Izhaja vsakih štirinajst dnij vsak drugi torek in stane po pošti ali na dom pošiljan za celo teto mr- so kr. —uroj Za tuje drž. več poštni stroški. „Soča" z ,Gosp. Listom* in .Primorcem* stane na leto 5 gld. 20 kr. Oglasi se plačujejo za tristopno petit-vrsto: enkrat 8, dvakrat 7 in trikrat 6 kr., večkrat .po pogodbi. Vsa plačila vrše se naprej. Posamične številke po 3 kr. Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici št. 9. ipv- Rokopisi se ne vračajo. -%q| Izdajatelj in odgovorni urednik Drag*. Strueelj. — Tiska in zalaga „Gor. tiskarna** A. Gabršček (odgovoren Jos. Krmpotič). O gojitvi značajev. (Govoril pri zborovanju učiteljske „Zaveze** v Opatiji dne 20. avgusta 1. 1896. g. Fr. Praprotnik). (Nadaljevanje.) Zgodovinske osebe se morajo pa tudi prav živo, jedrnato in navdušeno slikati, kajti le take slike ganejo učence, dočim mrtva in medla slika učenca prav nič ne gane in navadno tudi ne zapusti nikakega sledu. Zato bi morala biti tvarina za zgodovinski pouk v šolskih berilih prav skrbno izbrana, ter bi se morala prav živo obravnavati, kajti le tako se doseže namen, katerega ima zgodovinski pouk, da namreč mlada srca ogreva in navdušuje za vse, kar je lepo, blago in plemenito. Po mojih mislih tudi v tem oziru nismo čisto na pravem poU; Mi se oziramo le na znanje zgodovine, njena nravstvena stran pa se vse premalo povdarja. Ali ne vedo naši srednješolci vse vladarje imenoma našteti in čas, kako dolgo so delovali ? Ali ne vedo povedati vse vojskovodje in bitke z letnicami vred ? Ako jih pa vprašaš kaj o značaju tega ali onega moža, ne vedo ti prav nič povedati. Ta pouk obtožuje le spomin, srce pa ostane pri njem popolnoma prazno. Kako veličastne so n. pr. osebe starogrških državnikov in vojskovodij, kakoršna sta bila Mdtijades, Temistokles in drugi, ali pa Hamilkar in Hanibal, o katerem Niebur pravi, da je bil prvi in največji človek, kar jih zgodovina pozna; Fabricij, Kato itd. Ravno tako veličastne so tudi osebe, kakor Tomaž Mor, kralj Alfred, ban Zrinjski, Ciril in Metod, Lavdon, Princ Evgen, Radecki, Marija Terezija, Jožef 11., Krištof Kolumb, Slomšek, Vodnik in še več drugih. Utis teh podob je tako mogočen, da jih človek, ki jih je le edenkrat gledal z duševnimi svojimi očmi, pač nikdar več ne pozabi. Pa tudi navadno kmečko življenje ima mnogo velikih značajev, koje je tembolj potrebno otrokom kazali, da tako uvidijo, da zamore človek v vsakem stanu značajen biti, •n da ima pravi značaj pri najprjprostejšem Moveku ravno tisto veljavo, kakor pri najimenitnejšem. „V jeziku se kaže duh in značaj na-rodov1*, pravi Herder v svojih pismih. Da se Po govoru kaže premnogokrat značaj človekov, omenil sem že poprej. Zato pa tudi jezikovni pouk velike važnosti pri gojitvi značajev, kajti z jezikom ne izrazujemo le svojih misli, temveč mi kažemo tudi, kakšna je naša volja, naše čutenje, po čem hrepeni in teži naše srce. Zato je potrebno, da govori °dgojitelj vedno jasno, razločno in pravilno, jta je vsaka njegovih besed dobro premišljena, 'zbrana in lepa, kajti le taka beseda najde v srcu gojenčevem pravi nravni odmev. Z jiujvečjo skrbjo se je odgojitelju ogibati vsakega manj dostojnega izraza. Vedno pa je btencem kazati moč in lepoto jezika, jakost 'n krepost izraza ter jih je napeljevati, da to moč in lepoto tudi sami čutijo in izrazujejo v svojem govoru, v branjih, katera znajo na Pamet in katera predavajo. Jezikovni pouk Je torej pri gojitvi dovolj važen, in bodi vsakega odgojitelja skrb, da se jeziku, ^ kojem poučuje svoje učence, popolnoma PDUči, da pozna vse njegove posebnosti, da P°zna zlasti tudi prav dobro duševne pro-vode v tem jeziku, da je dobro preučeval ovstvo v dotičnem jeziku. Odgojitelja, ki bro »e pozna tistega jezika, v katerem bčuje in odgojuje njemu izročeno mladino, si niti misliti ne morem, in kar naravnost povem, da tak odgojitelj ne more posebno dobro uplivati na utrditev dobrih in krepostnih značajev. Da tudi lepo petje mogočno upliva na srce, tega mi pač skoraj niti omeniti ni treba. „Lepo petje, lepo srce**, dejal je Slomšek. Lepa pesem vzbuja in oživlja v našem srcu najplemenitejše čute, ona vnema in krepi v nas rodoljubje, pogum, človekoljubje, in še druge uzvišene kreposti. Lepa pesem, ki pride od srca in gre k srcu, navadno več »izda, nego sto in sto še tako gorečih besed. Lepo petje mnogo pripomore, da se utrdi nraven značaj v mladini in je torej dobro in potrebno, da se v narodni šoli z naj večjo marljivostjo goji. Nadalje je potrebno, da se mladina že od prve mladosti odgojuje tako, da se vedno oziramo na razmere, v katerih utegne kedaj živeti. Le kadar se bode ljudstvo LjJto od-gojevalo, da postane vsak srečen in zadovoljen v svojem stanu, da bode ponosen na svoj od Boga mu določeni poklic, še le potem, pravim, postala bode narodna odgoja v istini značajna, in ker se bode dovolj ozirala na naravne razmere mladine, bode odgoja tudi naravna. Omika je sicer vsem ljudem potrebna, vendar pa se naj podava vsakemu po njegovih potrebah in razmerah. Ni je večje napake pii odgoji mladine, nego če se hoče napačno muljeni splošni omiki na ljubo vse človeštvo spremeniti v neko jednako zmes, in uzrok velike neznačajnosti naših dni je gotovo tudi ta, ker se hočejo odpraviti naravne od stvarnika postavljene meje raznih narodnih skupin, ker se dandanašnja odgoja vse premalo, ali skoraj nič ne ozira na stanovske, družbinske, narodne in politične razmere človeštva. (Dalje pride). PrcganjarijG Poljakov na Pruskom. Poljsko prebivalstvo dela pruski vladi največ skrbi. Isto se no da za nobeno ceno ponemčiti, in pokrajina P o z n a n j s k a je ostala poljska kljub temu, da se že od 1. 1815. na prusko-nemški način „kultivira". V pokrajini zahodni Pruski (Westpreussen) se poljski živelj celo vidno množi in krepi na veliko nejevoljo Nemcev. Znano je, kaj je vse storil Bismark, da bi popolnoma iztrebil poljstvo; za časa tega moža, takozvanoga železnega kanclerja, ki je celo osnoval kolonizacijski zalog 100 milijonov mark za oslab-Ijenje poljskega naroda ter dal pred 8 leti v najhujši zimi izgnati čez mejo 80.000 Poljakov, ki so bili pristojni v Kongresovki, je dosegel sistem brutalne germanizacije, naj višjo stopinjo, toda zaželjenega namena nikakor ni dosegel. Da se pa vendar kaj stori v državnem interesu proti Poljakom, prirejujejo se časih kake gonje na Poljake. V zadnjem času so uprizorili tako gonjo v imenovano svrho; povod ji je dala afera v O p o 1 e n i c i. Poljsko ljudstvo se je namreč zbralo na kolodvoru, da spremi in se dostojno poslovi od nadškofa Stablew-s k e g a. Pruski uradnik C a r n a p pa se je hotel v svoji brezobzirni predrznosti z vozom preriti skozi mnogoštevilno množico; nastal je prepir, ki se je kmalu premenil v prelep. Carnad pošlje svojega slugo domov po sabljo, in ko je bila ista donošena, skoči z golim orožjem med ljudstvo na kolodvor, seveda: „hotel se je le predstaviti škofu in pritožiti se nad ljudstvom" ?! Službujoči železniški uradniki so ga ustavili. Prva posledica je bila, da so zaprli veliko število Poljakov in jih postavili pred porotnike radi motenja de-ž e 1 n e g a miru. Ko se je vest o teh dogodkih razširila v javnost, lotila se je vse kulturne Nemčije strašna nevolja, in od vseh krajev so došli pozivi na vlado, da naj najostreje kaznuje sokrivce tega „poljskega ustanka". Pisalo in razpravljalo se je mnogo o „revolucijskem gibanju" v Poznanjski, koje naj vlada brez vsakega ozira in še za časa uduši. Opalenški „puntarji" so bili postavljeni torej pred sodbo; sodniki in porotniki so bili Nemci, vsi navdani z najskrajnejšo mržnjo proti Poljakom. Jeden obtoženec je bil obsojen radi telesne poškodbe (?) na trimesečno ječo, dva druga pa na denarno kazen; vsi obtoženci pa so bili oproščeni od obtožbe motenja deželnega miru. Tako torej se kaže v sodnijski luči „poljski ustanek", ki je dal povod zelo trpkim izrazom celo staremu zvijačnežu v Friedrichsruhe. Porotna obravnava pa se je počela proti Carnapu in celemu sistemu, kateremu je služil ta brezsrčni despot. Na mesto poljskega naroda je obsojena pruska uprava, koji ni žal nikakih sredstev, da bi čim preje trajno pridobila Poljake za nemško — kulturo. .Komaj se je nekoliko polegel prah za opalenško afero, vzdignili so se zopet nemški teroristi v poljskih krajih. Dne 14. nov, je bil v mestu Glivici shod „Nemcev iz cele Šlezije", na katerem se je razpravljalo o energičnem postopanju proti poljstvu, katero radi močne svoje nrave ne da mirno spati plemenitim Nemcem. V „Kolnische Ztg." in v drugih listih se je pretresavalo z nova vprašanje, ne bi li se morda pospešila ger» manizacija, če bi razdelili Poznanjsko na štiri dele ter iste priklopili sosednim pokrajinam. Slednjič pa še „Muncheuer Allg. Ztg,",: ki je obče zelo trezen list, toplo priporoča, da naj osnuje vlada poleg že obstoječega kolonizacijskega zaklada še nov zalog s 100 milijoni za podporo nemštva v poljskih krajih. No vlada je storila svojo „dolžnost". S kraljevim razglasom na pruskega ministra notranjih poslov premene se deželne barve v Pozna n jski pokrajini. Deželne barve v tej pokrajini so bile dosedaj rudeče-bela ; ker so bile pa barve nekdanje Poljske tudi rudeče-bela, so Poljaki — kakor pravi odlok — lahko demonstrovali s poljskimi zastavami, sedaj pa to ne bo mogoče, ker so v bodoče barve pokrajine Poznanjske črno-bela. Kdor bo torej odslej izobešal rudečo - belo zastavo,- ta bo demonstroval za kraljestvo Poljske in se bo imel radi tega „zločina" zagovarjati pred sodiščem. Iz tega se lahko vidi, kako silno se morajo Poljaki pod pruskim gospodarstvom boriti za svoj obstanek. Pruski kralji so jim zagotavljali pred 100 leti in tudi pred 80 leti s svečanimi prisegami njih j^jk,, v vsem naravnem pravu, toda vzeli so jim. vse, razim cerkve, katere jim do sedaj hisb* mogli vzeti. A kljub tem silnim težavam1 bore Poljaki hrabro in vstrajno v tej nejednaki borbi. Ta njihova moč vstrajnosti skoro gotovo preživi nasilniški fanatizem in končno dovede Nemce do spoznanja, da se na pragu dvajsetega stoletja zaveo'en narod tudi z najnaprednejimi sredstvi ne da ločiti od svojega najdražjega zaklada, ki ga je podedoval od svojih dedov in ža katerega živi — svojega rodnega jezika. Ako pa ne pridejo do tega spoznanja* tedaj bodo morda še britko čutili posledice naravne pravice, ki pravi: ako pruskim kraljem ni sveta prisega, tudi nimajo, pravice zahtevati zvestobe tako divjaški zatiranega naroda. Goriške novice. * Jugoslovanski klub. — „Soča* je prinesla dolgo, zaželjeno izjavo vseh slov. in hrvaških državnih poslancev o jugoslovanskem klubu. Prav, skrajni čas je že, da se združijo vsi slov. in hrv. poslanci!'-— Ali ta izjava izraža šele „pripravljenost vseh š,t r a n k, st o p i ti v z g t o p o t r e b n e dogovore*. — To je sicer nekaj, toda veliko; premalo! Zdaj pričakujemo, da se vsaj d o n 6 v e g a let a d o' g o v o r i tudi dovrše in da z novim letom bo klub |e gotov faktum z jasnini pro-gramom. Potem bo mogoče pri prihodnjih volitvah zavezati slehernega kanidata, da vstopi v t a klub in ne še le v neki — klub prihodnosti! Le tako bo vse jasno za volilcb in kandidate! * lladeni v Gorici. — Kakor smo naznanili v „Soči*, vršila se je v soboto razprava proti oni dvojici goriških vročekrvnežev, katera sta ranila nekega Slovenca o Badeni-jevem prihodu v Gorici. — Razprava se je vršila pred — preturo!!! Obtoženca sta bila obsojena: eden na 4, drugi na 2 dni zapora !! ! * Miklavžev večer za velike in male otroke priredi jutri zvečer ob 6. Goriški Sokol v dvorani goriške Čitalnice. Vstop je dovoljen starišem proti vstopnini, ako so člani 20, nečlani pa 30 kr. Otroci so prosti. Začetek bo točno ob G. uri, zalo prosimo, naj se vsakdo požuri, da bo do iste ure že v dvorani. , Ako hoče kdo podariti kaj tudi „velikim, ptrokomVmožkega ali ženskega spoja, naj prinese dobro zavito in , z naslovom v „Gor. tiskarno" ali kateremu odborniku. ■ Ta „Miklavžev večer* bo prav živahen in zanimiv; uverjeni .smo, da bodo udeleženci z marsičem presenečeni. Zato pričakujemo dbile udeležbe. Prosimo tudi radodarnosti, kajti stroški so ogromni. * Iz »Šmarij. „Dne 22 nov. je bilo tu slovesno umeščenje preč. g. župnika Frančiška Kra n jc-a. Slovesnosti se je udeležilo 11, čč. gg. duhovnikov, več odličnih oseb iz Gorice in Ajdovščine itd. Pri ob-?du se je napivalo jubilantu, ce.sarju, papežu, nadškofu itd.; posebno pa so ugajale napitnice v verzih č. g. J. Šlundra. Med tem, kakor tudi med službo božjo je ' krasno pel domači pevski zbor pod vodstvom’ tuk. nadučitelja. — Nabralo -se je tudi ‘za- Slogimt zavode in Alojzevišče po IG gld. 92 kr. * Iz Kanala nam poročajo, da se je vršil ondi 5. t. shod vseh županov in podžupanov kanalskega okraja; došli so skoro vsi. — Pogovor se je vršil o prihodnji novi precenitvi zemljišč; naglašalo se je, da je treba znižati vse razrede. — Več v „Soči*. — Županstveni shodi so bili že dolgo naš idejal! Zdaj je storjen prvi pričetek ! Živili ! Naprej ! * Drobiž. —t, V Solkanu je nastal ogenj v dveh mizarskih delavnicah ; ogenj so takoj pogasili. — V Kozani bodo zidali novo vikarišče. — V Pevmi bodo zidali novo kuracijšče; umrla služabnica raj. kurata Pahprja je zapustila v ta namen 1000 gld. — Pri S n ež at nem so našli neko ženico iz Vedrijana mrtvo v jarku pri cesti. — V tovarni za ž v ,e p l e n k e v Gorici je nastal ogenj, ki je 'naredil do, 12.000 gld. škode. — V malem semenišču v Gorici je nastal ogenj v učilnici ; škode je nad 1000 gld. Nekaterim gojencem je zgorelo vse imetje. — V Tržiču se je zastrupila 17-letna Italia Boscarolli, a zdravniki so jo rešili. — Pri I Divači sta trčila skupaj dva tovorna vlaka; ljudij se ni nikdo ponesrečil. •—V Renčah je že dograjen novi zvonik; bilo ga je res potreba! Zidarska dela je izdelal mojster Rusjan, limarska pa Alojzij Fantuzzi iz Gorice. Največ zaslug pa imata za ta zvonik tamošnji župan Žnidarčič in preč. g. župnik Pavletič. — V Bolcu so imeli uni teden že G° R. mraza! V Gorici tožimo o groznem mrazu že pri ničli! — Iz H u d e j u ž n e so nam poslali trobentico v znak prijaznega in gorkega vremena. — 15. t. m. bo dražba deželne užitnine. — Volitve v trgov, in obrt. zbornico bodo v januar,ji< ali v februarju. * Zalogo dalmatinskih vin na veliko je odprl v Gorici g. G. Skočič iz Vodic pri Šibeniku. Zaloga se nahaja v ulici Vetturini štev. 9. Dr. Mahnič — škof krški. — Mons. dr. M. je imel na predvečer sv. Andreja v malem semenišču govor in blagoslov. Vodja g. Casteliz je častita! novemu škofu v imenu gojencev, kateri so v to proslavo priredili mal koncert. „Primorski List* je prinesel vest o povišanju svojega glavnega urednika na ozaljšanem prvem mestu. Veseli nas ta-le izjava: „Bodočnost pokaže, da novi škof bode vodil škofijo v duhu čiste pravičnosti, pa bode tudi dobrohoten oče proganjanim in zatiranim, Ničevo je veselje židovsko italijanske klike*. Vipavska železnica. — Pred tremi tedni se je razšel odbor, ki je prvi hotel prositi za dopust vipavske železnice. Kmalu potem so zapustili inženirji, ki so izdelovali podrobni načrt za to železnico, Dornberg ter so odpotovali v Trst in ‘ Cervinjan. Vipavski prebivalci šb bili vznemirjeni, ko so to videli, boječi se, da se delo radi tega zavleče; ali kmalu smo jim mogli sporočiti prijetno vest, da ministerštvo Samb dela na to, da se delo ne zavleče in da je pripravljeno nadaljevati podrobne načrte po svojih izvedencih. Danes moremo javiti, da vlada je ostala mož beseda in da po njenem prizadevanju nadaljujeta , oziroma popolnjujeta podrobne načrte, dasi ne na prostem, poprejšnja inženirja, ki jih potem odstopita vladi. S tem se d/oseže, da dosedanje delo ne bo zgub-i Ijeno ne za jedno, ne za drugo stran. Mestna šola v Podturnu (slovenska) je zdaj zatvorjena, ker je ušlo še tistih pet otrok, ki so zahajali v njo; prosili so za^ vsprejem v „Slogino* šolo. Stariši so navajali za ta korak razloga, da na mestni šoli ne poučujejo ne veronauka ne ženskih ročnih del, ubožnirn učencem pa ne dajo ničesar! Tehtni razlogi! G. kr. mestni šolski svet je sklenil v svoji modrosti, da naj se šola zatvori, ker ni potrebna. Upamo, da gospodje dobe z Dunaja edino pravi odgovor na tako predrznost ! Lep zgled našim — rodoljubom. — V septembru smo poročali, da c. kr. okrožno sodišče v Gorici je povabilo več oseb iz Kobarida kot priče k glalvni obravnavi v Gorico; ali vabila z dne.2. sept. št. 243. so bila — čujte ! :—n ;i t a 1 i j a n s ka! In to v —-Kobarid italijanska vabila c. kr. oblastnije, ki mora spoštovali tudi jezik večine prebivalstva v deželi. — Ali goriški gospodje so naleteli na odpor od strani, od kateloršne bi nikdar kaj enakega ne pričakovali. 19-letno dekle Jožefa M uznik je poslala ono laško vabilo na Dunaj s prav rezko pritožbo, Podlistek. Vsakdanji dogodki. Spisal Jan. Klecanja. I. Poslednja zastava. (Dalje). Rezika se je osrčila ter pristopila k pultu z bojazljivim zakašljanjem. — Kaj še to? se je jezil gospod Grunert. — Še ni tega dosti? Kaj pak hočete, mladenka? se je obrnil nekoliko uljudneje k deklici. Deklica mu je boječe dala amulet. — Tu, gospod, prosim, kolikor možno mnogo. Atej je težko bolan, potrebuje dobre hrane! — Prav, prav, vemo to! Ni s čim kupiti v nedeljo gosi ali račice! Kaj mi to mari. Ako je reč dobra, kupim jo! — Ne kupit, gospod, je zaklicala deklica ter prestrašena segla po dragotini.— Je to spominek po mamici, ali rada bi se na to zadolžila. — Aj — vi še niste bili tu? je zaprašal gospod Grunert in ogledavši si deklico, h kteri se je šele sedaj obrnil, je dejal laskavo. — To je tako, moja mila! Posojati ne morem, ali kupim to od vas in dam vam listek, da do meseca lahko spet vzamete svoje blago nazaj. Razumete? No, tako torej! — Kaj pak hočete na to, nikaka fasona, stara šara, je nadaljeval z navadnim grobim glasom, — in zlato tudi ne bo pristno — počakajte, ko bi le mogel to odpreti — kdo ve, ali ni notri kos svinca, je mrmral g. Grunert, čude se veliki vazi amulotovi. — Človek naj bi bil uren kakor lisica s to gloto, je šepetal, trude se, da bi odprl amulet. Ni bilo v njem nič, razen minijaturne podobice. — Osem goldinarjev, je rekel g. Grunert suho, izku-sivši vrednost zlata. In takoj, no čakaje privolitve, jo začel pisati listek. — Tako, devičica! za mesec prinese osem goldinarjev osemdeset krajcarjev in dobi svoj spominek po mamici nazaj. Ali, le ne tako nepočakana — leaj pa — mora po vino? Saj sem si mislil! Kaka zabava, sosede, kaj ne? — Atej bolan, zares? No, torej naj hiti; na trgu nasproti uri imajo dobro, tudi jaz zahajam tja! Rezika se je kratko zahvalila in že hitela iz zaduhle pisarne. — Atej bolan, — je govoril g. Grunert pri sebi, kedar je ostal sam v izbi. — Ko bi vas ne poznal, ljubi moji! — V nedeljo mora biti pečenje, ko bi trebalo pernico zastaviti. Taktf plačate, kaj ne? — Jaz vas naučim. — Ali ta mala še ni bila tu; sramovala se je! No, seže privadi, —v • drugo pride smeleje, da se vščipniti v obraz, da bi posodil goldinar več. In v tretje — no kaj! G. Grunert se jo zadovoljno posmejal. Nehotč je vzel amulet v roko ter ga odprl, da bi vložil številko va-nj. Vrag vedi, kaj mo jo zmotilo, da sem dal na to-lo osem goldinarjev. No morda pride! — Opazivši podobico jo pristopil bliže svetiljki. — Poglejmo mamico te vihravke — morda je bila lepa ! Gospod Grunert je vprl svoje bodeče oči na obrazek, a čudno, da so ni opotekel. — Za Boga! je vzkliknil, iz-rivši oči na malo sliko. Rezika — je li mogoče! D;\, ona je — saj sem jo bil lahko spoznal že na tem dekletu! Zdaj vem, zakaj sem dal osem goldinarjev! katero smo ponatisnili v „Soči". Ta pritožba je došla ministerstvu 15. sept. pod vložno štev. 19.028/1492. — Pritožba ni bila brez uspeha. Jožefa Muznik je dobila svojo pritožbo s prilogo vred od okrajnega sodišCa v Tolminu s to-le rešitvijo : St. 1104. kaz. „Vrne se Jožefi Muznik s pristavkom, da se je že potrebno ukrenilo. G. kr. okrajno sodišće v Tolminu, 24. oktobra 1896. — C. kr. dež. sod. svetnik M i 1 ojv 6 i ć s. r“. In res je dobila Jožefa Muznik slovensko vabilo k obravnavi, ki se je vršila v sredo; ne le ona, tudi vse ostale priče so dobile drugič slovenska vabila. Tako je dobilo naše slavno c. kr. okrožno sodišče dobro lekcijo od navadnega dekleta v hribovskem trgu; upamo da si to zapomni enkrat za vselej, da ne bo treba novih pritožb. — Naši rodoljubi pa naj poprašajo svojo vest, ali ni morda i njim to dekle dalo potrebnega vzgleda ? „DIrettissima.“ — Furlanska železnica se skoro gotovo kmalu podaljša čez laško mejo do S. Giorgio di Nogaro; na italijanski strani je že vse urejeno, le dogovori z avstrijsko vlado niso še dognani. — Ker Gorica po tej zvezi zgubi precej mnogo, treba je gledati, da kmalu pridobi pa po drugi strani z vipavsko in soško železnico. Via Carlo Favettl. — 30. nov. so minula štri leta, od kar so demonstrovanim načinom pokopali moža, čegar samo ime je bilo že zastava in vspodbudilo, kakor je pisal te dni „Corriere". Dr. Venuti je bi, takrat še-le starašina ; kot tak je predlagal naj se ulica Vetturini prekrsti v — Via Garlo Favetti. Vsa irredenta je vriskala radi tega „patrijotičnega čina". Ali župan Venuti nima toliko srčnosti, da bi izvršil soglasni sklep. Lahonski listi ga spominjajo na njegov predlog, ki je bil sprejet, in pravijo, da ga je treba izvršiti zdaj toliko bolj, ker so ti hudobni Slovenci kupili ono hišo, katera je bila pok. Favetiju najbolj pri srcu. Utok proti volitvi dr. Maranija je bil odposlan na Dunaj. Sestavil in prvi podpisal ga je tiskar g. A. Gabršček, za njim pa še nekaj drugih volilcev goriških. čas je sicer prekratek, da bi se bavila poslanska zbornica s to volitvijo, ker bo prej razpuščena ; vendar je bil odposlan utok že radi tega, da bodo videli tudi višji krogi, kako so magistratni uradniki, služabniki, hlapci in podrepci agi ■ j tovali, pritiskali, strahovali za —' ždpanovega | svaka. Dr. Marani pa naj ima to veselje, da bo sedel na Dunaju tudi teh par mesecev kot — protestovani poslanec. Utok je bil že naznanjen v poslanski zbornici. Županstvo v Dolenjah je razpisalo službo občinskega tajnika s plačo 500 gld. V razpisu se zahteva le znaaje italijanščine. — Ker pa spadajo v to županijo tudi slovenske vasi, se je le čuditi drznosti tamošnjega županstva ! Zdaj je čas, da občina dobi tajnika, ki bo vešč obema jezikoma, v katerem bo moral uradovati. — Nekateri Slovenci se pritožijo proti temu razpisu na deželni odbor, od katerega pričakuje vsak razsoden človek, da stori svojo dolžnost. Lepa vzgoja. — Da so otroci, ki zahajajo v mestne šole, najbolj razposajeni, to je že znana reč. Ali da ti otroci uganjajo lahonsko politiko, to je šele novejša pridobitev za županovanja Venutijevega. — V petek pod noč sta dva učenca 4. razreda pod Kapelo, Belina Bruno in Jevšek Jožef (puro sangue !) napadla slov. dečka Jož. Černigoja in Frid. Mraka in ju silila, da morata kričati: Viva Gorizia italiana! Dečka seveda nista hotela upiti, zato sta bila tepena ; šele drugi ljudje so ju rešili! — Evo, kam jadramo v Gorici za Rinaldini - Venutijeve dobe! Iz Cerkna. — „Z dnem 1. decembra je prevzel c. kr. poštni urad novi c. kr. poštar gosp. Vek. Ravnikar. — Upamo, da kakor je uredil lično in za poštni urad primerno prostore, tako bode tudi poslovanje redno in natančno, kar se je dosedaj le pre-mnogokrat pogrešalo". Nalezljive bolezni med otroci se kaj rade šjrijo po naši deželi. Tudi v Kanalu in v Doir Trebuši imajo radi tega zaprto šolo. Društvene vesti. Načelništvo ženske podružnice družbe sv. Cirila In Metoda v Gorici je razposlalo sledečo okrožnico : Podpisano podružnično načelništvo je sprožilo misel, da bi utegnilo pridobiti za «Slogine» zavode znatno podporo s priredbo srečkanja na predmetne dobitke (effektne loterije), za katero bi se razprodajale srečke po nizki ceni v pri- mernem številu, dobitki pa bi bili darovani od posamičnih rodoljubov. Ta misel je našla od strani vseh merodajnih in razsodnih rodoljubov, katerim je bila objavljena, tako živo odobravanje, da se je podpisano načelništvo takoj lotilo vresničenja označene ideje. Vložila se je prošnja do vis. c. kr. fin. ministerstva, katera sicer do današnjega dne še ni rešena, a se je vsekako nadejati, da se kmalu povoljno reši. Dočim je čakati z razpečavanjem srečk (po 20 kr.) do rešitve omenjene prošnje, treba pa vsekako že takoj začeti pripravljati dobitke, katerih mnogi bodo potrebovali več časa za izgotovljenje. Zato se podpisano načelništvo obrača že danes do Vašega blagorodja s prisrčno prošnjo, da bi blagovolili pripomoči k ugodnemu uspehu nameravanega podjetja z darovanjem kakega dobitka. V ta namen je umesten vsak predmet, o katerem se lahko sodi, da bi kedorkoli si želel ga dobiti; presegal bi naj dovolj po svoji vrednosti ceno ene srečke; ker privlačna sila do kupovalcev srečk rase tako s številom kakor z vrednostjo dobitkov, ugajalo bi enako več dai’ov nižje, kakor manj darov više cene. Primerni predmeti so n. pr.: — 1. Galanterijski predmeti za okrašenje stanovanja; 2. Predmeti vsakemu koristni za vsakdanjo rabo; 3. Lepo vezane knjige, ki imajo obče zanimivo vsebino; 4. Užitni predmeti, (se ve, da le taki, ki se dajo delj časa ohraniti); 5. Darovi v denarji, da zanje vodstvo igre nakupi primernih predmetov po svojem ukusu; 6. Lastnoročni izdelki, zlasti ženskih rok. Ti nazadnje pod št. 6 imenovani darovi zbujajo že dozdaj največ zanimanja v našem nežnem spolu, in načelništvu podružnice je od te strani storjenih že lepo število ponudb in obljub. Ker bodo dobitki pred žrebanjem na ogled izloženi, bo ta izložba nudila lepo priliko tekmovanju naših narodnih gospa in gospic o spretnosti njih rok in j v njih finem ukusu, in kdo ve, ali si pri tej priliki ne dobi neka đozdaj tajna želja načelništva širšega priznanja, napraviti namreč prihodnjič enkrat javno razstavo umetnih izdelkov v podoben dobrodelen namen. Nadejaje se, da pritegne Vaše blagorodje z dušo in z dejanjem gori ozna- Gospod Grunert je razburjen šel nekolikrat gor in dol po malem prostoru, dihal jo nekako težko, očitno je bojeval težak boj. Naglo se je odločil; vzel jo ključe, ogrnil si plašč in, zaklonivši pisarno, hitel na ulico. Urnih korakov je krenil na staromestni trg, kakor bi se mu šlo za obvarovanje tisočev. Ni šel s svojim navadnim važnim korakom, bežal je, da so se ljudje čudoma ozirali za njim. Pritekel je h krčmi, ali zagledal je že le, kako je Rezika, s steklenico v roki, krenila za ogel Železne ulice. Kakor mladenič je tekel za deklico. Videl jo je vstopiti v hišo. Hitel je za njo. — Ali biva tu mlada deklica Rezika ? Ima li bolnega očeta? je prašal prvega, ki ga je srečal v hiši. — V tretjem nadstropju, — se je glasil odgovor, in gospod Grunert jo brez zahvale zletel po stopnicah navzgor. -— Lejte — je mrmral vprašanec, — ta kupuje že tudi Žensko krasoto. Prokleti skopuh! Gospod Grunert ni slišal. Sunil je v duri ubožne izbe. Rezika je stala o postelji hm ni zapazila, da je g. Grunert vstopil. — Atej, nesem ti vina! — Atej, spiš? — Nesem ti vina in prinesem ti tudi jedila — imamo novce, osem goldinarjev — padli so nam z neba, atej! — Mamica nam jih le poslala! Atej, prebudi so vendar — deklica se je dotek-ftha bolnikove roke. Bila je mrzla kakor led. Strašen vzkrik se je izvil dekletu iz prs; pustilo jo 8Ieklo in Se zgrudilo na postelj. — Moj atej, ti vendar fiisi umrl?! Prebudi se, odpri oči, poglej na-me. Zopet °zdraviš, nesem ti pomoč, nesem ti lek. — Bila sem dolgo Proč, ali ne morem za to! — — znova je prijela očetovo °ho, dotaknila se obličja — ali zaman. Ni ga vzbudila. Gospod Grunert se je tiho približal plačoči deklici. Imel je solze v očeh in ni se trudil, da bi je prikril. — O, vidite, da ni umrl, — je zaklicala Rezika, opazivši ga. V skrbi za očeta so še zmislila ni, da bi se čudila tujčevemu prihodu. — Saj je bil še nedavno živ - in govoril je z mano! Hotel je piti, hotel jesti a zdaj ne odgovori! — Ubogo dete — ne bo več jedel niti pil tvojega vina; mrtev je! Rezika je vzkriknila ter se znova vrgla k truplu. Ihtela je presunljivo, a nad njo je stal gospod Grunert in pla-kal kakor malo dete. Bil je isti gospod Grunert, ki je revežem slekel zadnjo suknjo, a vendar zopet tu ni bil isti. — — Rezika -• je dejal za malo časa, in glas se mu je tresel. — Ne plakaj, dete moje! Izgubila si očeta — a našla si drugega! Zdaj ti bom jaz oče! — Lahko bi bil že davno, ali tvoja mamica ni hotela! Zavrgla me je, in tako sem postal, kar sem. Toda zdaj se je usmilila moje osamele starosti in te je poslala k meni! Hočem biti tvoj oče in kedar umrem, zatisni mi oči, hčerka moje Rezike. + * * _ * Gospod Grunert je odpotoval z Reziko v tujino, kjer ga ni nikdo poznal, in za nekoliko lot je zibal dete nekega posestnika na kolenih. Toda predno je zapustil Prago, je zaprl za vselej svojo pisarno. Novine so takrat zaznamenovale nekaj nevsakdanjega, da je ta «oderuh in pijavka revrtega ljudstva« gospod Grunert vrnil svojim dolžnikom zastave brez slehernega plačila. Le eno si je obdržal in vrnil poslednjo to zastavo šele na smrtni postelji — Rezičin amulet. (Konec.) ceni nameri podružnice, javlja se Vam ob enem, da podarjene dobitke sprejemajo že zdaj: 1. Tiskarna A. Gabršček, 2. Gospa A. Drufovka (ulica sv. Klare št. 3) in gospa A. Šantel, drevored k mostu št. 26. «Soča» pa bo vsaki teden objavljala darove in darovatelje. Žrebanje se bo vršilo dne 26. dec. t. 1. popoludne v čitalničnih prostorih. „Goriška ljudska posojilnica* je presegla že 450.000 gld. prometa. Ako bo ta mesec vsaj enak promet kakor v novembru, tako do konca leta še presežemo pol milijona. — Ker je bilo lani 250.000 gld. prometa, tedaj se je letos podvojil. Tako velikanskega napredka gotovo ni nikdo pričakoval. — Škoda le, da posojilnica nima dovolj denarja na razpolago, sicer bi bil promet še mnogo večji, kajti odbijati mora često prav dobre prosilce za večje svote. — Kdor ima torej denar pri drugih, zavodih ali doma, naj ga prinese v našo posojilnico, ki plačuje še vedno po 4‘/2%. Opozarjamo na današnji oglas. Sadjarsko in vinarsko društvo v Kanalu priredi v nedeljo 13. decembra po popoldanski službi božji kmetijsko predavanje v občinski sobani. Govoril bode g. E. Klavžar, odbornik c. kr. kmet. družbe o sadjereji v soški dolini. Ker je sadjereja za kanalski okraj prevažna, želeti je obilne udeležbe od strani posestnikov. Iz Tolmina. — Dne 27. nov. t. 1. je imela možka podružnica sv. Cirila in Metoda občni zbor. K zboru je prišlo 11. društve-nikov. Predsednik č. g. Jos. Kragelj pozdravi iste ter naprosi g. A. Vrtovca kot tajnika in blagajnika, da poroča o društvenem stanju. Poročevalec poda račun ter obsoja nekoje neumestne opazke na plačilnih polah, ki stvari le škodujejo. Volijo se 3 pregledovalci računov in to na izrečno prošnjo blagajnikovo. Preč. g. Jos. Kragelj se je predsedništvu odpovedal, enako g. dr. Triller kot ud načel-ništva. V načelništvu so izvoljeni : A. Vrtovec, Oskar Gaberšček, Jos. Premerstein, Jos. Kraševec in J. Gaberšček. Te dni pobirati pp Tolminu blagorodni gospe Berta Triller in Uka Devetak prostovoljne doneske za tuk. ubogo šol. mladino. Živili! O uspehu bom poročal o svojem času. — Šola v Tolminu je zaprta zarad oslovskega kašlja. Podporno društvo za slov. visoko-šolce na Dunaju imelo je te dni svoj občni zbor. Iz blagajnikovega (vč. g. dr. Sedej) poročila je razvidno, da je imelo društvo skupnih dohodkov 1440 gld. 14 kr., troškov pa 1574 gld. 94 kr. Podpirancev je bilo 57 iz raznih fakultet vseučilišča in tehnike. Zbor imenoval je enoglasno svojega blagajnika g. dr. Sedeja častnim članom. Predsednikom je bil izvoljen g. I. Navratil (umrl), blagajnikom pa vč. g. mongsr. Fr. Jančar, kateremu naj se odslej blagovole pošiljati darila za podporno društvo (Dunaj, L, Sin-gerstrasse 7.'. Konečno je nazdravil drž. posl. Višnikar marljivomu odboru in dijaštvu. Ostala Slovenua. Trst. — Pretekli teden je razsajala po mestu in na morju tako silna burja, da je bil ustavljen celo promet z brodovjem med Trstom in drugimi lukami. Javni shod pol. društva „Edinosti" dne 29. novembra v Skednju nam je podal zopet nov dokaz, v koliko se zavedajo Slovenci tržaške okolice svoje narodne dolžnosti in tudi znak lepe sloge, po kateri edino je mogoče kaj doseči v narodnostnem pogledu. Kljub neugodnem vremenu — brila je mrzla burja — se je zbralo nad 500 mož od blizu in daleč. Prostori Sancin - Vrbove gostilne so bili do zadnjega kotička napolneni. Po prisrčnem pozdravu društvenega predsednika g. prof. M. Mandiča je govoril g. dr. Grerorin ter razsežno pojašnjeval delokrog občin in o namenu, ki ga ima resolucija o ustanovitvi okr. glavarstva. Govorili so potem še nekateri govorniki in naposled se je sprejela enoglasno resolucija, ki je po bitstvu povsem jednaka na prejšnjih shodih sklenjeni. — Škof. msgr. A. Šterk se je odpeljal na Dunaj in je bil učeraj sprejet v avdijenci pri cesarju. — „Tržaški Sokol" priredi jutri zvečer v društveni telovadnici Miklavžev večer. Istra. — Pri občinskih volitvah v občini Dubašnica, katera je bila doslej v laških rokah, je zmagala hrvaška stranka v vseh treh razredih. Ko so Lahi sprevideli, da pogore, so Hrvatom ponujali kompromis, a niso nič opravili. Živeli zavedni Dubašničani! Le tako naprej ! — Na Malem Lošinju je sklical preteklo nedeljo dež. posl. S. Ko-zulič volilni shod, ki se je v vsakem pogledu dobro obnesel. — V D o b r i n j u so osnovali hrvaško čitalnico. To je tudi znamenje vstrajnosti Hrvatov v Dobrinju. Hoteli so namreč ustanoviti čitalnico že pred 10 leti. Pravila pa niso bila potrjena, vzlic temu, da so se večkrat vložila. Šele na utok naravnost na ministerstvo so jim bila pravila potrjena, skupno torej šele čez 10 let. — V Pulju se je pokazala z zimo vred tudi bolezen tifus. Doslej je zbolelo 300 oseb, a 4 so umrle. Kranjska. — Nadvojvoda Evgen je bil pred kratkim v Ljubljani, da si ogleda poslopja nemškega reda. Bil je tudi v slov. gledališču, ko se je predstavljala žaloigra „Marija Stuart", ter se jako pohvalno izrekel o napredku slovenske dramatike. — v Idriji so slovesno otvorili in blagoslovili nov vodovod. — Okoli Vinice v črnomelj-skem okraju so videli medvedko z mladičem. Dosedaj ji še niso prišli do živega. — Dne 19 p. m. so osnovali v Ljubljani „Leonovo družbo", ki ima glavni namen, zbirati in spodbujati na znanstveno delovanje krščanski misleče učenjake na Slovenskem ter gmotno podpirati znanstvena početja in slovenške visokošofce. Predsednik je prelat dr. Kulavic, podpreds. dr. Krek. — Obč. zastop ljubljanski je sklenil, da sezida za letos osnovano višjo dekliško šolo novo poslopje, ker prejšnje poštno poslopje ni pripravno za šolske namene. Ivan Navratil f. Z Dunaja je dospela v slovenske kraje žalostna vest, da je pre-minol tam jako odličen slovenski rodoljub in književnik Ivan Navratil v 72. 1. svoje dobe. — Ivan Navratil se je rodil 5. marca 1825. 1. v Metliki. Ljudsko šolo je obiskoval v Metliki in v Novem mestu, kjer je dovršil tudi gimnazij, takrat samo 6 razredov; 1. 1843. je prišel v Ljubljano v tedanjo „filozofijo" (sedaj 7. in 8. gimn. razr.), katero je zvršil 1. 1845. Najprej je vstopil v semenišče; ko je uvidel, da nima poklica za duhovski stan, je izstopil in sprejel službo pri dohodnem okrajnem uradu, 1. 1847. pa je prišel k dež. sodišču na Dunaj, kjer je bil zadnji čas predstojnik pomožnih uradov in ob enem tudi tolmač slovenskega in hrvaškega jezika. — Pokojnik je bil odličen pisatelj slovenski; zadnja leta je posebno pridno raziskoval šege, navade, prazne vere in vraže na Slovenskem in primerjal jih z onimi drugih narodov, v prvi vrsti slovanskih. „Letopis" naše Matice je priobčil veliko takih razprav! — Odličnemu prijatelju: Večna slava! Družbe sv. Cirila in Metoda vžigalice so izšle. Zaklopnicam narodnih barv je napis: Vžigalice „družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani". Blago je-izborno, cene pa iste, kakor drugim vžigalicam. Zaloga je samo v trgovini Iv. Perdan-a v Ljubljani. Ob enem so p. n. občinstvu na razpolago svinčniki naslovljeni: Svinčnik „Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani". Narejeni so v raznih barvah in po raznih cenah iz najboljšega materijala. Zaloga je le pri Jos. Petrič-u, trgovcu v Ljubljani, Kolodvorske ulice. Bojaki; Kupujte in zahtevajte samo takih domačih vžigalic in svinčnikov. S tem ne razširjate samo slovenskega imena, ne dobivate samo dobrega blaga, ampak s tem podpirate družbo sv. Cirila in Metoda. Za miklavževico, božičnico in godove sezite — Slovenci po njih! Štajerska. — Za spodnještajerski ju-bilejski zaklad, kateri se ustanovi v proslavo 50-letnice vladanja Njeg. Veličanstva, se je nabralo doslej le 2000 gld. Ta svota je prenizka za primeren zaklad, radi tega poziva „Domovina" rodoljube, da bi prispevali v to s vrbo po svojih močeh. — Vlada na-meruje ustanoviti v Mariboru okrožno sodišče. To ne da miru Celjanom, ki so pričeli že sedaj zabavljati. — Proti odloku celjskega mestnega magistrata radi sokolske zabave je vložil „Celjanski Sokol" pritožbo. — „Celjski Sokol" bode imel 5. decembra občni zbor. Dvojna mera. — „Domovina" pripoveduje, kako sta morala pred tremi leti profesorja in duhovnika Zupan in dr. Svetina zapustiti Alojzijevišče v Ljubljani, ker ministerstvo ni dovolilo, da bi poučevala iste dijake, s katerimi sta stanovala skupaj v omenjenem zav9du. Potem nadaljuje celjski list: „Ždaj si pa poglejmo, kako se pa ravna z nemškimi profesorji in nemškimi dijaki na Štajerskem. Prvič velja na Kranjskem neka Bezirkssperre, kakor nekdaj za Napoleona Continentalsperre, namreč dijaki, ki so rojeni na Dolenjskem, morajo po odloku dež. šol. sveta študirati v Novem mestu, dijaki iz kranjskega in radoljškega okraja morajo študirati na Kranju. Na Štajerskem pa smejo dijaki, nabrani na Gorenjem Štajerskem, študirati v Celju, to je na Spodnjem Štajerskem. Pa tudi profesorji imajo na Štajerskem večjo svobodo. Tako n. pr. sme Duffek, profesor višje gimnazije v Celju, stanovati in hrano imeti v celjskem „Studentenheimu" s tistimi dijaki, katere poučuje v šoli. „Preljuba pravičnost, oj kje si doma ? — Baron Gautsch ! zakaj pustiš da se tako ravna ?“ Gradec. — Pred kratkim se je osnovalo • „Podporno bolniško društvo slovanskih vseučiliščnikov v Gradcu" z blagim namenom, oskrbovati in podpirati obolele dijake slovanskih narodnostij. Kdor le količkaj pozna razmere in težnje dijaške na vseučilišču, komur je znano, s kakimi težavami in po-manjkljajem mora se posebno slovenski dijak bojevati v tujini, ta uvidi potrebo takega blagodejnega društva! Težko je že dijaku shajati, dokler je še zdrav in čvrst, koliko težje, da, celo nemogoče, kadar zboli ubogi dijak. Ker so mu zdravniška pomoč, zdravila itd. predraga, zanemarja bolezen vedno bolj in bolj ; pogubonosno kal nosi v sebi in le malokateremu je mogoče, pravočasno ukreniti potrebno, ker je žalibog v preslabem gmotnem stanju. Človeka zaboli srce, ako vidi hirajočega kolego brez pomoči. Da jih ravno izmed slovenskih dijakov toliko umrje prerano, vzrok temu je, da je slovenski dijak brez vsake pomoči v slučaju bolezni. Že dolgo se je občutila potreba podpornega bolniškega društva v slovanskem dijaštvu in zdaj se je uresničila ta srčna želja. Da bo pa' dru štvo tudi dosezalo svoj namen, treba je podpore iz domovine, od prijateljev dijaštvu. Letnina za dijake je mala (4 krone), ker se ne more več zahtevali od njih, in zato so v slučaju bolezni popolnoma preskrbljeni. Z ozirom na velike stroške obrača se odbor na radodarne rodoljube s prošnjo, da blagovolijo pristopiti društvu kakor podporniki (10 kron na leto) ali pa kakor ustanovniki (200 kron), za kar jim bode slovansko dijaštvo vedno hvaležno. V društvu so zastopane vse slovanske narodnosti in na čelu stoji akad. senat, ki je uvidel veliko potrebo. Pričakuje, da se slovensko občinstvo tudi to pot odzove naši prošnji, prosi odbor, da se pošiljajo eventualni darovi in podpore na odbor podpor nega bolniškega društva slovanskih vseučiliščnikov v Gradcu (Allgemeines Krankenhaus). Odbor se je konstituiral sledeče: Predsednik, g. prof. dr. Eppinger Hans; podpredsednik, g. med. Kunst Anton; I. tajnik, gosp. med. Kac Viktor; II. tajnik, g. med. Dražič Luka; blagajnik, g. med. Feuestein Leo; blagaj. namestniki, gg.: med. Arneri Vlaho, med. Cipano\vski Ivan, med. Nikolič Petar in med Stojanov Ivan; odborniki, gg-: prof. dr. Krones Fran vit. pl. Marchland, prof. dr. Mischler Ernst, med. Begič Milan, med. Cvetkovič Atanazije, teh. Domafiski Stamslaus in jur. Urbanek I. Koroška. — V celovškem mestnem zastopu se je stavil predlog, naj se volilna pravica razširi tudi v obč. odboru tako, kakor za državni zbor. — Porotniško zasedanje začne 14. decembra. — Celovec potrebuje 20.000 gld. za vzdrževanje svojih šol. — V Velikovcu mislijo uvesti električno razsvetljavo. — Okrajnemu glavarju v Beljaku Šusterju je podelilo častno občanstvo 17 občin. Razgled po svetu. Iz državnega zbora. V seji dne 21. novembra je volila poslanska zbornica 21 članov v osrednjo komisijo za pregledovanje zemljiškega davčnega katastra •n 24 namestnikov. Za pokneženo grofijo go-riško in gradiško je bil izvoljen kot član Alfred grof Go r o n i n i in kot namestnik Žiga grof Attems v Podgori. Pravi član osrednje komisije in njegov namestnik morata biti zemljiška posestnika v dotični deželi in ne smeta biti člana deželne komisije. V tem slučaju se je spodobilo, da je bil voljen grof Coronini, ki je v državnem zboru zastopnik goriškega posestva. Med zadnjimi rečmi, ki so se razpravljale pretekli mesec v proračunskem odseku, je bil preudarek železniškega m i n i-sterstva, ki je letos prvič nastopilo s popolno svojim preudarkom. Pri tej priliki je prišla v razgovor tudi zveza Trsta z notranjimi deželami po drugi železniški črti. Tržaški poslanec Stalitz je vprašal ministra, kako stoji ta reč. Kranjski poslanec Schvvegel je zagovarjal bohinjsko železnico, poslanca Steimvender in dr. Gregorčič pa predelsko. Slednji je poudarjal, da v trgovinskem in finančnem oziru ima predelska železnica prednost pred vsemi drugimi, ki se imenujejo v tem pogledu. Vrhu tega bi vezala ta železnica vso goriško deželo od Predela do Gorice ter bi postala posebno bolškemu okraju vir blagostanja, kakoršnega danes še ne pozna. V slučaju, da bi se vlada nikakor ne hotela ozirati na predelsko železnico in da hi se gradila bohinjska, zahteva, naj vlada dela na to, da se ob enem zgradi tudi lokalna železnica od Sv. Lucije skozi Tolmin do Kobarida. Minister Guttenberg je odgovarjal precej obširno na stavljena mu vprašanja; vekel je. da vlada se prav marljivo bavi z vprašanjem o drugi zvezi med Trstom in notranjimi,' oziroma severnimi in severozahodnimi deželami; pojašnjeval je stališče, s katerega vlada pretresuje to zamotano vpra-šanje. Železnica čez Ture, to je s Solno-graškega čez hribe na Koroško skozi Malniško dolino, zdi se zagotovljena. Glede nadaljevanja proti Trstu prideta v poštev dve črti: Predelska in bohinjska. O prvi se ne da ta-jhi, da bi najbolje ustrezala trgovinskim zahtevam mesta tržaškega in severnih dežel; tndi vojaško ministerstvo jej ne nasprotuje Popolno, a vendar zahteva, naj se najprej zgradi železnica, ki bi šla navpik na državno ‘nojo. To kaže, da vojaško ministersvto ima pred očmi v prvi vrsti bohinjsko železnico 'n potem še le predelsko. Za slučaj, da bi sp gradila bohinjska železnica, nima minister jhč proti temu, da se zgradi ob enem tudi lokalna železnica Sv. Lucija-Kobarid. Vpra-šanje o drugi železnici proti Trstu ni še stalno rešeno; a vse kaže na to, da se reši v nedolgem času; najbrže kmalu potem, ko se stnde novi državni zbor, ki se bo volil to zimo. Letos so bili silno slabi pridelki P° nekaterih občinah v kanalskem, komen-skem in sežanskem okraju. Županstva in po-Samezniki teh okrajev so se obrnili na svoje Poslance, da bi izprosili potrebne podpore °d vlade. V seji dne 20. novembra slavili *o dr. Gregorčič in tovariši naslednji ujni predlog: V nekaterih občinah odnijskih okrajev Kanal, Komen in Sežana a Primorskem so letošnji pridelki tako revni, a jo lakota neizogibna, ako visoka c. kr. ada ne poseže vmes za časa. Toča, ki je Ponovno tolkla, uničila je skoro popolno polj-o pridelke. Peronospora je mnogo škodo-trtam in krompirju. Dolgotrajno deže-n>r'e ^ zaprečilo, da se niso mogli spraviti i pridelki živinske krme, ter je uzročilo im’ !j!"ornPirju gnjilobo, ki žuga popolnoma v icjti ta pridelek. Vina so pridelali ljudje Dov *i °* » IH.ti n i» »> »» in ceneje vrste od drugih tovarn. Tino za domačo rabo v sodčkih po 56 litrov: po 16, 18, 20 in 24 kr. liter. jdftB"- Vse brez zaveze. Za mlekarje in gospodarje! Tvrdka G. Ford. Resberg v Go-r*ct je spravila v trgovino novo vrst ^oke za rejenje živine, katero uporabljajo že v planinskih deželah vsi živino-rejci in mlekarji. Ta s. 123 8-11 moka za pitanje Je pripoznana po c. kr. kmetijskem po-skušališču v Gorici kot izborno sredstvo Za rejenje in jo priporoča odjemnikom rtuli svoje redilne lastnosti za boljšo kakovost kravjega mleka. Moka za pitanje se dobiva v zaznamovanih in s svincem zapečače-Žakljih od 50 kg. po 3 gld. pri tvrdki J- Kaučič v Gorici '|Ll Kornju ter pri tvrdki G. Ferd. esbern v Gorici v stari cukrarni v kapucinski ulici. p. 53 7—8 • ...|i u'l.'Ii i- Dunajska borza 5. decembra 18%. • Skupni ih-žSvhi. ddlg. v :notah j , . 101 Skuppi,jjrža.vni, (Jplg y srebril . .101 Avstrijska zlata renta . ..........122 Avstrijska kronslia renta . . . 100 Ogferska zlata rehtd 4%! . L . . 122 Ogerska kronškibrenta 4%' . . . . . 99 Avstrp-rog^ji-skejbaflgne;,delnice • ■ • 936 Kreditne delnice ......... 365. Lottdoh Visla . ". . ; . . .... 119 Nemški dr2.' bankovci za 100 mark . 58 20 mark . I J-,1. . . . . .i . 11 20 frankov . . ..... 9 Italijanske lire . , . , . . . . . . 45 G. kr. cekini ....................... 5 30 30 70 75 25 15 90 85' 76 53 35 68 Ilad, dobro izučen organist ki je že več Časa opravljal službo organista, išče službo.Več pove upravništvo „Soče*. primes k bobovi kavi edino zdrava kavina pijača. Dobi povsod, pol kilo za 25 kr. Svarilo f Zaradi ničvrednih ponarejenih iadelkov je treba paziti na izvirne zavoje ■ imenom Kathreinep V življenju se ne zgddi več tako redka prilika, da bi se moglo:,'dobiti le za 2 gld. te-le potrebne predmete; in sicer 40 komadov; 1 prima-ura! najelegantueja, lepo pozlačena, z lepo verižico, točno kazoca, z enoletnim jamčenjem; 1 ftna Zapestnica 'za1 dame iz pariškegd' duble zlata ; 1 najelegantnejaiiakbpčnica za dame nove fazone; 1 krgsna Židana zavratnica za gospocje ; 1 igla za isto z umetnimi briljanti- 3 komade elegantnih gumbov iz duble zlata z umetnimi briljanti za prsa; 2 mehanična gamlia za manšete, duble zlato' S patebtovapim zapiralnikom; 2 krasna gumba za pvratnico iz duble zlata ; 1 elegantni prsten za gospoda z lepim kamenom ; 6 najli-nejih barvanih'žepnih robcev; 1 krasno'in ! lino obrobljeno žepno ogledalo ; 10 'finih angleških papii^ev za pisma in 10 zavitkov. Vseh ki-asijili predmetov plane, 'z uro vred odslej le 2 gld,- m se dobč, dokler so v zalogi, po poštnem 75, 1 ' povzetju pri krakovski 204 2 trgovski hiši F. VKindisch ,v Krakovu, (Kfakau, Postfach Nr. 16-10). Ozira vreden zaslužek posebne vrste in dolgotrajnosti ponudi se v vsakej fari razumljivim, krepostnim in spoštovanim osebam. Pismena vprašanja pod „9132“, Gradec, poste restante. 32, 25—25 Gostilna „Pri potelinf ulica Gliega št. 7. - V Trstu - blizu j. kolodvora • Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je uredil svoje gostilniške prostore tako, da more priti v nje gospod in priprost kmet. Postreže se vsakega z-dobrim jedili in izbornim črnim ali belim naravnim vinom, in sicer po taki ceni, da se ne boji tekmovanja. Gostilna je vedno preskrbljena z domačo posušeno in svežo presičevino, pristnim salamom, klobasami, nanoškim ovčjim in drugim sirom. Priporoča zasebnikom in krčmarjem svojo veliko zalogo črnega in belega vipavskega vina toliko iz zaloge v Prvačini kot v Trstu. Prodaja se na Hrobno in debelo in razpošilja po zahtevi na vse strani stroškov prosto. Vina so teh-le vrst: modra frankinja, ber-zamin, burgunder, izabela, rulandec stari in novi, belo staro in novo, rizling stari in novi itd. Speeljalitetna vina črna in bela iz 1. 1892., 1893., 1894. in 1895, v steklenicah od 1 litra 80 kr., pol litra 40 kr. — Domači tropinovec se dobi tudi po naročilu v vsaki meri. Gostilna je odprta od 7. ure zjutraj do polunoči. — Priporočaje se svojim rojakom v Trstu in na de-deli, da ga počaste s svojim obiskom pri vsaki priliki, drže se gesla „Svoji k svojim“, beleži udani 194_6 Anton Vodopivec, gostilničar. Josip Črnigoj edini slovenski stolar v Gorici v ulici dle .Bosco, priporoča-se rojakom v Gorici in v okolici. Izdeluje vsakovrstne nove in popravlja stare stolice. Ne boji se tekmovanja. na glavnem trgu v nekdanji Pallovi hiši priporoča rojakom iz Brd svojo trgovino jedilnega blaga in domačih, zunanjih pridelkov, n. pr. sladkor, kavo, riž, olje, moko in druge reži, dalje petrolij ter raznovrstne sveče za cerkve in pogrebe. 08 3 Postrežba je vestna in poštena, cene zmerne. „Goriška ljudska posojilnica”, (opisana zadruga z omejeno zarezo) sg preseli 1. jan. 1897. v hišo št. 9. v ulici Vetturini **90 (za gostilno „Angelo d’ oro* ali „Pri zlatem angelju*). Svoje prostore bo imela na levo roko pri tleh. V- ■ -------- V edenajstih mesecih je imela letos 444.000 gld. — prometa. — Hranilne vloge se obrestujejo po 4l/s0/o Posojila se dajejo: na menice po O1/,0^ na vknjižbo po 5l/20/0 ,.j Uradpi penami promet so: siiede!ja, ponedeljek in četrtek . -- -1/ i-j ui (ijimfll ohjw)br\ , * U' .-/‘.i jnm in v:it.Ui[ li?* PT^P- Zg druga, opravila, ivsak dan do poludne, 172 2 ohvrV Jozot'. Opozarjamo sl. občinstvo v Gorici in na deželi, da naša tiskarna ima v svoji zalogi — Krasne posetnice za gospo, gospicc in gospodo vseh oblik in velikostij. posetnice za fcrate SoM* s sokolskim monogramom. (Na zahtevo pošilja uzornik črk za posetnice) ^ose^nost za tazna voscUa n. pr. godove, novo leto itd. Krasna poročna naznanila y veliki izberi. Trgovske zavitke vseh kakovostij. Trgoirslke račune vseh oblik. Trgovski papir s tiskom tvrdke. 18®“- Vabila -t»at za • razna društva • in VSPOREDE, razno lepake itd. OSMRTNICE, PRAVILA, BROŠURE, KNJIGE in drugo prevzema v tisek in točno izvršuje imlM fisiipi A. GABRŠČEK. Prvi in najstareji fotografiči-Mtiili zavod Antona Jerkiča v Gorici na Travniku (poleg nadškofije št. 11) prevzema vsa v fotografično stroko spadajoča dela do naravne velikosti; izdeluje fotografije na porcelan, na broše (najnovejša Iznajdba), na žido, platno itd., akvarele, oljnate slike; posnema po starih fotografijah pomanjše-valno ali poveličevalno na najokusnejši način. Neprekos-70 Ijivo delo jamči. Cene poštene. 26—1 Prodaja STEINFELDSKO PIVO, vino in žganje M. Brass, v Gorici na Kornu 8 (v bivši Reichovi hiši). Najboljše in ceneje kakor drugod sc dobivajo slamoreznice, mlatilnice, vevniki (Rutzrnuhlen) in drugi koristni kmetijski stroji samo v edini slovenski zalogi na Goriškem pri FRANCU BABNIK v Gorici, via Formica št. 12. (poprej na Starem trgu). Za stroje se jamči in se zamenjajo, ako ne bi odgovarjali za-htevom. Postrežba je poštena. — Novi ceniki na zahtevanje se pošiljajo zastonj. 71 — 1 Slovanski obrtniki in trgovci. M | Franjo Jakil | ▲ Tovarnar kož v Rupi ▲ T zaloga v Gorici Raštel 9. ▼ t Lončar Alojz Černe v Kobaridu izdeluje vsakovrstne < A ANTON OBIDIČ A lončene peči in modovnice za I . . . V ognjišča po najnovejših uzorcih. j I čevljar v Semeniški ulici št. 4- se » _ Cene so nizke in dobro blago. I ■ priporoča Slovencem v Gorici in ■ ^ zaloga v Gorici Raštel 9. ▼ Prevzame tudi stavbinske okrase J v okolici za blagohotna naročila. ▼ <•» <9 po doposlanih načrtih. ^ <1 «1 Gostilničar Ivan Lisjak Rajhu“ št. 5. na Kornu, priporoča gostilno: vino belo vipavsko in briško, kraški, pivo steinfeldsko, kuhinja dobra, sc vrstne za prenočišče, prostorni hlevi za Gene primerne. Trgovec z vinom Anton ski ulici, v Gorici (gostilna I priporoča bogato zalogo v in črnega vina v sodčkili od ga ima v svoji zalogi v gledi Cene zmerne, poštena postr Fotograf A. Jerkič £ ivan Dekleva ^ ^ na Travniku j veletržec z vinom, priporoča svoj fofografični <► X imi» v svojih zalogah vseh zavod zavednim Slovencem na j vrs^ domačih in istrskih vin. ^ Goriškem. » ^ Cene zmerno, ^ ff m tttf f tf tl£ i Pek Karol Drašček priporoča pekarijo v Biva Corno 4 in podružno prodajalnico kruha v Semeniški ulici 2. • Trgovec z vinom Ant. Pečenko S Vrtna ulica šiv. 8. • priporoča v sodčkih od 56 litrov naprej J pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, • briskih in istrskih vinogradov. — C( • • postrežba ločna. • • Za pristnost vina jamči. a i Gene zmerne, •••••••••• r Q BS* <► -O- ■<► -O O -O O •<> y i Usnjar Franc Bensa ▼ • ▼ v Ozki ulici 8 A A A priporoča vsakovrstno usnje, ^ • Svečar J. Kopač v Gorici S Solkanska ulica 9 • priporoča pristne čebelno-voščene sveče kg po gld. 2’45. Za pristnost jamči s 1000 kron. Sveče slabejših vrst po jako nizki ceni. Zaloga kadil za cerkve po gld. 1‘20, 1 gld., ter 50 kr. kg. Razpošilja na vse kraje avstro-ogerske monarhije. ••••••••«•«••••••••••••••••••• O O 90-Q<>Q94>Q<*-9-&-Q Anton Kuštrin T ^ Gostilničar Ivan Reja v Gosposki ulici šiv. 23 ▼ • priporoča svojo gostilno „pri j , A priporoma y ^ golobu* za vojašnico štv. 7. ^ ^ _ I svojo trgovino raznih jedilnih A • Vino belo in črno prve vrste. • j A podplate, kopita, orodje jn druge A V potrebščin. Postrežba ločna. T ^ Kuhinja dobra. Gene zmerne. ^ ▼ potrebščine za čevljarje. Tovarna piva Fr. Wanek na Goriščeku © ^ priporoča svojo zalogo goričkega piva. | l«*****4******#AA4****5 £ 'Andrej Jakil (£ ^ Tovarnar kož v Rupi » p. Miren. fr Anton Koren J, Gosposka ulica 4 ® priporoča razno lončarsko, porcelansko in stekleno (j) blago, reže in uklada šipe ter pripravlja okvirje. § K********************* I Andrej Čermelj & ^ na Kornu « _____________ fr priporoča svojo zalogo razno- 4} vrstnega jedilnegablaga. ♦ Postrežba veslna. fr fr t Klobučar Anton Fon > * v Semeniški ulici * priporoča svojo l)Ogato zalogo 4} klobukov in kap ler gostilnico fr * preskrbljeno z izborn. vini. f* i Papirnica Antona Jeretiča ^ v Semeniški ulici in za veliko vojašnico J priporoča vse izdelke, ki spadajo v šolsko in * pisarniško stroko, kakor peresa, svinč- Sg uike, papir, knjižice itd. ^ Prodajalnica na Kornu v Gorici- 'J Saunig & Dekleva ji glavna zaloga koles „Swifl“ v ulici Fran Josipa |6 A št. 4. - Zaloga pušk, streljiva, šivalnih strojev jg itd, v nunski utici št. 16. Popravljalnica koles v $1 in izdelovalnica žičnih blazin v nunski ulici št. 14. fe JO S. V I N D Y Š tovarna strojev in livarna Praha - Smtehov, VinohradskA ulica št. 94. priporoča patentne stočilne stroje brez zamaševanja in s sočasnim zamašenjem steklenic, ZRAČNE TLAČILKE (lastna iznajdba) povsem nove, zboljšane sestave, kotla s pumpo, čistila za slokla-nica, zamašilko in kaprovalko steklenic, tlačilko. P4*™' we tili in zaklopnico vseh vrst iz rdečega zlitka, medenine ali železu ol najmanjšega do največjega obsega. Coniki na zahtovo brezplačno.