-italist press in the democratic countries, always ready to divulge copy. Darrow was not in the Debs čase of 1918. Darrow wia an uncommonly shrewd incidentallv right in our own neighborhood, the West-crn Felt Worka emiploying a number of our people was ordered by a -weeping decision of the National labor Relations Board to rehire ali workers who were aetive in the strike last summer ead grant back wages. Orators are most vehement when they have the areakest cause. —Cicero. FM THA^KFDL I'm thankful that the eun and moon are both hung u,p so high That no rich baron'« hands can rtreteh and puli them from the sky. For if they hung low, I'm very sure some Corporation ass Would Idg/islate to tpull them down and light this world with gas. I'm thankful that the shinning stara are far beyond our reach And the rolling planet« too are deaf to human speech, For if they hung low I'm very sure rich men wouid own the skies And manage thrs whole 'universe by private enterprise. in the way of possible solution of the child-labor problem through more immediate attack by Congress. The committee, in a statement is sued by its general secretary, Courtenay Dinwiddie, expresses the belief that the Supreme Court today would uphold a Federal child-labor law based on the right o» Congress to regulate interstate commerce. The first child-labor law was declared unconstitutional in 1918—20 years ago — and by the close mar-gin of 5 to 4. There is every reason to believe that the views expressed in the memorable dissent of Justice Holmes in that čase would now pre-vail. The National Child Labor Committee has taken a wise step. With its support behind immediate legis-lation, the joint biU of Senaior Wheeler and Johnson (Colo.) should be one of the first enactments of the present session. revived his hope of dealing a erush ing defeat to the Spanish Republic, through his I talian-German-Moor-ish offensive on the Aragon front playing his dirty game and onee more are divulging fantastic atoriei about the Loyal»t* one hundredth move for aurrender. The Loyalists have been on the receiving end of a terribly raw deal given to them by the democratk nations of the world. They have been unable to purehase war supplies from the nations who have been openly selling munitions to Franco. And yet, in spite of this hindrence, they have carried on the fight against Fascism vrith a real deter-mination to keep Spain a free country. A Boycott Song By LILA C. TCMPLE Lisle a while We'll lick the Japanese. LLsle's the style To wear on pretty knees Now that skirts are worn so high, Lisle's the thing to cateh the eye. Lovely legs look swell in cotton mesh, Don't wear bloody silk next to your fleah Until peace shall reign afr»»sh, We wiH liale awhile. An eeonomk royalist is a guy who says this eountry has no room Liberty loving people throughout j isms and ihvn UP and the nations of the world have been a »Peech fXtolling patnotism, Arnei icanism, capitali.*m and rugged in dividualism.—John Pain«. doing ali within their power to assist the LoyalLst cause. Money raising events of aH kinda have been spon-sored, collections made and sent to Spain. But stili we have got to do more if are wish to see Spain saved from the Fascist hounds. In this špirit Branch No. 1 and its singing group "Sava," have de- If we rightly estimate what we cidering your friends alon^- _ tThhJ" tiur < ThroufK An Or,.ni.ed C.mp.i.n of Brut.li.r Hitler H«^.i'& iom^n^ho miymii*m '^ni on ruii.n mi • r " - . ' , . _ !eompeted in th» coneat endured _ to Mak® th« Auatr.an Election Show that Austria ia in Favor hif>,% wffeHng and sacrificing and have—or else—when the shooting starts. It intrusts to the president controls over our economic and civil life, from price-fixing to press cen-?or?hip, which will stir envy from Rome to Jersey City. £?areely less od*JUs i« the bil! sponsored by Congressman May, vvhich similarly promises to "equal-ir.e the burden" but neglects to in-dicate how that will be accompliah-ed. In ali these measures the fine hand of the \var department may be deteeted. Their reappearance arith white house sanetions is further evidence of the growing cynici»m in our foreign policy. They are the do-mestic expression of a "big-stickH program. We sympathize with efforts to provide equal distribution of wartime -suffering. But neither thei»e nor probably any other measures will do just that. While wan are fought for profit, "dollar-a-year men" are not to be taken seriously. Gratitude Here's a little story that con»e« out of Greensboro, N. C.: The of n squint-minded em- ployer lay dangerously ill. As a last resort, surgeons sent out a call for a blood transfusion. An empl«y® gave his hlootl, and the woman ara* ««aved. Two weeks later the donor opem^d his pav envelope to find the wcllknown pink slip. Said the big-bearted employer: "I can't emplof snyone to whom I am under ohliga-tion." SpaiT\. of Bein| Ruled by Germany. I even endangered their lifes without