Simpozij »Geografija turizma in regionalno prostorsko planiranje«
I
V dneh med 10. in 12. aprilom tega leta je Inštitut za geografijo Univerze 
v Ljubljani organiziral simpozij na temo »Geografija turizma in regionalno 
prostorsko planiranje«. Delo simpozija je potekalo na plenarnih zasedanjih 
in v okviru dveh sekcij, ki sta obravnavali problematiko planiranja in razvoja 
turizma v Jugoslaviji ter metodologijo proučevanja geografije turizma v okviru 
regionalnega planiranja. Na simpoziju je bilo prisotnih več kot 90 udeležencev 
iz Jugoslavije, ZR Nemčije, Francije, Avstrije, Italije, ZDA in Velike Britanije, 
ki so predstavili 28 referatov.
Pokazalo se je, da je jugoslovanska geografija napredovala pri proučevanju 
turističnih problemov, tako z gledišča metodologije, kot z vidika planiranja. 
Opaziti pa je obenem bilo, da je raziskovalno delo na tem področju prepuščeno 
stihiji in posameznikom. Ugotovitve udeležencev simpozija so bile, da je v 
okviru enotno zasnovanega dela in planiranja potrebno več različnih pristopov 
zaradi heterogenosti jugoslovanskega prostora. To pa narekuje vključevanje 
geografskih institucij v interdisciplinarno delo, katerega rezultat naj bi bila 
priprava skupnega jugoslovanskega projekta.
V diskusijah in izmenjavi mnenj se je izkazalo, da bo treba v naslednjih 
letih posvetiti veliko več pozornosti raziskavam naslednjih nalog:
a) ovrednotiti bi bilo treba geografsko metodologijo in družbeno-geografski 
koncept za enotno planiranje turizma v različnih regijah;
b) izdelati bi bilo treba metodologijo raziskav turističnih potencialov glede 
na potrebe regionalnega prostorskega razvoja;
c) proučiti bi morali naravne prostorske elemente za turistično rabo;
d) izdelati bi bilo treba študijo mednarodnega in tranzitnega turizma v 
Jugoslaviji;
e) zbrati bi bilo treba rezultate o turističnih tokovih v Jugoslaviji;
f) ustvariti bi bilo treba pogoje za izdelavo skupnega projekta vseh jugo­
slovanskih geografskih in regionalno-planerskih centrov.
Anton Gosar
O delu inštituta za geografijo univerze v Ljubljani v letu 1974
Inštitut za geografijo univerze v Ljubljani je leta 1974 izdelal štiriletni 
delovni program za svoje raziskovalno delo, dokumentacijo in informatiko, 
za razstavno-muzejsko dejavnost in za izobraževanje kadrov. V programu so 
upoštevani aktualni in prostorsko relevantni problemi Slovenije, ki so po­
membni tudi za razvoj geografske teorije. Program je usklajen s programom 
drugih geografskih institucij.
V raziskovalnem delu inštituta so bili v letu 1974 v ospredju sodobni pro­
blemi zamejske Slovenije in nacionalno mešanih ozemelj v SR Sloveniji, učinki 
odprte meje in razvoj obmejnih regij. V tem letu je napredovalo delo na pri­
pravi nacionalnega atlasa Slovenije. Inštitutski delavci so raziskovali prebi­
valstvo, industrijo, agrarno izrabo zemlje, izobraževanje in varstvo okolja. Se 
posebej moramo opozoriti na proučevanje nekaterih aktualnih in regionalno- 
geografskih problemov, kot so na primer odmiranje alpskega pastirstva v slo­
venskem alpskem svetu, širjenje črnih gradenj na gospodarsko razvitih ob­
močjih ter problematika sadjarstva v Sloveniji.
Sodelavci inštituta so organizacijsko in vsebinsko sodelovali na prvem 
slovenskem demografskem simpoziju v Ljubljani, mednarodni konferenci o 
evropskih manjšinah v Trstu, pri srečanju geografov iz Slovenije in Julijske 
Krajine ter Furlanije v Pordenonu, kjer so bili obravnavani problemi sloven­
ske manjšine v Italiji in italijanske v Sloveniji, na mednarodnem simpoziju o 
prihodnosti Alp v Trentu v Italiji in na simpoziju ob 25-letnici Geografskega 
društva Makedonije v Skopju.
Z ekspertizami o aktualnih problemih slovenske manjšine v Italiji, Avstri­
ji in na Madžarskem ter o problemih nacionalno mešanega ozemlja je inštitut 
sodeloval pri delu republiških družbenopolitičnih in upravnih organov. Sprem-