PoStnina plačana v gotovini. Sped, in abb. pos. 2. Gr. ■ mmmc uKtDNIŠIVO in UPPAVA v Gorici v ulici !'»rzoni štev. 38 — Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10.- 12. ure Leto II. Štev. 52 KATOLIŠKI TEDNIK IZIDE VSAK ČETRTEK PoStni čekovni račun It. 11/5092 GORICA DNE 26. DECEMBRA 1946. Cena L. 5.— ' Uredništvo in Uprava Slovenskega Primorca voščita cerkvenim m svetnim predstojnikom, vsem dobrotnikom, soti ud ni kom in bralcem — priiateljem in nasprotnikom — blagoslovljene božične praznike in prav srečno novo leto. Naj bi novo leto prineslo našemu narodu in vsem narodom sveia mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem J - ----- — — --------------------------- Mir ljudem dobre volje I ■ Spet doni po vsem svetu angelski glas: «SLAVA BOGU NA VIŠAVAH IN NA ZEMLJI MIR LJUDEM BLAGE VOLJE E Utrujeno človeštvo tuli danes še rado posluša« ta gl is, toda vnema se cesto le za mir, zavestno ali nezavestno pa kaj rado preslišuje besede «Slava Bogu* in «ljudem blage volje». In vendar je za pravi mir potrebna izpolnitev dveli pogojev: najprej je treba iskati božjo slavo z zvestim izpolnjevanjem vseh njegovih zapovedi — in, potem je treba dobre volje. In prav ta dva pogoja za j ra-vi mir manjkata pri miogih ljudeh, ki govore o miru, a je vse rji h mišljenje in delovanje v zasebnem in javnem življenju nasprotno pravemu miru. Da ljudje sedanje materialistične dobe na Boga pozabljajo ir. delajo, kakor da bi bil Stvarnik eden izmed kraljev, ki so zgubili v dobi ljudskih republik svoj prestol, ni vredno niti o-membe. Vsi smo priče, kako se človeški črviči upirajo neskončnemu in večnemu božjemu veličanstvu in. skušajo graditi raj na zemlji brez začetnika vsega dobrega. Toda ljudem manjka tudi do-bre_ volje. _Ni res, kar nekateri trdijo, da so vsi ljudje vendar '7eč ali manj dobri: in da vsi le dobro hočejo. Ni res, da so vsi ljudje resnično dobre in blage volje. Saj ni mogoče, da bi bila volja res dobra, zdrava, blaga, ako je njena luč, t. j. um tako »temnel, da skoraj ne more več razlikovati med čednostjo in grehom. Ni blage volje, kjer iščejo miru in sreče le za svoj sebični jaz, za svojo družino, za svoj narod, za svoj razred, za svoje somišljenike. za svojo stranko, medtem ko gojijo le srd in maščevalnost za vse, kar je izven teh ozkih krogov. Ni blage volje in zato ne sreče ne miru v srcih, ki jih ne boli nesreča bližnjega, ampak je njihova slast v tem, da svojega bližnjega, ki so ga morda celo krivično ožigosali za ivojega sovražnika, poteptajo v prah. To je volja satanova, čigar veselje je maščevanje po zloglasnem pravilu: »Maščevanje je slad- ko.« Ni blage volje, če človek noče spoznati resnice, ker hoče trdovratno verovati, kar mu narekujejo strasti in zla dela preteklih dni, a noče verovati, kar uči nepokvarjena in od sveta vere razsvetljena pamet. - Ni dobre volje, kjer ljudje rabijo dvojno mero, eno v ocenjevanju bližnjega; drugo v ocenjevanju samih sebe. Ni dobre volje, kjer človek zase zahteva vse, a bližnjemu odreka ceh' tisto, do česar ima od Boga samega neoddatno pravico, n. pr; pravico, da ravna po svoji vesti Ni blage volje, kjer se preganjajo prijatelji Boga in čednosti in poveličujejo ljudje, katerih mišljenje in delovanje je v očitnem nasprotju z nauki božjimi in z življenjem Gospoda ter njegovih svetnikov. Bodimo blage volje in dajmo Bogu čast, ki mu gre, in Bog bo dal nam tisti mir, ki ga zlasti v sedanjem svetu zaston.i iščemo. Žalostnim srcem za Božič Koliko Jiib je ? Mislim predvsem na žalostna srcu ljubljenih rojakov, kjerkoli so: v domovini ali v tujini kot begunci pred lastnimi brati, po ječah in taboriščih. ali na prostem brez svobode, Koliko vas je žalostnih, neveselih!! Tudi če bi mogli prešteti samo tiste, ki kljub grožnjam m strahovanju na glas vpijejo svojo bol, bi bilo število neveselih mnogo večje gg. neveselih prejšnjih let. Kako veliko bi bilo šele, če bi mogli sešteti vse druge tisoče, ki se zgražajo nad rdečim fašizmom in nad vsem, kar je z njim v zvezi, le med prijatelji, znanci ali pa med štirimi stenami svojega doma! In če bi mogli prešteti vse stotisoče, ki nemo govore sami s aeboj, zaprti v svoje srce, kjer nihče ne vidi kot Bog?! L), kaj vse nam bo razodel dan resnično svobode, ko bo bruhnilo na dan kot iz vulkana vse to, kar dane« gloje in stiska nešteta srca... Prav za prav nosijo v svojih srcih tiho žalost vsi resnični in resnično verni Slovenci. Vsak Slovenec, ki je tega imena vreden, sočustvuje 5 trpečim narodom ter joče z jokajočim rojakom: »tuja solza mu meči tr- ie«. Tem žalostnim slovenskim i r-eem pišem pismo, ki ga narekuje ljubezen. Pišem ga tudi tistim, ki danes razočarani govorijo: »Da smo toliko trpeli in žrtvovali za komunizem, tega si res nismo predstavljali!« Neuslišana prošnja Pustite med to žalostno množico vsaj božično številko našega lista. Ne! Pustite v imenu svobode, da preberejo ta članek in se zjočejo vsaj tisti, ki ste jim za večno strli zemeljsko srečo! Ne! Pustite v temne ječe vsaj naše božično in nov i-letno voščilo tistim, ki so tolažbe in sočutne besede bolj potrebni kct sonca, toplote, zraku. Ne! Saj sem vedel, da ne in ne. Imeti trdo srce v mehki božični noči, - -kako huda mora biti že ta nesreča, kako težka že ta kazen! Pa nič! Saj je itak prešibka vsa ko čjoveška beseda, da bi potolažila, da bi vsaj ublažila veliko bolečino. Naj jo blaži vsaj On s svojim ljubkim liivmelumi iz betlehemskih jaslic. Njegova ljubezen in milina no pozna mej ne ovir. On naj napolni sirofna srca s svojo milostjo in tolažbo, s listo srečo in blaženim mirom, ki so ga angeli oznanjali nad betlehemskimi poljanami. Je-zušček, Sin božji, prosimo te, usliši nas! Prenekateri pa bodo vendar prejeli naš hst ter brali te vrste. Božič, Božiči.. Božič, božič, kako si mil in lep, kako otožno sladak, kako globoko nam ležiš- v srcu1 Koliko- spominov nam budiš! Božični zvon, kdo te ;more brezbrižno poslušati! Ob tvojih zvokih se nam v dušah vnamejo failna čuBtva. Božično zvezdnato neba, kdo bi te gledal brez svetlih solza? Kdo moro v duhu stati v betlehemskem hlevčku brez žarke ljubezni, kdo plavati z angeli v čudoviti mesečini nad Betlehemom brez svetega ognja v duhu? Slovenska mati, zapuščena vdova, kako ti je pri srcu, ko nimaš več dragega sina, ljubeznive hčerke? Zastonj se ozirajo tvoje oči, da hi jih vsaj enkrat še videla tu ■M ■. u«ic >rrl. -iibo en 0 v i:a zemlji zapuščeni. Ni jih več m nikoli jih več ue bo!,Kako ti je pri sr« u? Kako je bilo lepo takrat, ko si praznovala božične praznike skupaj z njimi pri domačem ognjišču. Sedaj pa že dva Božiča!... In tako ko vsak Božič, vsak Božič, vse do Konca dni! Tudi r.e veš, kje jo njegov grob, da bi nanj pokleknila, pomolila, jo kala, prižgala svečko za Vernih uuš dan. «Mi sel ti-blodi okrog, pa ne ve, kam naj poleti, kje naj se na grob spusti, da potoči nanj solzo.« Begunec slovenski po rajnih taboriščih, kako ti sili v spomin domači zvon na božični večer. Zvonovi na tujih tleh pojo lepo, pa vendar jih težko poslušaš, ker ti budi-jc na rojstno deželico tako spomine, da te žge v dno duše. Samote iščeš V sveti noči, Betlehemu tožiš svojo bol, gledaš nebo, a zvezd ne vidiš, ker ti oči zalivajo solze... Kaj premišljuješ? »Kjo je pa ona, kaj 'dela in misli?...« Kot ti. Vajine misli in srca se srečujejo pri beti e hemskih jaslicah. Kaj pa ti, dragi bralec, na Primorskem! Res, da si na domačih tleh in slišiš pesem domačih zvonov. Morda se s teboj v Bogu veselijo božičnih praznikov vsi tvoji dragi v toplem kotičku družinske sreča-Daj Bog! Pa vendar sta včasi tvoja sreča in tvoj mir skaljena. Tisti večni krivični očitki jeznih sosedi o v, tisto zmerjanje in kvantanje tovarišev in še bolj tovarišic, tiste večne grožnje in žuganje: boste že videli, zaprli, izgnali, pobili vas bodo! — Vse to so težke reči. Razumem, težke reči! (Nad.na 3. strani) ZIVIJENJA CEKKVE Novi praški nadškof Poročali smo že, da imajo v Pragi novega nadškofa. Na praznik Brezmadežne so ga posvetili ob u deležbi številnih vernikov, mnogih čeških škofov in diplomatskih zastopnikov. Predsednik republike Beneš, vlada in praška občina so poslali vsak svojega zastopnika, (Nedeljo prej so posvetili tudi v Ljubjaui škofa. Vernikov je bilo veliko, od oblasti pa nikogar. Časopisje ni niti poročalo o posvečenju). Praška nadškofija je bila po smrti pok. kardinala Kasparja .i iot brez škofa, pač zaradi nemško okupacijo. Zato je bilo sedaj veselje tem večje, ko je sv. oče imenoval za nove ga nadškofa takega moža, kot je dr. Jožef Beran. Novi škof je doma iz Pilzna in mu je 58 let. Njegova mati jo prisostvovala njegovemu posvečenju. (V Zagrebu je Ste-pinčeva mati malo prej prisostvovala obsodbi svojega sina-nadško-fe). Bogoslovje je študiral v Rimu kot gojenec češkega zavoda sv. Janeza Nepomuka. Pozneje je postal irofesor na praški univerzi in rektor bogoslovnega semenišča. Ko so hitJerjanei zasedli Prago, so prav kmalu zaprli mons. Berana, in sicer junija 1942. Zaprt je bil v Pragi in v Terezinu, nazadnje interniran v Dachauu, kjer je pasel uši skupaj z mnogimi drugimi duhovniki, med njimi je bil sedanji šempeterski župni upravitelj g. Ralko Premrl, Beranov drug iz tistih dni. Iz Dachaua so ga rešili Amorikanei aprila 1945. Nadškof Beran je poznan tudi kit nabožni'pisatelj i: priznan u- čenjak ter sociolog. Vsi upajo, da bo gotovo kos sedanjim izrednim razmeram katol. Cerkve na Češkoslovaškem. Vendar se zdi, da bo :inel lažji položaj kakor mnogi drugi škofje v slovanskih deželah, ker češka vlada bclj spoštuje kat. Cerkev in pušča vernikom svobodo, ki je v drugih slovanskih državah nimajo. To je pokazal ravno predsednik Beneš, ki je že 14. nov., kmalu po imenovanju, sprejel dr. Berana v posebni avdienci. Ob tej priliki je predsednik čestital novemu nadškofu k njegovemu imenovanju, mu zagotovil, da je zmeraj bil in je m vedno za versko svobodo in da bo to svobodo tudi branil. Kako razume te lesede, je Beneš takoj pokazal š lem, da je ob koncu avdience podelil mons. Beran u državno odlikovanje, vojni križ in vojno kolajno prvaga razreda za njegove zasluge. Nadškof se je predsedniku zahvalil in izjavil, da smatra svoje odlikovanje kot odlikovanje vse češke duhovščine zaradi njenih zaslug za domovino med nemško okupacijo. Obenem mu je obljubil lojalnost katoličanov do države in molitve za predsednikovo osebo. UNESCO pri mali v Notre Dame UNESCO je mednarodna organizacija za vzgojo in informacije. U-stanovljena je bila pod okriljem Združ. narodov. Sedež ima v Parizu. Na njeno pobudo so imoli sv. maso ,v pariški stolni cerkvi Notre Dame, katere .-o se udeležili pariški kardinal Suehard, nekateri škofje in zastopniki 27 držav. Maševal je škof Pothakamuri iz Bangalore v Indiji, 1 ridigal pa amerikanski duhovnik Hoehwalt, Položaj katol. Cerke« « Albaniji Iz poročil se da posneti, da jo •položaj katoličanov v novi Albaniji tak kakor skoro povsod drugod, kjer, vlada »progresivna demokracija«. V številkah izgleda položaj takole: 3 frančiškani umorjeni med osvobodilno borbo, 2 ustreljena, ker I sta bala obsojena na smrt, mnogi drugi so v zaporu. Dva jezuita sta bila ustreljena, 5 jih je v zaporu. Semenišče je zaprto, redovniške šolo tudi. Mnogi redovniki in redovnico so izgnani iz svojih hiš; katoliška akcija je zatrta; duhovščini, kar je je še ostalo, je prepovedano vsako udejstvovanje izven cerkve in še tu je nadzorovana pri pridigah. v spovednici, v uradu. Pač povsod ista zgodba, kjer sije rdeča zvezda svobode. Protiverska gonja v Italiji Med vojno, dokler sta bila še v A z liji Nemec in fašist, so sklenile vso stranko zvezo « vladi, enotnost v sindikatih in vzajemno spoštovan jo verskega čuta italijanskega naroda, Ta lepa edinost pa so je začela na vsej črti rušiti. Posebno hudo se je razvnela po vsej Italiji gonja zoper duhovščino, škofe in papeža. Povsod so zelo glasni številni hujskači in propagandisti so vraštva zoper Cerkev, a najhujše jo v Emiliji in v Rimu. V večnem mestu imajo posebno moč od zadnjih volitev, ko je »ljudski blok« ednosel zmago pri občinskih volitvah. Rimski list »Messaggoro«, ki zdu-leka ni klerikalen, opisuje položaj takole: »Že precej časa prisostvujemo s skrbjo in začudenjem silnim napadom na vero in Cferuev, ki se vrši brezobzirno z vsemi sredstvi. Nekateri listi so se v tem specializirali: članki, karikature, zgodo- vinski spomini, bolj ali manj verodostojni, vse služi v ta namen. Da ima ta propaganda vpliv na mnoge, dokazujejo sramotni in mučni dogodki, ki jih beleži kronika v raznih krajih Italije: motenje verskih d redov, (v neki vasi so a brzostrelko streljali na vernike, ko so šli od maše: v Rimu so metali solzne bombe med množico med procesijo v čast Brezmadežni: krivci Se bili 19 letni fantje; prostaške burke, kakor ona v Milanu, ko so kot duhovniki in lvdovniki našemljeni študentje v javnosti plesali »boogie-\v:rogier«, neka druga oseba je preoblečena v duhovnika z nesramnim govorjenjem in obnašanjem silila v dekleta ob izhodu nekega zabavišča); končno tudi resnična bogoskrunstva, n. pr. zasmehovanje sv. razpela, ki bi ga moral vendar spoštovati tudi vsak brez-bežnik, če ne zaradi drugega, vsaj kot simbol najvišjo človeške žrtve.« Drugi listi poročajo o različnih brošurah m periodičnih listih, o letakih po cestah in lepakih po zidovih, v katerih so na vse mogoče načine smešijo duhovniki, redovniki m redovnice, zlasti pa so napadata Vatikan in sv. oče. V teh uapadih se posebno odlikuje Rim. Stvar zavzema že nevarne oblike in so o njej razpravljali v ustavodajni zbornici. Policija je tudi že posegla vmes in nekatere take publikacije zaplenila; nekatere odgovcino urednike je sodna oblast obsodila. V obrambo enih in dragih vstajajo seveda komunistični in socialistični listi, ki jim je zadnji rimski potepuh večje časti vreden mož kakor sv. < če in vsa katol. duhovščina. Kam bo to pripeljalo ital. naro.l? če izkušnja še kaj velja, pomeni Vsa ta načrtna gonja pripravo krvave revolucije v Italiji od strani komunistov in sociali.-tov. Tako ao namreč začeli svoje delo v Španiji, tako v Jugoslaviji, tako že prej v Mehiki, tako začenjajo povsod, kjer še pripravljajo, da zavzamejo oblast, Zdi se, da je še najbolj pametno noliti, da bi šla ta nevihta čimprej 'mimo krščanskega sveta, ker drugače narodi ne bodo ozdraveli; okušati morajo vse grenke sadove brezboštva, da bodo spet spoznali, kako lahko je Gospodovo breme in kako sladak je njegov jarem. RAZVOJNA TEORIJA (Nadalje vanje) Brezbožni evolucionizem je neznanstven Brezbožni evolucionizem, ki g:i je Cerkev obsodila, ne greši samo proti veri, temveč tudi proti znanosti. 1. Neznanstveno jo zanikati Boga. Nikar so ne izgovarjaj, češ da Boga ne vidiš in tla ga torej ni. Koliko reči ne dojameš s svojina čuti, pa jih vseeno priznavaš za resnične! Naše spoznanje ni samo p k. d čutov, temveč predvsem plod razuma, ki zapopade in doume tudi stvari, ki so čutom nedostopne. Ko gledaš umno človeško iznajdbo, n. pr uro, pa ne poznaš urarja, ki jo je napravil, ali boš radi tega zaključil, da urarja ni? Ne, zaključil boš, urar mora biti,, dasi ga ne vidim, zfkaj brez urarja bi tudi ure ne bilo. In ko strme opazuješ čudovito rro stvarstva, kjer vlada prekrasen red in harmonija, ali ne boš šo z večjo upravičenostjo sklepal, aa mora biti nekdo, ki je vso to veliii-no in krasoto napravil? In ta veli-li Urar je Bog. Ali ni tako sklepanje popolnoma znanstveno? Ali ni torej zanikanje Boga Stvarnika nesmiselno in protiznanstveno početje ? 2. Neznanstveno je trditi, da je snov večna in se sama od sebe raz-vrja. Večna snov, ki je vedno bila, ki nima zečetka, kakšen nesmisel! Ii: ta večna 3nov naj bi se kar samo od sebe nekega lepega dne začela razvijati, dokler ni dosegla današnjega razveja! Skušaj nekoliko pomisliti! Ako bi bila snov večna, bi trajala od vekomaj, torej bi do danes pretekla že neskončna mera časa, recimo neskončno število let iu dni (saj čas ni drugega kot za-pi redno trajanje minljivega bitja). Ali si moreš misliti večji nesmisel, kot je neskončno število let in dni, katerim pa lahko šo vedno in neprestano dodajaš novih dni in no-'-ih let? In ako je snov večna, kdaj se je začel razvoj? Ali od vekomaj? Potem traja že neskončno število let in bi moral biti že davno končan in vesoljstvo bi se moralo že davno spet pogrezniti .v prvotni kaos. Razvoj ni od vekomaj? Kako si pa razlagaš potem, da se je snov, ki je spočetka mirovala, začela kar nn lepem spreminjati in razvijati? Bldo jo je pognal v tek? Sama od sebe? Nesmisel! Ali ne uči znanost (ona resnična), da je bistvena last-r.ost snovi vztrajnost? Ako snov miruje, bo mirovala vekomaj, ako je nekdo, ki je izven nje, ne spravi v gibanje. Mi vsi vidimo in priznavamo, da je vesoljstvo v nekem stalnem razvoju. Kdo ga jo torej pognal v tek? Toda so še druga vprašanja. Odkod življenje na sve-*u? Ali je tudi od vekomaj? Nemogoče! Znanost jo dokazala, da se je življenje začelo v času, da ga nekoč na svetu ni bilo. Odkod te daj? Po materialistični razvojni teoriji iz mrtve snovi rastlina, iz rastlinskega življenja višje živalsko življenje, iz tega najvišje — človeško. — Iu vse to samo od sobe, po lastnih, notranjih zakonih? Kakšen resmisel je spet to! Troba je zelo vel;ke in nespametne vere, da kdo vse to prebavi. Saj je znanost neovrgljivo dokazala, da se iz mrtve snovi samo po sebi ne more spočeti prav nobeno življenje, niti ne era sama rastlinska celica, in da vsako živo bitje izhaja iz istovrstnega živega bitja, da se torej iz nižjega življenja (n. pr. in rastlinskega) samo po sebi ne more »razviti višje življenje (recimo živalsko). 3. Neznanstveno je trditi, da človek ni drugega kot višja razvita žival. To trdi materialistični evolucionizem: ves človek, t. j. po telesu m po duši se je razvil iz živali • -iz opice — in zato ni med njim m med živaljo bistvene razlike. Človek torej nima neumrljive duše, nima razuma in proste volje in ni odgovoren za svoja dejr.nja. S smrtjo se tudi človek razblini v nič m zato ni govora o kakem posmrt-Lem življenju, o kakem večnem plačilu ali večni kazni. Razlika med opico in človekom ni bistveno večja, kakor je n. pr. med muho in vrabcem. Kako poniževalen je ta nauk - in kako neznanstven! Danes bo težko najti zlepa resnega znarstve-nika (razen eo ni materialist, seve-i:a), ki bi zanikal bistveno rrzliko med človekom in živaljo. Dovolj je namreč, da primerjamo oba — človeka in žival — njuno življenje in delo, pa bomo videli nepremostljiv prepad med obema. Človeku se upira (celo fizično upira) verjeti, da sta si n. pr. Prešeren, naš največji pesniški veleum, ki je Slovencem ustvaril neminljive umetnine (Sonetni venec, Krst pri Savici) in pa neumni šimpanse, ki se vam dere na veji pragozdnega drevesne«*' i orjaka — brata ali tudi le bratranca, To sta dva svetova, ki kažeta sicer neko zunanjo, telesno .sličnost, toda po duševnosti sta si narazen kot elan in noč. Zdaj lahko razumeš n. pr., zakaj ima komunizem, ki temelji na material, evolucionizmu, tako malo spoštovanja pred človeško osebnostjo. Jasno: živali pač ne boš spoštoval in ljubil! Če ti je kakor koli na poti, jo boš uničil kakor »mrčes«. Zaključimo torej: pripravljeni smo sprejeti vsak nauk o r uvoju, ki nam ga ugotovi in dokaži resna znanost. Upira se pa zdravemu razumu sprejeti in verovati (gre res za slepo vero) take trditve, kot nas z njimi pita materialistični brezbožni evolucionizem. Tudi hi-ščan-stvo zahteva od nas vero v resnic?, ki presegajo naš razum, toda te resnice niso nesmiselne, temveč se dajo spraviti v najlepši .-klad z vsemi zahtevami in ugotovitvami našega razuma. Materialistični e-volucionizem pa zahteva od r as vere v prave nesmisle in bedastoč©^ ki jih človek — razumno bitje — nikakor ne more priznati, ker ue morejo zadovoljiti njegovega hrepenenja po resnici. OKNO V SVET ZN v Ntw Yorku so srečno končali svoje delo in delegati 54 držav so odšli vsak na svoj dom. V začetku s< je kazalo veliko nezaupanja med njimi, a zadnje tri tedne se jo položaj zboljšal, zlasti odkar je prišla Rusija s predlogom za razorožitev, kar je zapadne zaveznike nekam presenetilo. Nihče kaj takega ni pričakoval že v tem zasedanji.. Ko so je pa zdelo, da Rusija misli resno, so stvar vzeli tudi drugi resno in ker 30 vsi potrebni trajnega miru, da začelij o vojne rane, so privolili v to, da zmanjšajo vse države število oboroženih sil in da ustanovi »Varnostni svet« nov kontrolni organ, ki bo imel pravico nadzorovati razorožitev po vsem svetu in bo pri svojem delu tudi izvzet cd »veta« velesil. Glede na ta uspeh se je Bewiu ob svojem odhodu iz Amerike zadovoljno izrazil: »Zdaj pa lahko po- stavimo temelj trajnemu miru. Solnce miru je začelo vzhajati-« Še celo pri vprašanju Španije se niso razšli, ampak so našli zadovoljivo rešitev, na katero so vsi pristali, da naj namreč države odpokličejo le svoje poslanike od tam, ne da bi pretrgale vse diplomatične ednošaje s to državo. Istočasno pa imajo tudi 4 »Veli ki« zaznamovati velik uspeh. Spravili so pod streho pet mirovnih pogodb s Hitlerjevimi pomagači; lom so ti tednov razpravljali. Besedno pogodb bodo objavili, ko ga bodo izročili prizadetim državam, l odpisali pa bodo le mirovne pogodbe dne 10. februarja v Parizu Takrat bomo zvedeli tudi mi za našo meje, o katerih ni bila izrečena še nobena jasna beseda. V Trst bodo »Veliki« poslali še eno komisijo, ki naj pregleda ozemlje glede na gospodarski položaj m na carinske meje ter stavi svoje tozadevne predloge. »Varnostni svet« pa naj doleči tržaškega guvernerja, da bo lahko takoj nastopil svoje mesto, ko bodo stopile Mirovne pogodbe v veljavo. -- Tržačani, ki bodo optirali za jugoslovansko ali italijansko državljanstvo, ne bodo izgubili svoje posesti na tržaškem ozemlju, ampak bodo smeli razpo-gati z njim ter ga pri dati ali dati v najem. — Za sedaj bo na tržaškem ozemlju v veljavi italijanska l:ra. Tako je vendar Končano vprašanje Julijske Benečije. Zelo doiga in ...imotana so bila tozadevna poga-jenjn. Zanimivo je slediti naporom 4 Velikih«, predno so postavili piko na zadnji i v tem pogledu. Prvič so se sestali 11. septembra 1945 v Londonu in so dali svoja navodila za mirovne pogoje svojim namestnikom, ki eo pridno delali po njih navodilu. Tudi komisijo so poslali v našo deželo. »Veliki« so se spet sestali v Parizu, kjer so zborovali od 35. aprila do 17. maja t. 1 Pogajanja r.iso prinesla nobenega uspeha. Tretjič so se sešli zunanji ministri 15. junija in se jim je posrečilo spraviti na papir vsaj nekaj zasnutlcov mirovnih pogodb, ki so j'h predložili mirovni konferenci 21 dižav dnč 29. julija v Parizu. Ta se jo potila in debatirala nad temi osnutki tja do začelka oktobra ter jo predlagala razne popravke z .»b-solutno in dve tretjinsko večino, četrtič so naše vprašanje obravna-vali 4 »Veliki« že v Parizu od konca avgusta do oktobra. In petič so vzeli to zadevo v roke 4. novembra v New Torku in se z njo trudili do 8. decembra t. 1. Zdaj je končno odločeno, kašen mir bo na tem malem koščku zemlje, ki so imenuje Južna Evropa. Pravijo pa, da f.o ta trudapolna pogajanja za mir s Hitlerjevimi pomagači dobra šola za pogajanja z Nemčijo samo. Ta pogajanja bodo tvorila podlago za splošni mir v Evropi. Saj jo Nemčija srce našega kontinenta (dela sveta). Pa to bo tudi trd oreh za zaveznike, ki so Nemčijo razdelili na 4 zasedbena področja, ki jih vsak po svoje urejuje, tako da danes nimajo ne gospodarsko ne kulturno nobene skupnosti več. Velike Nemčijo se vsi bojijo, najbolj Francozi, razkosana pa tudi Nemčija ne more biti, ako naj kedaj pride do miru na svetu. Za vezniki sami so tudi v svojih proglasih s Krima in Potsdama objavili, da hočejo uničiti le nacizem, Nemčijo pa preustrojiti za demokratsko državo in ;o nato sprejeti med Združene narode. Bomo videli, It. k o se jim bo to posrečilo, ko se bodo lotili tega vprašanja v Moskvi 10. marca 1947. Takrat pride na vrsto tudi zadeva miru z Avstrijo. Pri tej priliki se bo oglasila tudi Jugoslovija s svojimi zahtevami po koroških Slovi ncih. Značilno je, tla svari češkoslovaški preži lent Beneš pred Nemčijo. Ali se boji, da postane Češkoslovaška plačilno sredstvo za »demokratizacijo« Nemčije? UNRRA bo zaključila svoje delovanje v Evropi z 3L12.1946; za begunce pa bo skrbela šo do 30 o. lt-47. Nato bo stopila na njeno mesto kot oskrbnica za legunce IRO (mednarodna organizacija za begunce), ako pristopi k njej vsaj 15 otržav iz ZN. Do sedaj je priglasilo svoj pristop samo 3 držav, in te so: Belgija, Brazilija, Kanada, Kitajska, Francija. Mehika, Norveška, Anglija in ZDA. FRANCIJA. — Novo vlado je se stavil Leon Blum, vodja socialistov, ki so pri volitvah zgubili največ glasov. A ker se komunisti in republikanci niso mogli zediniti na delovni program nove vlade, so se v skrbi, da bi država ne ostala dolgo brez vlade, vse stranke zedinile, da volijo za ministrskega predsednika 74-letnega socialista Bluma. Ta je nato sestavil vlado iz svoje stranke. On sam bo tudi zunanji minister. ITALIJA. V Rimu je bil za župa na izvoljen Salvatore Rebecchini, član krščanske demokratske stranke, dasi je bila večina volivcev levičarska. ANGLIJA - NEMČIJA. Hud mraz je pritisnil iz sibirskih kra jov. V Nemčiji imajo do 30° in črez pod ničlo, \ Angliji je vse v ledu. ZDA. Iznašli so in preizkušujojo novo sredstvo cepljenja proti influenci. Pravijo, da je zelo učinkovito. Cepljeni človek je vsaj 2 meseca gotov, da ga ta bolezen ne napade. ITALIJA. Sneg je zapadel v Bologni, Firencah iu Genovi. Obroke testenin bodo zmanjšali na polovi e o. Na Angleškem pa bodo zmanj šali prebivalstvu obroke zabele za 1/3. Delavci vodilni stan II. buša družbe Tri ideje Dušo družbe tvorijo zlasti tri ideje: Bog, človek in družba sama. Bog Brezboštvo je v naših dneh zastrupilo mnogo ljudi, žal, mdi delavce. In t,o je zelo usodno, usodno toliko bolj, ker so delavci postali vodilna plast družbe. Resnica pa je, da brez ideje Boga, Gospoda in Stvarnika, ni in ne more biti zdrave človeško družbo. Vvzite Boga s prestola, kar je seveda, nemogoče, in kaj potem? Ali bo prestol božji ostal prazen? Nikakor! Nanj bo skušal sesti ali en sam človek ali pa več ljudi. V pr vem primeru bo postal človek Dog, malik, absolutna avtoriteta, kar pomeni za človeško družbo tiranijo, kakor jih več pozna stara in sodobna zgodovina. V drugem primeru pa bo med raznimi kandidati za božji prestol in med njih pristaši nastal brezobziren boj na živi j Mije in smrt. V prvem in drugem primeru pa ne bo in ne bo moglo biti zdravja v družbi. Delavci, inženirji t.ive družbe, nikarte jo graditi brez Toga! Bog nad vse! Brez Boga bo 'ase delo v nekaj letih podrtija. Človek Krščanska vera je n oblikovala lasti pojem človeške osebnosti, ki je eden izmed temeljnih kamnov človeške družbe. Iz krščanskega pojma človeške osebe izvirajo pravice, ki jih ima človek in mu jili nihče ue -one kratiti; iz istega pojma izvirajo tudi dolžnosti, ki jih ima človek kot družabno bitje. Naravno je torej, da je človek z izgubo vere izgubil o-rientacijo o svojih pravicah in dolžnostih. Le zaradi propada vere je lovek postal predmet strašnega nasilja, pod katerim so morali tudi elelavci veliko trpeti. Ko zdaj delavci zavzemajo v družbi vodilna mesta, naj ne ponavljajo starih napak. Ko so sami strli jarem suženjstva, naj ga nikar ne natikajo drugim. Graditelji nove družbo morajo na vsakega človeka gledati z lučjo vere, če hočejo zgraditi trdao zgradbo. Vsak človek jo namreč živ kamen v tej zgradbi. Družba K. Marx je zamislil brezrazredno oružbo, v kateri ne bo več izkoriščevalcev in ne izkoriščancev. V tej družbi bo vsakdo po svojih močeh delal in prejemal po svoji potrebi. Ljudje bodo vsi enaki, vsi ’ o-variši v delu in vse razlike med njimi bodo odpadle. Na videz bi bilo to stanje eelo idealno in v rosnici je njena zamisel mnoge ljudi začarala. Tisti pa, ki so vajeni globlje misliti, so ▼ brezrazredni družbi hitro spoznali veliko prevaro. Slovenski pisatelj dr. Mencinger,, mož širokega obzorja in globokih misli, se je zatopil v brezrazredno družbo in jo že 1. 1893. naslikal m stoletja Sv. gori it Barbani oskrbel nove gospodarje. Spoznal je, da je za prospeh. obeh božjih poti treba bolj stalnih delavcev. Izvežban v cerkveni u-pravi je vedel, kako je treba stvar prijeti, da se bo posrečila. Obe svetišči eo prevzeli sinovi sv. Frančiška Ko je bii že določen dan, kedaj so bo na Sv. gori vršila predaja, je moral kardinal neutegoma na Dunaj. Za predajo je pooblastil takratnega župnika prvostolne cerkve lcanonik-i mons. dr. Sedeja. Ali veste, da si je Missia v Sedeju vzgajal naslednika? Poklical ga je iz Avguštineja, ga postavil v veliko cerkev in mu dajal razne priložne>-sti, da se je naslednik nevede vežbal. Teko tudi pri predaji Sv. gore. Zraven pa seveda vse veleumoino delo Previdnosti. Zdi so mi, da je bila Sv. gora za frančiškane huda preskušnja. Toliko gospodarjebja — beraški re^^— ni vajen. Podnebje bo za marsikoga preostro, ko je na G82 m visokem hribu toliko burje. Znanje jezikov bo delalo težavo. Ali bosta Kranjec ali Štajerc lahko umela Furlana ali Italijana iz Istre? Prvi predstojnik je bil p. Kalist. Ne p. Kaiist Heric iz Maribora, ampak p. Kalist Medic iz Ljubljane, mežnarjev od Sv. Krištofa. Dolgo let je vodil frančiškansko župnijo Marijinega oznanjenja v Ljubljani, .lazadnje je bil gvardijan na Kostanjevici v Gorici. Skušnje ima že veliko, glave je prav dobre, vedenja na moč prikupljivega. Na Sv. gori je p. Kalist postal zidar. Ali se spominjate visoke ro marske hiše na oglu pred cerkvijo oz. samostanom? Delo p. Kalisia. Na njo so najbrž letele prvo itcli-janske krogle. Hleve je postavil tudi p. Kalist. Pravili so, da si je malo preveč upal v razmerju s pičlo blagajno! Saj je šlo! Kalistov naslednik je bil p. Sal-vator Zobce. P. Salvator je bil od p. Kalista za en rod mlajši. Doma pa tudi na Ljubljanskem polju, na Vižmarjih pri Št. Vidu nad Lju bljano, pod Šmarno goro, ampak na tej strani Save. Na Sv. gori jo bil tudi p. Salvator zidar. Romarska hiša ko grad, hlev ves nov, gostilne p/a take. Naneslo je tako, da sem bil na Sv. gori prav tisti dan, ko se jo pogajal zidarski mojster Leban iz Grgarja. Zato še bolj vem. P. Salvator je hotel zidati tudi duhovno stavbo Ul. reda, ki pa mu n. hotela uspevati — in ne brez .»kode za duhovno življenje v naši deželi. Radi prezidavanja gostilniških prostorov je Makarovič postavil svojo hišo niže spodaj pod cesto' Kedar se skregaš, počakaj, da se ohladiš; drugače se ti bo godilo kakor Surovincu. Ljubezen do III. reda mu ni izginila, čeprav je je na Banjški pla noti tako malo našel. Ali veste, da so ga v Ljubljani postavili za provincialnega komisarja HI. reda? če bi ne bili videli v njem izredne ljubezni za III. red pa potrebnih zmožnosti tudi, bi ga pač ne bili. Zidar je p. Salvator ostal tudi v Ljubljani. Ne morem prav povedati, kolik je bil njegov delež pri raz n ih zidanjih pri frančiškanskem samostanu, kjer so veliko zidali. Na Viču bi kmalu bilo kaj njegovega vpliva, pri cerkvi sv. Antona namreč in pri samostanu zraven. Ampak v šiški, pri sv. Frančišku! Če bi ne bilo p Salvatorja, kje bi brla tista glava, tisti pogum, tista stanovitnost, podjetnost in kar je šo treba takih lastnosti, da bi se lila dvignila taka cerkev po takem račrtu mojstra Plečnika, in samostan, in še Dom za onemogle? Ali je Roemo vstalo brez Tebe, p. Salvator? Ali ni bila Tvoja zamisel, ki si bil več let urednik Cvetja, frančiškanska tiskarna v Ročnem, tako blizu Tvojega doma? Sle poznali p. Konstantina Lu-serja? Če ste ga, se pač ne čudite, da so ga izvolili za provinciala in ga poslali za generalnega defini-torja v Rim. Življenjska pot ga je pripeljala tudi na Sv. goro. ... j jo razvidno, da je brezrazredna družba utopija, nestvarnost. Je pa tudi za človeško dostojanstvo poniževalna, ker v njej vlada suženjstvo, kakor ga doslej človeška po-vestnica še ni videla. Nestvarnost brezrazredne družbe, v kateri žive ljudje kot delavci brez lastnine, brez družino in brez vere, pa potrjujejo tudi komunistični režimi po raznih deželah, ker se jim doslej še ni posrečilo, da bi tako družbo ustvarili. Tam sta posebno izrazita dva razreda: razred brez- vestnih priganjačev in razred sužnjev brez lastne misli in volje ter izkoriščanih do skrajnosti. V razred sužnjev spada kajpada tudi o-promna večina delavcev in kmetov. Če In to mogla biti za ta razred kaka tolažba, bi ta bila v tem, da so si tako družbo ustvarili sami, ker so -e dali varati z lažnivimi obeti. I | • | Ideja brezrazredne družbe je torej neuporabna pri gradnji nove družbe, ki jo morajo zgraditi delav- ci. Uporabna je le krščanska zamisel človeške družbe, po kateri je družba kakor telo z udi. Njeni razni udje so razni stanovi, vsak svojo lastno funkcijo. Vsi stanovi morajo biti med seboj povezani kakor udje v telesu. Vez, ki jih veže, pa je pravičnost in ljubezen. Stanovi zavise drug od drugega in pe-šanje enega je pešanje cele družbe Tako uči krščansko družboslovje. Sklep Prava ideja o Bogu, človeku in družbi so trije vogelni itamni zdrave človeške družbe, so njena duša. Poznati te ideje, poglobiti se vanje — to je in ostane naloga onih, ki so na krmilu. Papež Leon XIII. je na povedal, da bo prišel čas, ko bodo delavci stopili na krmilo družbe. In ni se motil! Papež XII. naroča novim krmarjem: »Gre za dušo družbe!« Dal Bog, da bi novi krmarji ume-1; besedo vrhovnega krmarja vsega krščanstva! Žalostnim srcem za Božič (Nadaljevanje s prve strani) Obilna tolažba vsem, ki so dobre volje! V ta kelih grenkobe nam ka ne kaplja tolažbe in nebeške radosti. Kaj kaplja! Božična skrivnost nam vliva v duše tako tolažbo, da smo v vseh bridkosti polni nedopovedljivega veselja. Sama Ljubezen do nas se rodi. In ta ljubezen božja nam čudovito osvetljuje vsako temino in senco v globinah naših src, Iz betlehemskih daljav odmeva v naši duši angelski spev: Mir lju- dem, ki so dobre volje! Res. Vsi tisti, ki so dobre volje, dobrega srca, blagega značaja; vsi, ki poslušajo božjo besedo in sprejmejo blu-gcvest, si jo prinaša Sin božji iz •nebes na zemljo; vsi, ki izpolnjuje- S božjo voljo, nosijo v svoji no anjosti mir, ki ni od tega sveta, t-mpak jo odsev večnega miru in blaženstva v Bogu. Kjer pa je tak mir vesti in srca, tam je tudi prava sreča in ves.elje, Kjer jc Ljubezen, tam je mir; kjer je mir, tam je veselje... In tega veselja in miru ne more mhče iztrgati iz vernega srca. Sovražna pest more udariti telo, do •duše no more seči. Zato bodi dobre volje, ti sloven-ska mati, zapuščena vdov i. Pojdi v duhu z menoj v Betlehem. Glej božje Dete. Za nas je rojeno, za nas bo na zemlji živelo, za naše odrešenje umrlo. Poklekniva: »Zgodi s« tvoja volja!« Njemu razodeniva svojo dušo do zadnje gube. njemu darujva svoj križ in svoje žrtve in v najinih o-čeli se bo blestela vsa božja dobrota in ljubezen. Imej dobro voljo, dragi slovenski begunec ali begunka, tako volje, ki hoče le to, kar je vzvišeno, veliko, božje, ter odločno odklanjaj v? ek greh. Razmere, v katerih živiš, so težke, večkrat uevirne za tvojo dušo. Spomni se na‘drago domovino »s krvjo, solzami napojeno« ter iz ljubezni do nje skleni, da boš velik po duhu in poštenju, da ne kloniš svojega duha in ne dopu stiš, da te kdo zvabi na prašno, Šinko cesto nemoralnosti. Tako boš njena vredni hči, njen ljubljeni sin. Še bolj pa se spomni na borno ja-selce, kjer leži ljubko Dete, Je žušček. Veš, tudi On je zapustil svojo domovino, nebesa, ter prišel k nam v tujo deželo, v pregnan sivo, da bi nam dal življenje v izobilju. če boš Njemu podoben vdanem trpljenju in odpuščanju mu boš nekoč tudi podoben v nebe ški slavi! V tvoji duši ne bo nik dar izzvenel angelski spev: Mir! Bodi dobre volje, vsak naš človek, kjer koli živiš, koder koli boš hodil in blodil. Veruj v poslanstvo oolečine, ki trga človeškega duha z zemlje in ga dviga v tiste visoči-ne, ki se dotikajo neba. Tuli tabo-ž čna noč se bo sicer prelila v globine večnosti, a tvoj sklep naj osta ne, tvoja prisega naj bo -Aekotrajua: Hočem biti dobre volje! Tako te bo-ta spremljala mir in sreča vsepov ‘•od, dokler se vsi zopet ne srečamo domovini, ko bo dvignila k svobodnemu soncu od trpljenja pove-ieani obraz. MOHOR. odhitela v zaklonišče. Živo se spominja, kako so se kmalu nato nizko nad mesto spustili zrakoplovi. Svetloba, bolj bliščeča od sonca, je nenadoma zablisnila skozi malo kletno okence. Koj nato je stresel stene strašen grom, da so se nagnilo ket bi bile žive. Potem je bila tema in on je zaspal. Koliko časa je spal, so ne spominja. Ko se je prebudil, je bil svetel dan, okoli, njega pa vse pclno malih belih postelj. Drobni Blagor usm enim! I »Peterček, nikar ne jokaj, saj ne grem daleč, kmalu te bom spet obiskala!« Mali petletni deček se nikakor ni mogol utolaŽiti. Drobne ročice so se krčevito oklepale rok desetletne sestrice Lilijane. Med neprestanim hlipanjem so mu polzele po licih debele solze. V svoji otroški glavici ni mogol razumeti, zakaj vendar ga še sestri • ca zapušča. V velik zavod odhaja, mu je včeraj pravila. Tam je toli-o malih deklic, s katerimi se bo lahko igrala. Zakaj ne gre domov k mamici in očku v tisto lepo hišico ib vodi? Da, saj res, mamica in očka sta odpotovala, a kam vendar, da ju tako dolgo ni nazaj? Zadnjikrat ju je videl tisto noč, ko so sirene strahotno zatulile in sta mamica in očka vsa preplašena planila v sobo, zavila njega in sestrico v gorke odeje in z njima v naročju Tiho, tiho, bratci in sestrice, v Betlehemu ne žgolijo tiee, kadar lepo Detece Device pod večer zaspi. Tiho, tiha, da ne prebudimo sveto Dete; k jaslicam stopimo lahno, lahno, da Ga ne zbudimo s hrumom naših dni. Ali vendar, bratci, prebudimo božje Dote in mu potožimo hude čase, ki jih zdaj živimo 1 tedni mi ljudje. Dete, naša zemlja je goreča, Dete, naša srca krvaveča vsa, da, vsa so; stiska se še veča, dušo nam duši. Dete, Dete, o, poslušaj glase naše: Dete, vrni zopet čase sončne, Dete, ki sprejelo nase s; gorjč sveta. Dvigni roko čez sveta valove, zgradi zopet zrušene domove, pošlji vsem nam zarje boljše, nove za bodoče dni. Dc-te, Dete, mir z neba nam rosi, betlehemski mir nam v srca trosi; Dete, Dete, to te milo prosi ves Človeški rod. (Cerkno 31. 12. 1943 o polnoči, dober mesec pred strašno smrt- i°-) Lado Piščano belo obvezo, čelo pa prekrižano z| »Pa vsaj zu to noč jo sprejmitel velikim obližem, mnogo večjim od Tako jo utrujena, poti nazaj ne bi tistega, ki mu ga je očka kdaj pri- zmogla.« lepil na prst, kadar se je utezal. Tu- »Častita sestra, dobro poznam Pidi sestrica jo pripovedovala, da sta ko »manevre«. Deklica bi ostala tu mamica in očka odpotovala v veli-1 in nihče več bi je ne prišel iskat.« ko, lepo mesto, odkoder jima bosta I Medlem se je Lilijana dvignila, prinesla vse polno igrač in slaščic. Njen solzni pogled je motril zdaj Od tedaj pa Je minilo mnogo, mno- gospo zdaj sestro, kakor bi jo rotil: go dni, očka in mamice pa od ni- ue pustite me tu, kjer ni nobene keder ni. ljubezni! »Zbogom, Peterček, pa priden bo- »Častita, žal mi je, a moj čas je di.« To ni bil glas otroka desetih dragocen.« let, v njem je trepetala vsa žalost | »Le dobro ga uporabite, da nebes troski obrazi so ga radovedno o-azovali. Zajokal je in poklical mamo, a prišla je le mlada v belo oblečena nuna. Rekla mu je, da sta mama in očka odpotovala v neko daljno mesto in so kmalu vrneta. Hotel je sestrico Lilijano, pa so mu povedali, da spi. Mnogo dni je minilo, preden je j rišla k njemu. Pa saj je skoraj ne bi bil spoznal. Tako čudno je poskakovala na dveh dolgih palicah, no nogo je imela zavito v trdo, in skrb, ki jo more občutiti le mati ob spoznanju bridko usode. Z drsajočimi koraki je s častito sestro odšla iz sobe. Bergel ni več nosila, le nogo je še vedno imela zaprti v tistem zoprnem mavcu. Zbegan in i trujen od joka in za njegovo otroško glavo prenapornih misli je Peterček gledal za njo... 110 izgubite!« Glas častite sestre ,io bil oster. Prijela je deklico za roko in naglo odšla, da bi jo zopet ne zmagala njena narava, po tolikih trudili u kročena. »Pridi, Lilijana, drugje bova nuli boljša srca, le zaupaj«. Mrzel veter jo vel po ulicah in Lilijana je le s težavo hodila zal mrak se je jel spuščati na zemljo, sestro. Mestno ulice so bile polne Zavili sta v stransko ulico in po ši-ljudi. Razsvetljeno izložbe so poau- rokih stopnicah dospeli v veliko jale vse dobrote sveta, razsvetljeno cerkev. Stisnili sta so Jaslice, božično drevesce! Lilija- v prvo klop. Zaigrale so orgle in na je obstala pri razsvetljenem ok- mehki ženski glasovi so intonirali nu in za hip spet postala otrok z litanije Matere božje, vsemi svetlimi sanjami in željami. Lilijani se je po premrlih udihraz-Za hip samo in že ji je grenka bo- lila prijetna toplota in sladka blaže-lečina preplavila srce. Bledi, drob- nost ji je objela srce. Kar za večno ni obrazek je zatrepetal od pridrža- J bi ostala tu, od koder je nihče ne nega ihtenja. Vse ji je zopet stopilo živo pred oči. Še pred kratkim je verjela, da sta mamica in očkal odpotovala in se kmalu vrneta. Se- 1 odi. V klopi za njo je klečala še mlada gospa, vsa v črnem. Na bledem obličju ji je ležala globoka žalost. daj pa, ko sc jo odpustili iz bolnice, Opazila jo bila redovnico in dekli-so ji morali povedati vso prebridko (,o, ko sta prišli v cerkev. Večkrat resnico: mama in očka sta našla jo zahajala v bolnišnico in jo sestro smrt pod ruševinami domače hiši- N( bro poznala. Premisijala je, zakaj ce. Na vsem velikem svetu sta osta- i'®ki je ta večer prišla v njihovo la z bratom sama, sama! cerkev. Nato ji jo pogled obstal Lilijana jd trepetala od mraza, na deklici. Prav takšna je bila nje-Tenka, ponošena obleka je ni mogla na Lučka, ki jo jo Bog pred nekaj obvarovati pred njim. Vedno hujša I meseci poklical med svoje angelčke, ntrujnost se je je polaščala, da je z I Mož ji je že poprej umrl v nem-nsjvečjo težavo vlekla za seboj bol-1 kem ujetništvu. Sama je ostala v no nogo. častita sestra je pozvonila pri vratih velike trinadstropne hiše. Vrata so se odprla in prikazala se je mlada belooblečena postrežniea. veliki hisi, ki se ji je zdela sedaj kljub vsemu bogastvu prazna in mrtva. »- Že nekaj časa jo jo mučila misel, , Gospa Vanda, moja zgodba ie ierali z dohob ,negov?m PraL žalostna. Naša bolnišnica je odpu-igrali z debelo zlato verižico, ki jiLiil« in 1^ i J • > visela okoli vratu. u 1*° , f ko ^ odvzamejo . ... mavec, se bo lahko spot vrnila k ° v tl i w T“vod naletel, “ 4 ,b°lm8nlci tudl nc na najhujši odpor.« more za vedno ostati.« t i • * j • * , /soa+;f„ f , . . v , »In kaj oo sedaj z deklico t« »Častila SMtra, zelo mi ja zal, a ,Ne vem. eoapa. Boe. ki za vso postave so postave morem. Si-Lkrbi. bo poskrbel tudi zanjo. ŽaL ei pa je nas zavod zo tako prena- naj jo peljem nazaj linjem« I nico.« »Recite gospodu ravnatelju, da mi je zelo žal, toda deklice ne moremo sprejeti. Sprejemamo samo o-troke do destih let, ona pa jih je že dopolnila. — Sicer pa bom govorila sama z redovnico.« Glas ravnateljico jo bil priučeno sladak. Ves čas, ko je govorila, so se njeni v našo bol n iš- če ata bila na Sveti gori dva velika zidarja, sta bila tudi dva velika misijonarja, p Klement Gram-povčan in p. Eimilijan Dovgan, ta Kamničan, oni Vrhni&an. p0 mnogih farnih cerkvah sta grmela, v veliki spovednicah zdravila bolne duše. Saj veste, kapo je: na prižnici se crehi klatijo, v spovednici pa pobirajo. Da gre klatenje bolje in pobiranje bolje, je pa treba veliko pre-klečati pred Najsvetejšim iti pred Brezmadežno, v sobi ali v celici pa prejokati pred sv. Razpelom. Druga dobra in spokorna dela se seveda morajo tudi pridružiti. Tista leto se je po slovenski domovini obhajalo nenavadno veliko misijonov, ue sicer toliko, kakor sedaj sestankov in mitingov, ampak res veliko. Navadni misijonarji, jezuiti m lazaristi. niso vsega zmogli. So pa rriskočili v pomoč zlasti frančiškani in kapucini in šo kaki cvetni duhovniki. Da mi Kraševci ne bodo zamorili, se moram spomniti dveh Krašovcev: p. Konrada Mesarja iu p. Marijana •Sirca. Nista bila samo na Sv. gori, saj sem oba srečal tu in tam, am puk na Sv. gori sta tudi bila. Nista se kazala, ne silila v ospredje. O p. Konradu bi bil kmalu kdo mislil, da je tako okoren, da skoraj ni kaj ž njim: o p. Marijanu pa, da jo za redovnika premehak in preveč preprost. Pa sta bila oba jako dobra redovnika. Kdo ve,, koliko dobrega sta storila! Prostora je premalo, da bi pisal o vseh, kar sem jih poznal in se jih še spominjam. Vseh menda nisem poznal, nekatere sem pa pozabil. Ko bi imel pred seboj vse sezname, bi si pač pri marsikom spomin isvežil. Spomnite se jih vi, o romarji! Vse priporočite Materi božji, posebno tiste, katerim ste v spovednici grehe zaupali in kateri sc po vašem namenu pri oltarju maševali. Moji pozabljivosti pa prizanesite! Na Sv. goro so prihajalo številne procesije z vseh krajev. Popisati hočem eno izmed najznamenitejših, t. j. kanalsko procesijo 1. 1908. zalur-ško 50 letnico in cesarjevo 60 letnico. Kanalska procesija je leto za letom prihajala na Sv. goro na »Kronanico«. Sestajala je iz treh delov levo krilo se je zbralo po Banjški planoti, srednje po Soški dolini, desno po Soški dolini niže od Deskel. Temu kiilu so se pridružili v Plaveh še Brici, zgornji seveda. Banjškemu krilu je bil začetek tam pod Kronencem, kjer so čakali iz Tolminske vasi in okoliških sel in še nekaj Mostarjev, da jo priiie-Ijal Lomljane Čeh g. Kroupa. V Kalu so se pridružili Kalani, kar jih ni pristopilo že prej ali šole pozneje. G. Gerbec star. bi bil najrajši imel vse skupaj. Na Banjši-cali niso čokali le Banjškarji z g. Jožetom Ušajem, ampak tudi Gorenji Lokovec in Srednji z g. Fran- • cm Klanjščkom in Levpljani z g. Jankom Sedejem. V Batah se je g. Alojzij Gube j nekaj obotavljal, pa njegova procesija se je hitro uredila. Doli pri Ravnah so že čakali iz Dolenjega Lokovca. Cela procesija jo sagala c d ceste mimo Baskov do sostopa na Planini. Preden začne govor o srednjem krilu, treba dostaviti, da so se v Batah pridružili tudi Avčani, katere je pripeljal malo prej došli dobri g. S mo nca Gregorčič ml. čez Je lenek in Kanalski Vrh, kjer so pristopili še Vrhovci. Srednjo krilo so tvorili najprej Sredonjoi in Ročinjci. Oboje je vodil g. Ivan Košir, takrat še z gibčno nogo, ker Ee je g. Kadenaro izgovoril, da je v pokoju in da prav za tisti dan pričakuje treh mož: e-nega Benečana, enega Brica, enega Gorjana, menda iz Tribuše, vse tri radi živine na reji. V Kanal so prikresali Marijacelja-ni iz vseh 26 vasi z g. Milaničem na čelu, ki je bil pa v mestnih čevljih. V Kanalu so nekaj očnko-vrli Vrhovec; ko jih ni hotelo biti, j vrhovni poveljnik cele kanalske procesije dekan Anton Berlot, pozneje kanonik v Gorici, dal znamenje za odhod. —- Desklani so Šli že po senožetih, da bi ustregli g. Vinkotu Mežanu, ki ni lahko'hodil in je v hrib močno pihal. Na Planini so Banjškarji morali naprej. Na vodiških poklonih so čakali ostali »Kanalci« z Gorenjega polja z g. Vidmarjem in Zapo-toški z g. Fonom in Brici pod vrhovnim povoljstvom »briškega škofa« g. Lud. Kumarja. Imeli jo še čas, da so se malo sporekli, kdj pojde naprej. Ko so prihajali Banjškarji, so so propirljivci prestrašili, ker so se bali, da je med njimi tisti, ki jo Turka ukradel, spekel in Še pojedel. (Nadaljevanje) , Gospa Vanda je zamišljeno molčala. Pred njenimi duševnimi očmi se je pojavil rožnati obrazek njene Lučke. Svetle modre ičko so rotile... Kot zmorejo le plemenito duše, so jo odločila: »Častita sestra, to deklico vzamem jaz. Vidim, da je bolj prav, če kar sama osebno skrbim za sirote, kakor da razdelim premoženje zavodom. Lilijana, ali bi hotela z menoj!« Lilijana se ni mogla odločiti, vso njene misli so bile pri bratcu Peterčku. »Hvala lepa, gospa, a imam tu li malega bratca 1« Gospa je razumela: »Nič ne skrbi, tudi zanj bomo poskrbeli; moja hiša je dovolj velika. Jutri pridem v bolnišnico, da se o vsem pogovorimo.« Prvi sveti Mrak je legel na zemljo. Na nebu se prižigajo prve zvezdo in osvetljujejo Hribarjevo kočo, ki vzdihuje pod pretežko snežno odejo, Kakor bi kje v daljavi tulil volk, zavija okrog voglov ledena burja; trga s sosedove strehe sneg in ga v vrtincih kopiči pred okni v velik zamet. S Hribarjeve koče zdrsne sneg, zadene ob bližnjo jablano in tudi njo reši pretežkega snežnega bremena. Sproščene veje udarijo kvišku in se vzravnajo. Nekaj žarkov, ki so uhajali skozi špranjo v lesenem kuhinj skem oknu. dobi tako prosto pot ter poseje snežno poljano z ozkim pasom biserov. Sicer pa je Hribarjeva koča letos čudovito tiha; skoraj bi mislil, da v njej ni več življenja. Edina hčerka Lenčka pospravlja v kuhinji pri petrolejki namizno posodo. Nocoj so izredno zgodaj povečerjali. Lenčka je pomila skledo, obrisala žlico in jih zložila v žličnik. Ko je izpraznila leseni pomivalnik in ga poveznila v kot, se je ozrla po štedilniku, če je še kaka posoda o-stala nepomita, nato je zaprla kuhinjo in odšla s petrolejko v hišo. »Vse je že pripravljeno, oče, ali greste sedaj s kadilom okrog hiše in po shrambah, kakor sto delali vsako leto na sv. večer?« »Letos ne bi zmogel,« se je oglasil iz zapečka oče, »tako mi je težko pri srcu. Pojdi kar sama. Ko se vrneš, bomo skupaj zmolili vse tri dele rožnega venca - pa bo.« »Saj res, oče, zunaj je taka burja, da bi se še prehladili.« In že je za seboj zapirala hišna vrata. Gosta tema je zopet zagrnila sebo. »Se spomniš, mati, kak živžav je bil pred leti na današnji večer po naši hiši? Vse je bilo okrog jaslic in čebljalo kakor živi pastirčki v Betlehemu,« je pričel stari Hribar pripovedovati svoji ženi Neži, ki je sedela za pečjo in zvijala v rokah pismo, ki ga je bila že pred lednom debila iz vojaškega taborišča. Neki Janez, prijatelj njenega sina Jožefa, speroča, da je bil Jožo pri spopadu zajet in sedaj leži bolan v vojaški bolnišnici. Pismo je bilo pisane pred tremi meseci, zato ga kar ne more odložiti. Kadar ima kaj časa, ga vzame v roke ‘ in prebira, kakor bi iz njega hotela zvedeti, kaj je prav sedaj z Jožetom. A pismo molči... Ob moževih besedah se je Neža z i hip zazrla v jaslice, kjer se je v , mahu svetlikal košček trhlega lesa in jo opozarjal na vso skrb. ki jo je imela letos z jaslicami Lenčka. »Res, kako jo bilo lepo, ko so najini malčki kar tekmovali med seboj, kateri bo prinesel lepši mah in pravilneje razvrstil pastirčke po ma-h n atom hribčku. S kakim veseljem so po večerji znašali svoje .golobičke’, da bi bilo na sv. večer blagoslovljeno in bi potem vse tri sv. večere na mizi pred jaslicami pele v čast božjemu Detetu. Saj se spomniš, Tone, kako so prosili, da bi jih zbudila ponoči, da bodo slišal1, čigava bo lepše pela. Sedaj pa nama je ostala samo Lončka in še ta bo od prevelikega truda zbolela.« Ob teh ljubeznivih spominih ni m ‘gla več zadrževati solz. Jokaje je razodela vso svojo bolčino. »Ubogi Jože, kaj je z njim, in Anton, gotovo je že mrtev, saj že šest mesecev o njem ni nobene vesti«. Tudi možu je bolečina zaprla beBedo, najraje bi zajokal, a tudi solz ni bilo. Zopet Božični večer je razlil na zemljo vso milino in dobroto nebes. V' veliki, bogato opremljeni sobi go-pe Vande so bile postavljene ljubke jaslice in lepo okrašeno božične drevesce. Lilijana in Peterček sta bde srečna, blažena. V novih, toplih otlekah sta se malo nerodno in bo-j-‘če kretala po sobi, vendar ju je prijazni smehlja; gospe Vando bodril in spodbujal k vedno večjemu zaupanju. Iz zvezdnatih nebes je božje Dete-ce rosilo svoj mir in blagoslov v nedolžna srčeca otrok in v plemenito srce njihove nove mamice, ki je razumela Njegove besede: Blagor usnvljenim, ker bodo usmiljenje dosegli! Marijanka. (Vijolica 1946, XII.) čer po vojni bilo Vse tiho, čuti je bilo samo materino ihtenje... Kmalu se cdpro vrata in petrolejka razsvetli sobo. Vstopila je Lenčka in vonj po kadilu je prepojil vso sobo. »Mati, kaj tako jokate?« »Saj veš, kaj me tako teži in mi ne da miru.« »Da, tudi meni je nocoj tako tesno pri srcu. Res smo se včasih kaj sprli, a smo bili potem še bolj prijatelji, sedaj pa ni nobenega in oba sta kar onemela. Najbolje bo, da poklenemo in molimo kakor vsako leto na sv. večer vse iri dele rožnega venca v čast božjemu Detelu in Njegovi Materi.« »Da, letos pa za Jožefa in Antona, naj jima pomaga vsemogočno Dete, da bosta tudi onadva deležna vsaj duhovne tolažbe sv. noči,« je pritrdila mati. Domače Nadškofijstvo javlja, da v soboto 28. XII. 1946 in 4. I. 1947 ne bo sv. birme, ker bo takrat prev-zvišeni gospod nadškof v Rimu na predpisani vizitaciji »ad limina«. Sv. birma se bo spet redno začela deliti v kapelici sv. Križa pri nadškofijskem dvorcu v soboto 11. ja nuarja 1947 ob 9.30. Gospodje župniki naj pripravijo birmauce čimbolj temeljito. Na predvečer sv. birme naj se birmanci dobro spovedo in na dan birmo zjutraj naj prejmejo pobožno sv. obhajilo. Birmanci naj pridejo z botri točno ob določeni uri in naj prinesejo s seboj predpisani birmanski list. Svečo, ki jo ob tej priliki darujejo prevzvišenemu g. nadškofu, si lahko nabavijo v zakristiji Kapele sv. Križa. MISIJON V ŠTANDREŽU Od 24 XI. do 1. XII. se je vršil v Standrožu ljudski misijon. Dah so mu ime duhovne obnove, ker so bili govori le zjutraj in zvečer in ker je lil samo en misijonar. Pričakovali smo, da dobimo o tej duhovni prireditvi kako poročilo; saj je bila po vojni prva te vrsto v goriški o-koliei. Ker poročila ni hotelo biti, smo sami spraševali vernike iz Štandreža, kako se je ta pobožnost obnesla. Izvedeli smo sledeče. Govoril jo zelo priljubljeni ljudski misijonar lazarist Šavel. Udeleženci so bili z njegovimi govori zelo zadovoljni. Udeležba je rasla vsak večer. Domači gospod župi.ik in misijonar sam, pa tudi dobri verniki so zelo obžalovali, da se je misijona udeležilo le. zelo malo moških in da bi bilo tudi žensk, zlasti ženske mlad; n e, lahko veliko več. Vzrokov za majhno udeležbo je gotovo več. Prid vzrok je pač ta, da je goriška okolica na splošno že od prejšnje vojne sem vse preveč materialistična Zakopana je do vratu v delo m pohlep po denarju in drugih dobrinah tega sveta. Drugi vzrok je v tem, da goriške okolice nesreča slivenskega naroda ni tako temeljito udarila in ponižala kaki r druge slovenske dežele, kjer so Kljub premagovanju je ihtenje večkrat prekinilo molitev.... ki si ga Devica rodila... v templju našla... Pri skrivnosti »ki jo za nas križan bil« pa zaslišijo skozi ostro tuljenje burjo oslabel moški glas. Vsi se zgrozijo. Kdo moti svetonočm mir?... Glas postaja šibkejši. Tedaj se Lenčka opogumi in odide ven. Burja ji zakadi v obraz oster sneg, da ji sapa skoraj zastane. »Na pomoč!« še razloči, drugih besed ne več... Burja je bila medtem pred hišo r.anesla že do rame visok zamet. Oslabijenec ga ni mogel prekonči-ti, da bi bil kmalu pred hišo omagal in zmrznil, a Lenčka je junaško razkopala zamet, spoznala Antona, ga stisnila k sebi in mu pomagala v hišo, kjer sta oče in mati v strahu pričakovala, kaj bo. »Mama, Tonček!« in vsega zasneženega je potisnila v sobo. Od začudenja so vsi i strmeli. »Toliko, da je še živ. Pomagajmo mu, da si opo more«. In že mu je pričela odpenjali zmrzlo obleko. Mater pa so premagalo solze, solze veselja... V stolpu jo odbila enajst. Zazvonilo je, vabilo k polnočnici. Na poti proti cerkvi so se kmalu pojavile osamljene lučke. Oddaljenejši ver-r;ki hite v cerkev. Tudi od nas se mora kdo udeležiti polnočnice in se pred Najsvetej-šim zahvaliti za Antona ter priporočiti Vsemogočnemu še Jožefa«, pravi Lenčka, »saj že tobko let m bilo polnočnice. Jaz bom najprej i blečena, vidva pa ostanita pri An-ti 11 u«. Urno vzame plašč, prižge ročno petrolejko in se uvrsti v sprevod luči, ki so je končaval v cerkvi. Tudi Lenčkina duša je kmalu utonila v sveto noč in le s težavo je premagovala solze, ko so v razsvetljeni cerkvi zabučale orgle in je vsa cerkev zapela: »Sveta moč, blažena noč!« novice strahoviti udarci spomnili ijiui, da je njihova rešitev le v povratku k Bogu m njegovim zapovedim. Tretji vzrok je baje v tem, da je v Standrežu, kakor tudi v vseh ostalih vaseh okrog Gorice, vse polno ljudi, ki »niso proti veri«, a le ma~ 1) je takih, ki so »za vero, za morale, za božje kraljestvo med nami.« Četrti vzrok je v veliki sodobni bolezni strahu pred ljudmi in njihovimi jeziki; saj vendar veste, da je vsakdo, ki rad hodi v cerkev — še celo pa v tednu k takim pobožnostim — reakcionar in belogardist. Kot šesti vzrok se navajajo nek6 patrulje, ki da so ob uri pobožnosti hodile po cestah in vernike odvra čele od udeležbe s psovkami. Take reči niso hvaleredne in menda je že skrajni čas, da se tudi pošteni verniki odločno postavijo za svoje pravice do svobode vere in ■vesti. Tisti, ki so premagali vse težave ir. se redno udeleževali tako lepe duhovne obnove, so vredni tem \ečje pohvale. Bog jih podpiraj, da bi se nikdar ne sramovali svoje vere in da bi radi zaradi nje trpel’ tudi zaničevanje in preganjanje, kajti le tako bodo na dan sodbe trdno stali, medtem ko bodo od večnega sodnika zavrženi vsi tisti, ki so se ga v življenju sramovali in ga ob uri preizkušnje zatajili in zapustili. DESKLE V nedeljo 15. dec. sta bila blagoslovljena za stranski oltar presv, Srca Jez. v naši župni cerkvi kipa sv. Jožefa in sv. Lucije. Kip sv. Jožefa je zaobljubjeni dar internirancev, ki so se srečno vrnili iz r.em-skih koncentracijskih taborišč, kip sv. Lucije pa jo dar vernih faranov, ki so želeli, da se vrne v našo novo cerkev sv. Lucija, kateri je bil že v stari cerkvi posvečen poseben oltar. Kipa sta lepo delo tirolskih kiparjev iz Ortesei-a in je z njima naša že itak lepa cerkev dobila spet nov okras. Slovesnost blagoslova je lepo potekla. Lahko pa bi potekla še lepše cb toplejšem vremenu in ob gor-kejših srcih. Urh in Žel Na Žofovo družino je legla neka otožnost, odkar se je TJrh odločil, da jo zapusti. Posebno težko je bilo Slavici, ker se ji jo ljubeznivi m zgovorni »nune« tako prikupil, da si sploh ni mogla več predstavljati doma brez njega. Ko je bila sama, je večkrat premišljevala, kako je življenje eno samo poslavljanje; komaj koga spoznaš in vzljubiš, že se moraš od njega posloviti. 'Po je v zadnjih letih, ko je toliko vsakovrstnih ljudi hodilo skozi naše vasi in domove, ponovno doživela. Tudi Urh se je le težko poslavljal od gostoljubne Žefove družine. Njegovo težave so toliko bolj razumljive, ker še ni vedel, kam naj gre. Staremu človeku je negotova bodočnost v tujini dvakrat težka. — Gb misli na begunstvo so je večkrat spomnil, kako nespametni so tisti, ki očitajo značajnim ljudem: »Sedaj govorite in pišete kot junak1; ko pa pridejo rdeči, poberete šila in kopita..« Ali ni treba tudi za to pravega značaja in srčnosti, da človek govori in dela po vesti, če prav dobro ve, da bo moral radi svoje značajnosti bežati z doma in se potepati po hladni tujini? Kdor k vsaki hudobiji molči in se ji vdaja, da le more mirno doma živeti, je že zbežal — in zaradi njegove modrosti lahko hudič brez težav ves svet pozoblje. Danes le volkovi oblačijo v ovčja oblačila, strahopetci pa v halje modrijanov. Težka je pot v tujino. Zato se pa Urh ni mogel odločiti, da bi odšeh Žefovi so ga zadrževali, še bolj pa ga je zadrževalo njegovo srce. Končno so se dogovorili, da bo Urh obhajal pri Žefovih še Božič — m da latern odide. Toda kam? Zaenkrat v Trst, Zadaje dni pred Božičem je Urh s Slavico napravil tako lepe jaslice, kakršnih Brda zlepa niso. videla. Bližnji o treti so se venomer vrteli okrog njega in napravili za umotvor tako reklamo, da je bilo pričakovati. za sveto rojstvo veliko pobožnih obiskovalcev. Celo v šoli so že govorili o njih in učiteljica je obljubila otrokom, da popelje na dan sv. Štefana ves razred k Žefo-vim, kjer bodo zapeli vse božičac pesmi, kar so se jih naučili. — Ta gorečnost za jaslice je znanega Ceneta šo bolj razdražila: saj je bral, kako pobijajo take navade njegovi gospodarji po vsem svetu. Zaenkrat pri nas ta reč sicer ni naravnost prepovedana, toda gorečnost za ver ske običaje je nezmotljivo zuame-i je, da se ljudje nikakor ne marajo odpovedati stvarem, ki so s komunizmom v kričečem nasprotju, in da so torej taki starokopitneži pravi pravcati reakcionarji največjega kalibra. Cene je pripravljal temne načrce sovraštva, ko je Urh v svoji ljubezni skoraj popolnoma jiozabil, da sc ljudje na svetu polni sovraštva tudi ko se obhajajo božične skrivnosti neskončne ljubezni. Na božično viljo se je Urh takoj, ko se jo zbudil, spomnil, da so lansko lem prav na ta dan v Sloveniji umorili celo nekaj duhovnikov. In mislil je še nadalje na tragiko to-pko dobrih Slovencev, ki bodo tudi letos obhajal) skrivnosti Gospo-liovega rojstva daleč od svojih domov in dragih. Tudi njegov Božič je tak, da Bog se usmili, če ga primerja s prazniki v mirnih časih, dasiprav je pri tako c.obrih ljudeb. - In se jo zamislil v velikodušno ljubezen božjega Deteta, ki je že s svojim rojstvom v tujini, ponižanju in bedi hotelo tolažiti vse zapuščene in izgnance vseh časov. Med dnevom je bil spet vesel. V hiši so sklenili, da bodo ob 8. uri večerjali, nato malo igrali in peli, petem pa molili in nazadnje skupno šli k polnočnici. »Sveta noč, blažena noč!« se je giasila pesem iz Žefove hiše. Bil je pravi mešani zbor, saj so prišle tudi nekatere prijateljice domače hčorke obhajat sveti večer. »Kaj ve vam zdi, pastirčki vi?«.... Nekdo udari krepko po vratih. Vsi utihnejo. Mati oclpra vrata. Na pragu se prikažejo tri temne posl ave in se predstavijo ter legitimi-ro jo kot agenti OZNE. Pravijo, da iščejo Urha, in kar vstopijo v izba, kjer je bila pred lepimi jaslicami vsa družina z gosti zbrana. »Tovariš Urh, klican si na po krajinsko poveljstvo v Ajdovščino. \ staui takoj in pojdi z nami! Tako boš vsaj lahko jutrišnji praznik ob hujal pri svoji ženi, ki si jo zapustil samo.« — Vsa družba se je potegnila za Urha .u prosila, da bi si.var od’o-ždi vsaj do jutri. »Ljudska, oblam tako zahteva. Tudi aii bi bili 1 doma Odlog je nemogoč. Tak nami!« Urh se je prekrižal in srčno stolči za policijskimi agenti. Ob pozdravljanju se je Slavica jokala, pa trdi vsi ostali so bili selo potrti in Kar niso mogli razumeli, kako morejo biti današnji ljudje tako trdosrčni, da so jim pokvarili tako sveto veselje... Žef se je že vdal misli, da svojega naj dražjega prijatelja no bo videl nikdar več. Policisti so odgnali Urha v dolino in potem navkreber v Nožno. Med potjo se jim je pridružil Cene, ki jo zelo škodoželjno pozdravil Urim: »Vendar si prišel v moje pesti... Zdaj pa le pozdravljaj tudi ti »zdravo!«, kajti prišla jo nad tebe bolezen, ki te spravi v grob, da boš vedel, kaj se pravi zaničevati ljudsko oblast in pridobitve osvobodilnega boja. — Zdaj se zagovarjaj, reakcionarna mrhovina in belogardistična svinja!..,« »Počasi, tovariš!« Le to je izgovoril in že jih je dobil po glavi, da je videl zvezde, ki jih tisto noč na nebu rti bilo. In je utihnil. Urh si je brisal kri, ki se mu je ulila iz nosa, in se sam sebi smilil, da je prišel takim ljudem v roke. Spozuai je svojo naivnost, ko je vkljub vsemu še do danes upal, da njegova zadeva ni tako obupr.a in da hudobija njegovih nasprotnikov iti tako nepoboljšljva, kakor neprestano govori izkušnja tisočev in milijonov. Izza oblakov je posijala luna... »Glej, reakcionar, tam gori je Bne-stje iu Krasno. Tja so pojdi učit progresivne demokracije in ljubez-. ni do naroda. Nabrali so zadnji čas za našo stvar 120.000 L in delali ?o tako udarniško, kakor nikjer drugod v deželi. Dobili so priznnaje in nagrado — lepo zastavo. Udarniško bi delal tudi ti, ne pa pohajal in čvekal po Brdih ter delal propagando za ljudske sovražnike! Sedaj ti I okažem višek udarniškega dela... Na, svinja!«... In ga je začel tako pretepati, da se je onesvestil tisti Urh, ki nikdar ni storil budega niti muhi. Žena mu je pravila, da ima preveč usmiljenja celo do bolh.... Komaj je prišel ubogi Vrtoviuec k sebi, so ga že vlekli naprej. V glavi se mu jo vrtelo in truden je bil do smrti. »Ne misli, da si dobil že dovolj plačila za svoje izdajalsko početje, on-.j. tam pri Kojskem je jama, kjer je izginilo že mnogo ljudi tvojega kova. In so še druge jame...., kjer je še mnogo prostora tudi zate.... V Gredinjah, v grapi med Višnjevikom iu Vedrijanom, na Kobalarju, ha, ha! Le pripravi se!..« Govoril je ubogi žrtvi o jamah v Brdih in drugod tako grozno, da so izmučenemu Urhu vstajali lasje, ko si je predstavljal, kaj vse ga še lahko prav v božični noči doleti... V srcu je klical božje Deti, njegovo Mater in vse svetnike na pomoč.. Pr. briških holmih je vabilo k polnočnici... Bližali so se Vrhovi ju in se pričeli spuščati proti Plavem. Pri Bavdaže vi gostilni se je nenadoma posvetilo. Prišel je policijski avlo iz Kojskega, ki je bil namenjen v Kanal. Urh je zbral zadnjo sile in dvignil obe roki v zrak. Urhovi spremljevalci • a o izginili kakor kafra, njega jo odpeljala zavezniška policija z avtom v Kanal, kjer je dobil prvo zdravniško pomoč. Ali verjamete, da Urh ni bil še nikdar tako srečen na sv. večer? Darovi Ročinjsku lekleta v Trstu v spomin na č. g. Izidorja Zavadlava 1200; trije Vedrijanci, eden kot preplačilo naročnino 35, drugi, ker jo prišel še živ s ceste od tekmujočih udarnikov, 65, eden po namenu duhovne akcije 100; iz Bovca 600. Bog povrni! Odgovorni urednik msgr ALOJZIJ NOVAK Tisk. G. Iucchi - Gorica Tiskano z dovoljenjem A. I- Si