ŠTEVILKA
i i TO XL. V, 25. JANUAK 2013 CENA 1.58 EUR
naroČila kurilnega olja
tel. 03 891 56 11
BENCINSKI SERVIS
LETUŠ
Družini Bezjak je varno domovanje uničil piaz ob novembrskih poplavah
STRAN
Bralci vas razveseljujejo s fotografijami sneženih možr ki so prišli za kratek Čas tudi v dolino
8	STRAN 18
Oglasi

2 Savinjske novice št. 4, 25. januar 2013
Iz vsebine:
Tema tedna:
Podeželje na račun panojev
izgublja pogled na krajino...................................4
3. razvojna os:
Dostop do avtoceste se oddaljuje....................5
Tretja stran
Občina Nazarje:
Državnih sredstev za energetsko prenovo ne bo
.5
Sindikati si želijo več članov:
Zgornjesavinjska podjetja
načeloma zaupajo sindikatom.........................6
Upravna enota Mozirje:
Leto 2012 leto presežkov,
kakovost najvišja doslej......................................7
Mozirje:
Denar od zbranega papirja
predali v dobrodelne namene...........................9
Luče
Postopki za izvedbo obvoznice
in ugovori se nadaljujejo...................................10
Nazarje:
Lani v občini kar 30 novorojenčkov.............. 11
Odbojkarica Valentina Založnik
Izbrana v najboljšo dvanajsterico
igralk ameriške zahodne konference...........21
Obcestno oglaševanje v razmahu, kakšni so njegovi vplivi?
»Zagotovite si opaznost na jumbo plakatih, velikih 400 x 300 cm. Za razliko od množice obcestnih plakatov bo na naših bencinskih servisih vaš oglas imel prostor, da izstopa in pride do izraza. (...) Na naših servisih bo vaš plakat bolj izpostavljen kot v množici obcestnih plakatov, hkrati pa bodo imeli obiskovalci servisa med točenjem goriva čas, da si ga dobro ogledajo.«
S temi besedami vabi oglaševalce na svoji spletni strani največji slovenski prodajalec naftnih derivatov. Glede na zasedenost njegovega oglasnega prostora lahko sklepamo, da so tržniki pri svojem delu kar uspešni, kar niti ne preseneča, saj tako imenovano zunanje oglaševanje v Sloveniji v zadnjem času pridobiva tržni delež.
Staro pravilo marketinga pravi: prodajaj dobre izdelke in to povej kupcem. Sodoben način življenja, ko potencialni kupec pomemben del dneva preživi v avtomobilu, ponuja priložnost, da prodajalci kupce opozarjajo na svojo ponudbo tudi z obcestnimi reklamnimi panoji. Obcestno oglaševanje zajame veliko potencialnih kupcev, a zaradi tega varnost v prometu ne sme trpeti, vozniki morajo ostati osredotočeni na promet.
Seveda je tudi pri zunanjem oglaševanju na prvem mestu vprašanje učinkovitosti. Oglaševa-
nje na obcestnih plakatih je drugačno od časopisnega oziroma revijalnega oglaševanja že zaradi dejstva, ker potniki v vozilih »ujamejo« plakat v vidno polje le za zelo kratek čas. Strokovnjaki pojasnjujejo, da je pot pogleda mimoidočih oziroma mimovozečih na plakatu praviloma oblikovana v obliki črke T. S pogledom vstopimo na plakat zgoraj in ga zapustimo spodaj.
Obcestno oglaševanje se je pri nas razmahnilo po letu 1991, sodobni trendi pa so osredotočeni na učinkovito merjenje ogleda in čim bolj natančno osredotočenje glede na tako imenovane interesne točke. Zato je največ obcestnih panojev na prometno bolj obremenjenih lokacijah. Z vidika oglaševalcev so najbolj zanimive lokacije ob izvozih z obvoznic, mestnih vpadnicah in v trgovskih središčih.
V tokratni temi tedna opozarjamo na še en vidik obcestnega oglaševanja: vpliv na podobo krajine. Vse bolj jasno postaja, da bo na tem področju treba narediti red, konkretne poteze v tej smeri pa je doslej v naši dolini storila le Občina Mozirje, ki je po vzoru večjih občin na razpisu izbrala koncesionarja. Če bo šlo po njihovih načrtih, bi morala biti razlika kmalu opazna.
ISSN 0351-8140, leto XLV, št. 4, 25. januar 2013. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Vi-dečnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 4, 25. januar 2013
3
Tema tedna, Aktualno
PLAKATIRANJE POSTAJA VEDNO BOLJ MOTEČE
Podeželje na račun panojev izgublja pogled
na krajino
Nevladne organizacije že dlje časa opozarjajo slovensko javnost, vlado in pristojne za prostor, okolje in promet o poplavi oglasnih plakatov ob cestah, ki negativno vplivajo na izgled slovenske krajine. Občine sicer imajo sprejete odloke o zunanjem oglaševanju, vendar zakonodaja ne zagotavlja zaščite izgleda podeželja, temveč je po prepričanju okoljevarstvenikov bolj naklonjena zaslužku s strani oglaševalcev.
»Divjemu« plakatiranju je podleglo tudi zgor-njesavinjsko podeželje. Zaradi boljšega nadzora so se v Občini Mozirje, ki je zaradi svoje strateške lege temu še najbolj izpostavljena, odločili, da z razpisom poiščejo koncesionarja, ki bo urejal zunanje oglaševanje in učinkoviteje izvajal nadzor nad njim.
INTERES OGLAŠEVANJA PRED OHRANJANJEM OKOLJA
Poplava oglasnih plakatov in veleplakatov povzroča spreminjanje slovenskega podeželja v velik potrošniško usmerjeni prostor. Ocene o številu oglasnih veleplakatov v Sloveniji se gibljejo med sedem do deset tisoč, za takšnimi oglaševalskimi potezami pa se po prepričanju okoljevarstvenikov skriva nenadzorovana razprodaja slovenske krajine. Pogledi na slovenske planine in gore so zastrti z agresivnimi napisi in fotografijami, kozolci izgubljajo naziv zaščitnega znaka slovenskega podeželja in postajajo zgolj nosilci za potrošniško oglaševanje.
Popularni, seveda zaradi svoje vidnosti, postajajo tudi transparenti, ki visijo nad cestišči. A se je ravno v Mozirju izkazalo, da lahko takšen transparent v hudem vetru ogroža vozila na cestišču. Transparent, ki je visel nad mozirsko ob-
SOLČAVA
Svetniki glede občinske meje
V sredo, 16. januarja, se je solčavski občinski svet sestal na izredni seji. Obravnavali so pobudo ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, da občina Solčava manjši del svojega ozemlja na tromeji z občinama Kamnik in Jezersko začasno odstopi občini Kamnik tako, da bi ta potem mejila na Republiko Avstrijo. S tem bi kamniška občina, z njo pa tudi osrednja slovenska regija dobila možnost za črpanje evropskih sredstev za čezmejno sodelovanje. Občinski svet se do pobude same ni opredelil. Pooblastil je župana Alojza Lipnika, da v tej zvezi prido-
(Foto: Tatiana Golob)
Reklamne plakate sicer postavljajo na za to predvidena mesta, kar pa kljub temu ovira pogled na krajino. (Foto: Tatiana Golob)
voznico, so namreč morali gasilci v času pred-novoletnih praznikov urgentno odstraniti, saj je obstajala nevarnost, da bo zaradi močnega vetra padel na cesto.
Za primerjavo s slovenskim stanjem je zanimiv podatek, da v drugih državah v Evropski uniji reklamnih panojev skorajda ni. V Nemčiji, Avstriji in Italiji reklam ob cestah ni, na Malti je reklamiranje regulirano, največji pano ima lahko 18 m2, medtem ko pri nas velikost panojev dosega celo več kot 100 m2.
V MOZIRJE PRIHAJA KONCESIONAR ZA PODROČJE OGLAŠEVANJA
Zaradi pomanjkljive zakonodaje je nadziranje oglasnih konstrukcij, ki posegajo v javni prostor in ovirajo pogled na krajino, oteženo. Postavljanje panojev ob državnih cestah urejajo za to pristoj-
spreminjanja neopredeljeni
bi kaj več informacij in nadaljuje s pogovori na ministrstvu.
Sredi lanskega novembra je enako pobudo ministrstvo posredovalo občini Jezersko. Tamkajšnji župan Jurij Markič sprva napovedane izredne seje občinskega sveta ni sklical, čeprav podpira možnost, da osrednja slovenska regija postane obmejna. Ob tem ima nekaj zadržkov, predvsem z vidika spreminjanja zgodovinskih meja svoje občine, je poročal Gorenjski glas.
Marija Lebar
ni zakoni. Za plakatiranje v naseljih sprejemajo predpise o oglaševanju občinske uprave, a same le stežka nadzorujejo njihovo upoštevanje.
Društvom in organizacijam so v krajevnih središčih namenjena oglasna mesta, kjer lahko oglašujejo brezplačno. A v obdobjih, ko je prireditev veliko, tudi društva odlokov ne upoštevajo dosledno in plakatirajo tudi po površinah, ki temu niso namenjene.
V Mozirju imajo urejena štiri oglasna mesta, zaradi izkazanih potreb so v urejanju še dodatna. Nadzor izvaja občina sama, ker pa je divjega plakatiranja preveč, so se odločili, da v roku meseca ali dveh izvedejo razpis za koncesijo za področje oglaševanja. Koncesionar bo tako prevzel nadzor nad plakatiranjem.
GLOBE ZA »DIVJE« PLAKATIRANJE NISO MAJHNE
Občinski odloki o oglaševanju seveda vključujejo tudi sankcije zoper kršitelje odloka o oglaševanju, vendar večjih sankcioniranj s strani zgor-njesavinjskih občin doslej ni bilo. Kršitelje opozorijo na njihovo kršitev in jih seznanijo s pravili javnega oglaševanja, kar navadno zaleže.
Globe za prekrškarje na področju oglaševanja ob državnih cestah določa tudi zakon o cestah. Z globo 200 evrov se kaznuje posameznik, ki postavi elektronski prikazovalnik ob državni cesti ali brez soglasja postavi objekt za obveščanje in oglaševanje v območju državne ceste ali ga postavi v nasprotju s pogoji iz soglasja. Z globo 2.000 evrov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori zgoraj omenjene prekrške, njihova odgovorna oseba pa se kaznuje z globo 200 evrov.
Tatiana Golob
4 Savinjske novice št. 4, 25. januar 2013
Aktualno
HITRA CESTA 3. RAZVOJNE OSI
Dostop do avtoceste se oddaljuje
Ta četrtek je v Velenju potekala javna obravnava najnovejše predlagane trase poteka hitre ceste s priključkom na avtocesto A1. Priključek bo po tej varianti kar nekaj kilometrov niže v kraju Podlog in ne v Letušu, kot je bilo načrtovano prej. S tem se bo dostop do avtoceste in do osrednje Slovenije za Zgornjo Savinjsko dolino oddaljil.
O tej problematiki smo za mnenje povprašali lokalno politiko. Obrnili smo se na županjo Majdo Pod-
križnik, saj je nazarska industrija zaradi pomanjkljive infrastrukture zelo prikrajšana. Kot predstavnika turistično perspektivne in gospodarsko razvite občine smo za mnenje vprašali tudi ljubenskega župana Franja Naraločnika.
Po besedah direktorja Savinj-sko-šaleške gospodarske zbornice mag. Francija Kotnika je za tukajšnje gospodarstvo ključen čas, torej varianta, ki bo omogočila čimprejšnjo izgradnjo ceste in bo hkra-
(Foto: ML)
Majda Podkrižnik, županja občine Nazarje:
»Za občina Nazarje, ki ima veliko industrije, bi bilo zelo pomembno, da bi se lahko priključili na avtocesto čim bližje kraju. To bi pomenilo tudi stabilnejšo in večjo razvojno možnost obstoječih podjetij. Seveda pa bi se tudi komunalno urejene parcele v Industrijsko obrtni coni Prihova lažje prodale novim potencialnim podjetnikom in podjetjem. Prva varianta je bila za nas najboljša, tako za vsestranski razvoj, med drugim tudi turizma za celotno Zgornjo Savinjsko dolino. Kakršno koli oddaljevanje dostopa do avtoceste ni dobro ne za našo občino in podjetja, kot tudi ne za dolino.«
ti za gospodarske subjekte čim bolj dostopna. Javna razgrnitev poteka v ča-
su od 3. januarja do 4. februarja 2013.
Marija Lebar
Franjo Naraločnik, župan občine Ljubno:
»Moje mnenje je, da Zgornja Savinjska dolina z vsakim metrom, ko se trasa odmika od nas, veliko izgublja. Izgubljamo tudi »zvezo« s šaleškim delom naše subregije, ki se bo seveda orientiral in razvijal v smeri poteka cestne povezave. Še tista majhna možnost, da bi se priključevali z novim priključkom v Letušu, bo splavala po vodi.
Občina Ljubno razvija vrhunske programe v turizmu in takšno odmikanje trase je gotovo korak države od potreb naše občine in celotne Zgornje Savinjske doline. Resnično sem zelo razočaran nad tem.
V občini in dolini imamo na eni strani odlične gospodarstvenike, ki jim odmik trase zagotovo ne prinaša nič kaj dobrega, da o morebitnih vlaganjih v naše »slepo črevo« niti ne sanjamo več. O tem lepo pričata obe pripravljeni zemljišči obrtnih con, ki ne najdeta pravih investitorjev. Poleg tega finančno stanje države ne prinaša kaj svetlega v bližnji prihodnosti. Zgornja Savinjska dolina očitno ostaja poligon naravovarstvenikov in najlepše bi bilo, da še ljudi zaščitimo kot naravni čudež preživetja v razmerah, v kakršnih živimo.«
OBČINA NAZARJE
Državnih sredstev za energetsko prenovo ne bo
Pred nedavnim je bila Občina Nazarje obveščena, da ni bila izbrana na javnem razpisu za sofinanciranje energetske obnove javnih stavb, na katerega se je prijavila. Vloga je bila sicer popolna, a je dosegla premalo točk. Tudi sicer imajo v Nazarjah pripravljenih več projektov, a tudi zanje zaenkrat iz razpisov sredstev ne bo.
Lani so pripravili energetski pregled nazarskega vrtca, ki je energetsko neustrezen. Za financiranje pregleda so se prijavili na razpis in od Petrola pridobili polovico potrebnih sredstev od celotnega zneska 4.100 evrov, kolikor sta pregled in izdelava dokumentacije stala.
»Energetski pregled je osnova za prijavo na razpis za energetsko sanacijo stavb v javni lasti. Nanj se je Občina Nazarje v letu 2012 prijavila s projekti obnove vrtca, starega
in novega dela osnovne šole Nazarje. Pogoji za prijavo na razpis, ki ga je razpisalo ministrstvo za infrastrukturo in prostor, so med drugimi bili, da ima občina sprejet lokalni energetski koncept, pripravljeno projektno in investicijsko dokumentacijo ter zagotovljen lastni delež. Prijava občine je bila popolna, vendar neuspešna, ker smo prejeli premalo pik na področju povečanja energetske učinkovitosti, saj je za ogrevanje že ekološko dobro poskrbljeno z ogrevanjem na lesno biomaso - toplovodom. Občina tako žal na razpis, ki traja tri leta, ne bo mogla uspešno prijaviti nobene stavbe, priključene na toplovod,« je pojasnil Begič.
Dodal je še, da je nazarska občina lani na razpise sofinancerskih evropskih sredstev, ki jih razpisuje Agencija RS za kmetijske trge in ra-
zvoj podeželja, prijavila še dva projekta. Prvi je bil obnova samostanskih stopnic in ureditev tematske poti med kulturnimi znamenitostmi Nazarij, drugi pa ureditev parkirišč in javne razsvetljave pri blokih v Nazarjah. Tudi s tema projektoma občina ni uspela, saj so sred-
stva zelo omejena in pridejo v po-štev zanje le razvojno najbolj ogrožene občine. V letu 2013 pripravljajo prijave na različne razpise za obnovo doma kulture, vrtca, parkirišč v Nazarjah. Na občini upajo na večji uspeh pri prijavah.
Marija Lebar
PODELITEV PLAKET JSKD
Aleksander Videčnik prejemnik visokega priznanja
V ponedeljek, 28. januarja, bo v Festivalni dvorani v Ljubljani prireditev s svečano podelitvijo plaket Javnega sklada RS za kulture dejavnosti (JSKD). Med dobitniki je tudi Aleksander Videčnik iz Mozirja, ki prejme srebrno plaketo sklada za po-
memben prispevek pri ohranjanju in proučevanju bogate kulturne dediščine in ljudskega izročila Zgornje Savinjske doline. Aleksandra Videč-nika je za to priznanje predlagala mozirska izpostava JSKD.
Marija Lebar
5 Savinjske novice št. 4, 25. januar 2013
Organizacije, Iz občin
SINDIKATI SI ŽELIJO VEC ČLANOV
Zgornjesavinjska podjetja večinoma zaupajo
sindikatom
Na območju Zgornje Savinjske doline delujejo Šaleško-savinjski sindikati in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije - območna organizacija Savinjska. Slednji imajo sedež v Celju, medtem ko imajo Ša-leško-savinjski sindikati prostore v Velenju. Slednji povezujejo različne sindikate, med katerimi velja omeniti Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije, regijska organizacija Velenje in Sindikat Zadruge Mozirje, pod okriljem katerih so tudi podjetja v Zgornji Savinjski dolini. Trenutno je stanje v zgornjesa-vinjskih podjetjih stabilno, zalomilo se je le pri enem podjetju.
jetju Podkrižnik zaživel, ampak ni bilo dovolj motiva pri zaposlenih, niti pri upravi. Pri omenjenem podjetju se pojavi problem, ker je potrebno za vsako pravico, ki je zaposlenemu kršena, dobesedno s tožbo priti do nje. Zato se zaposleni skoraj ne odločajo za to,« je razočaran Amon in dodaja: »Poleg tega je lastnik povedal zaposlenim, da jim sindikat ne bo nič pomagal, da bodo le plačevali članarino, pomoči pa ne bodo dobili. Zato smo zaključili zgodbo s podjetjem, vendar bomo še vedno skrbeli za pravice individualnih članov.« Očitke smo želeli preveriti
Sedež Šaleško-savinjskih sindikatov je na Prešernovi cesti 1 v Velenju.
(Foto: Katja Remic Novak)
Zadnja novica prihaja glede podjetja Podkrižnik, ki je bilo še ne-dolgo nazaj pod okriljem Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije, regijska organizacija Velenje (SKEI). Sekretar SKEI Branko Amon je povedal, da so se v sindikatu pred tednom dni odločili, da dajo pobudo za izbris podjetja iz registra pravnih oseb.
»Razlog je preprost. Mi smo se tri leta mučili, da bi sindikat v pod-
Branko Amon, sekretar SKEI, regijske organizacije Velenje, si želi več članov v sindikatu. (Foto: Katja Remic Novak)
tudi pri direktorju podjetja Iztoku Podkrižniku, vendar odgovora nismo dobili.
Amon nadaljuje, da je podjetje KLS Ljubno pravo nasprotje omenjenega podjetja, da je odlično organizirano in spoštuje participacijo zaposlenih skozi svet delavcev in sindikat: »Veseli smo, da njihov uspeh raste. Najprej smo imeli nekaj težav s postavitvijo vodstva sindikata, ker so se zaposleni odloča-
li za enoletne mandate, ampak so sedaj zadeve že bolj trdne.« Predsednik sindikata v KLS Ljubno je Jože Supin.
Tudi v BSH Hišni aparati Nazarje so po besedah Amona odnosi med zaposlenimi in upravo podjetja korektni. Ponosni so na vsakoletno ocenjevanje poslovanja in pogajanja za višje plače. »Smo pa malo nezadovoljni s svojim delom, saj nam odstotek včlanjenosti v sindikat ni najbolj po godu. Vendar so to naše težave, ki jih moramo sami premagati. Predsednica sindikata je Tanja Topolnjak, ki je ena najmlajših sindikalnih predsednic v elektroindustriji.«
V okviru območne organizacije Savinjska delujejo sindikati v Glinu Nazarje, Komunali Mozirje, Upravni enoti Mozirje in Zaposlilvenem centru RUJ Nazarje. Po besedah sekretarja območne organizacije Vojka Korošca trenutno stanje na področju lesno predelovalne industrije v Zgornji Savinjski dolini ni ravno rožnato: »Kljub takšnim razmeram v
sistemu Glin Nazarje, kjer je v sindikat vključenih 27 članov, vztrajajo in se trudijo, da bi se poslovanje odvijalo kljub določenim težavam, ki jih pestijo. Predsednik sindikata v omenjenem podjetju je Milan Černevšek. Tudi v ostalih dejavnostih je zabeleženo obilo kršitev de-lovnopravne zakonodaje ter zakona o varstvu in zdravju pri delu,« je povedal Korošec.
Sekretarka Šaleško-savinjskih sindikatov Nada Pritržnik priporoča, da ljudje pred novo zaposlitvijo pridobijo čim več informacij o bodočem delodajalcu in ob zaposlitvi preverijo, če so jih delodajalci ustrezno prijavili in ali za njih plačujejo prispevke. Svetuje tudi: »V primerih, ko delodajalec zamuja z izplačili plač, naj se takoj oglasijo na sindikatu, kjer bodo dobili ustrezna navodila, kako prekiniti delovno razmerje.« Članarina v sindikatu znaša odstotek bruto plače, mandat predsednika sindikata v podjetju traja pet let.
Katja Remic Novak
MOZIRJE
Občinski prostorski načrt v rokah drugega
načrtovalca
Mozirski svetniki so od pripravljavca občinskega prostorskega načrta (OPN) zahtevali poročilo o poteku priprave le-tega. Pripravljavec podjetje Archi.KA je
mozirski občini poslal pisno poročilo, direktor podjetja Aleš Jan-žovnik pa se je udeležil občinske seje in odgovarjal na vprašanja svetnikov.
OPN SPREJELO MANJ KOT 20 ODSTOTKOV VSEH OBČIN
Namen poročila je bil seznaniti občinsko upravo in občinski svet o poteku priprave OPN ter jih sezna-
niti s težavami, s katerimi se srečuje načrtovalec pri pripravi prostorskega akta in ki so glavni razlog, da delo ne poteka po zastavljenem terminskem planu. S poročilom je
6 Savinjske novice št. 4, 25. januar 2013
Iz občin, Iz upravne enote
Janžovnik opozoril na morebitne probleme, ki se bodo še pojavljali do zaključka izdelave OPN, katerega priprava poteka zelo počasi.
Po skoraj petih letih od uveljavitve zakona o prostorskem načrtovanju je svoj OPN sprejelo manj kot 20 odstotkov vseh slovenskih občin, je poudaril Janžovnik, vse občine pa se srečujejo s številnimi problemi, ki podaljšujejo čas priprave in sprejema OPN, za kar je več razlogov. Janžovnik je nadalje omenil, da je razloge mogoče iskati tudi na strani lokalnih skupnosti in pri njihovih zahtevah po urejanju prostora, na strani državnih organov in drugih državnih institucij, ki sodelujejo pri postopkih priprave OPN, ter zaradi pomanjkljive oziroma v določenih delih neustrezne prostorske zakonodaje ter sektorske zakonodaje, ki se posredno nanaša na prostor.
SPREJEM ODLOKA PREDVIDEN AVGUSTA
Postopek izdelave OPN Mozirje je v fazi predloga. Predlog se
Aleš Janžovnik bo mozirski občinski prostorski načrt dokončal s podjetjem Savaprojekt.
(Foto: Štefka Sem)
usklajuje z dopolnjeno in popravljeno poplavno študijo. Skladno z izsledki študije se dopolnjuje okolj-sko poročilo, usklajujejo pa se tudi obrazložitve in utemeljitve posegov. Pripravlja se torej končni doku-
ment usklajen v vseh sestavinah, ki bo šel predvidoma v tem mesecu v mnenja nosilcem urejanja prostora. Sprejem odloka na občinskem svetu je predviden v avgustu, v kolikor bo šlo vse po planih, je načrtovalec zapisal v poročilu.
Urško Car je zanimalo, koliko časa mu sploh ostane za delo v podjetju Archi.KA, saj je med drugim tudi izvršni direktor za področje urbanizma v podjetju Savaprojekt iz Krškega. Janžovnik je dejal, da bo OPN za Občino Mozirje dokončalo podjetje Savaprojekt in da sta skupaj z direktorjem podjetja obiskala mozirskega župana Ivana Su-hoveršnika ter se o tem z njim tudi pogovorila. Janžovnik je še dodal, da ima v tem podjetju vso podpo-
ro, zaveda pa se, da se je med mo-zirskimi svetniki ustvarilo nezaupanje do njegovega dela.
Svetnike je predvsem zanimalo, ali je realno pričakovati sprejem dokumenta v avgustu, kot je navedeno v terminskem planu. Janžov-nik je glede na slabe izkušnje vseh načrtovalcev dejal, da nerad napoveduje stvari, da pa v povprečju traja šest let, od začetka priprave do sprejema dokumenta. Čeprav so v zadnji fazi priprave, se boji mnenja kmetijskega ministrstva in usklajevanja z njim. Kmetijci namreč zavrnejo veliko posegov in potem se vse prične znova, kar pomeni, da lahko pride do nekajmesečnega zamika predvidenega roka.
Štefka Sem
Gola resnica je, da ljudem ne dene samo dobro, če so včasih prestrašeni, marveč je za napredek družbe nujno, da se prav pogosto prestrašijo.
George Bernard Shaw
UPRAVNA ENOTA MOZIRJE
Leto 2012 leto presežkov, kakovost najvišja doslej
Nacelnica mozirske upravne enote Milena Cigale je javnosti predstavila nekatere podatke delovanja v letu 2012. Kot kažejo ankete, so bili uporabniki s kakovostjo storitev zelo zadovoljni, saj je ocena najvišja doslej, in sicer 4,80. Leto je zaznamovalo veliko število dodatnih zadev in napori za znižanje stroškov.
KAZALNIKI KAKOVOSTI
Milena Cigale: »V okviru načrtovane politike kakovosti že vrsto let spremljamo zadovoljstvo strank s storitvami upravne enote in zadovoljstvo zaposlenih na upravni enoti. V ta namen izvajamo tudi ankete, pripravimo analize in načrtujemo nadaljnje izboljšave. Splošna ocena kakovosti storitev v Upravni enoti Mozirje je v letu 2012 najvišja doslej in znaša 4,80. Smo ena redkih upravnih enot, kjer so zaznavanja strank v vseh dimenzijah večja od njihovih predhodnih pričakovanj.«
Z delom in odnosi v kolektivu pa so zadovoljni tudi zaposleni. Povprečna ocena po anketi znaša 4,1 in je prav tako najvišja.
POVEČAN OBSEG DELA
Že v prvih mesecih leta so se soočili z usklajevanjem doteda-
njih GERK-ov (grafična enota rabe zemljišča kmetijskega gospodar-siva) s stanjem v naravi. Izvesti je bilo potrebno okoli 900 popravkov. V letu 2012 je potekla veljavnost številnim listinam, predvsem osebnim izkaznicam. V poletnih mesecih so tako izdali 4.700 osebnih izkaznic in preko 1.000 potnih listov.
Drugo področje, kjer je bil povečan obseg dela, je področje orožja, ker je leta 2012 potekla veljavnost večjega števila orožnih listov. Tovrstnih opravil je bilo preko 200.
Poleg omenjenega so izdali še 186 gradbenih dovoljenj, številna vozniška dovoljenja, izvajali opravila v zvezi z volitvami. Načelnica je izrazila zadovoljstvo nad povečanim številom porok. V lanskem letu je bilo teh 90 in štiri jubilejne, to je zlate poroke.
Na povečan obseg nalog so se ustrezno pripravili. Po besedah Ci-
Načelnica Milena Cigale: »Smo ena redkih upravnih enot, kjer so zaznavanja strank v vseh dimenzijah večja od njihovih predhodnih pričakovanj.« (Foto: Marija Lebar)
galetove daljših čakanj na listine ni bilo.
KRAJEVNI URADI
Da bi delo približali manj mobilnim strankam na terenu, so delali tudi v krajevnih uradih v vsaki od sedmih občin. »Žal se število strank
oziroma obiskov na krajevnih uradih, ki imajo v dolini dolgo tradicijo, zmanjšuje. Na tem področju bo treba ukrepati, saj se je potrebno soočiti z realnostjo in številkami,« je povedala načelnica.
KAKO PA LETOS?
Leto 2012 je zaznamovalo tudi sprejetje Zakona o uravnoteženju financ, ki je prinesel še dodatno zniževanje stroškov. Tako se ti na mozirski upravni enoti nižajo že vse od leta 2009. Stroškov za reprezentanco praktično ni, odpovedali so se časopisom, udeležujejo se le tistih izobraževanj, ki so brezplačna ... Glede na leto 2011 so tako lani stroške oklestili še za deset odstotkov. Niža se tudi število zaposlenih. V lanskem letu je sodelavec odšel v pokoj, en se je zaposlil drugje. Delo so razporediti, sedaj je zaposlenih 26 sodelavcev.
Za letos izrednih povečanj števila zadev ne pričakujejo. Še naprej se bodo trudili, da bi bila kakovost njihovega dela čim višja, še dodaja Milena Cigale.
Marija Lebar
7 Savinjske novice št. 4, 25. januar 2013
Ljudje in dogodki, Iz občin
BEZJAKOVI IZ DOL-SUHE
Varno domovanje jim je uničil plaz ob
poplavah
Lanskoletne katastrofalne poplave 5. novembra so marsikje pustile vidne sledi in veliko škodo. Kako je lahko narava neusmiljena, so skusili tudi v Dol-Suhi pri Vanji Bez-jak. V nekaj trenutkih so namreč Vanja, njen sedemletni sin Marcel in partner Boštjan ostali brez varnega doma.
»Tistega usodnega jutra sem prišla domov in kar naenkrat slišala grmenje ... Pogledala sem ven in
ob hiši opazila manjša plazova. Le nekaj trenutkov zatem je začela hitro dreti voda mimo hiše. Še en pok in plaz se je začel valiti tudi skozi kuhinjsko okno. Brez razmišljanja sem pograbila telefon, ki sem ga imela v kuhinji na mizi, in z zadnjimi atomi moči poskušala priti iz deroče vode. Edina sreča je bila, da sem bila v hiši sama in sem reševala le svojo glavo. Sedaj je ob hiši potok majhen, a tedaj je voda toliko narasla, da je mimo nas drla kot Savinja. Pred hišo in v spodnjem nadstropju voda, za hišo plaz, ki še danes grozi,« opisuje dogodke tistega dne s solzami v očeh Bezjakova, ki nikakor ne more doumeti, da so sedaj brez doma.
Sicer so trenutno domovanje našli v stanovanju Vanjinega delodajalca BSH Hišni aparati v Nazarjah, a želja po domačem ognjišču je
tako zelo močna, da se vsak dan vračajo domov v Dol-Suho, kjer je ostala živina. Tudi želja po vrtninah in poljščinah, ki jih je Vanja vsako leto pridelala doma, je še kako velika, mali Marcel pa sanja, da bi tekal in se igral na domačih travnikih ...
Da bodo spet zaživeli po starem, bo potrebno sanirati plazovito območje, kar naj bi bila naloga države. Nato jih čaka še obnova do-
ma, ki ga je potrebno najprej posušiti. Sušilci so izredno dragi, zato raje zakurijo v vzidan štedilnik in krušno peč, ki sta kljubovala naravi in ostala nepoškodovana.
V času nesreče niso bili sami. V veliko pomoč so jim bili domači gasilci, vojska in seveda sosedje ter prijatelji. V gostišču Atelšek so jim pomagali, da sta ljudem lahko ponudila vsaj čaj in topel obrok. »Tudi moji sodelavci so ponudili pomoč. V premogovniku so izdelali celo geološko-geomehansko mnenje, naredili pa naj bi tudi projekt sanacije,« se vključi v pogovor Boštjan, ki ga je tistega usodne dne vest o katastrofi našla v službi. »Zamenjal sem smeno, ker sem imel popoldne predavanje, a ko sem se vrnil, sem lahko samo nemo opazoval dogajanje, ki je bilo kot kakšna filmska grozljivka.«
Nesreča, ki je »ukradla« varno domovanje, je Vanji dodobra načela zdravje. »Sprva sem mislila, da sem dovolj močna, da bom vse skupaj zdržala, a me je sesulo. Živci, psiha, močan prehlad, ki sem ga staknila premočena in prezebla ... Sedaj sem v bolniškem staležu,« pravi Vanja, medtem ko se sprehajamo po hiši in kaže posledice plazu. Uničena tla, počena stena, uničena vrata sob, sledovi blata tako
OBČINA SOLČAVA
Na decembrski seji je solčavski občinski svet sprejemal rebalans proračuna za leto 2012. Določili so vrednost točke za nadomestilo uporabe stavbnih zemljišč in sprejeli odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu v območju Medica.
Kot je povedal župan Alojz Li-pnik, je občinska infrastruktura v novembrskih poplavah utrpela do-kajšnjo škodo. Stroške sanacije so pokrivali tudi iz obvezne občinske rezerve, zato je bilo potrebno sredstva prenesti na druge proračunske postavke. Občinski svet je tako potrdil rebalans proračuna.
Nekoliko je bil spremenjen odlok o pogojih za zidavo v Medici. Spremembe in dopolnitve odloka se nanašajo na spremembo glede obli-
na notranji kot zunanji strani hiše.
»Generacije ljudi smo se trudili, da bi si ustvarili prijetne pogoje za bivanje, sedaj pa sem znova na začetku. Vse skupaj me je toliko dotolklo, da poleg vseh zdravstvenih tegob tudi slabo spim. Mislim, da se bom dodobra naspala šele, ko se bomo vrnili domov. Sinu Marcelu pa bom izpolnila željo, da bo lahko zopet imel svojo sobico.«
Marija Šukalo
kovanja objektov s poudarkom na bolj odprtem pristopu in uporabi naravnih materialov, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine in narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter dopustna odstopanja. Glede na že izvedeno ureditev komunalne infrastrukture se predvidi zmanjšanje števila predvidenih objektov z devet na sedem. Svetniki so spremenjen dokument potrdili.
Obravnavali in sprejeli so še program oskrbe s pitno vodo in odlok o izračunu točke za nadomestilo stavbnega zemljišča za letos. Predlagano povišanje za 2,5 odstotka glede na lani je bilo sprejeto. Tako je zdaj točka vredna 0,001579 evra.
Marija Lebar
Pri Občini Rečica ob Savinji je za družino Bezjak odprt poseben nov podračun št. 01409-6000000111, s sklicem: 00 0511-2012 in namenom: »Pomoč družini Bezjak - poplave 2012«.
novembrskih
Vanja Bezjak še danes s strahom zre na okno, skozi katero se je vsul plaz v hišo. (Foto: Marija Šukalo)
Zaradi poplav potreben rebalans proračuna
8 Savinjske novice št. 4, 25. januar 2013
Organizacije, Iz občin
OBČINA REČICA OB SAVINJI
Nadaljujejo z urejanjem kanalizacije
MOZIRSKI SKAVTI IN ŽUPNIJSKA KARITAS ZA SOCIALNO ŠIBKE
Denar od zbranega papirja predali v dobrodelne namene
Da sta solidarnost in dobrodelnost še kako aktualna v naši dolini, vrsto let tudi dokazujejo mozir-ski skavti in župnijska Karitas Mo-zirje-Šmihel. Svojo letošnjo misijo dobrodelnosti sta omenjeni nevladni organizaciji začeli izpolnjevati že sredi januarja, Alenka Brezov-nik iz Karitas in predstavnica skavtov Mojca Prislan sta namreč izročili denarna sredstva dvema družinama iz Lok pri Mozirju.
Socialno šibki družini, ki bosta denar porabili za najnujnejše, predvsem za plačilo položnic, je doda-
tno lani prizadela poplava, zato odločitev, komu dodeliti sredstva, ni bila težka. Po besedah Brezovnikove znesek 250 evrov na družino ni velik, a bo še kako prav prišel za pokrivanje stroškov, ki jih v družinah s šoloobveznimi otroki ni malo.
Prislanova je povedala, da je akcija mozirskih skavtov zbiranja papirja, ki so jo pripravili lani, obrodila sadove. Mnenja je, da je denar šel v prave roke. Del zbranih sredstev so mozirski skavti namenili tudi društvu Sožitje.
Marija Šukalo
Rečiška občinska uprava pripravlja vse potrebno, da bodo letos lahko nadaljevali in dokončali kanalizacijsko omrežje v Varpo-ljah. V kratkem bodo objavili javni razpis za izvajalca del na tem projektu.
Gre za izvedbo odvodov za odpadno meteorno in fekalno vodo v strnjenem delu naselja Var-polje v dolžini okoli 650 metrov. Predvidena vrednost investicije je 100.000 evrov. Omenjeni odvod je del celovite rešitve kanalizacijskih vodov v občini. Z izgradnjo dopolnilnega kanalizacijskega omrežja Varpolje-Spodnja Rečica, ki je večletni projekt, je namreč občina Rečica ob Savinji pričela že v letu 2010.
V naseljih Spodnja Rečica, Nizka, Varpolje in Šentjanž je dopolnilni sistem zasnovan ločeno na fekalne in meteorne vode. Sistem je sestavljen iz dveh zaključenih
enot oziroma faz, in sicer prva faza obsega naselji Varpolje in Šentjanž, druga faza pa Nizko in Spodnjo Rečico.
Fekalno omrežje tvorijo kanali v dolžini 6,5 km, ki so že izvedeni v celoti, pridobljena so tudi uporabna dovoljenja. Do sedaj zgrajeno meteorno omrežje, ki ga je 850 metrov, ima prav tako že uporabno dovoljenje. Kanali večinoma potekajo po lokalnih cestah, krajši deli pa tudi po travnikih, vrtovih in ob regionalni cesti Radmir-je-Mozirje. Fekalni kanal vodi v čistilno napravo v Mozirje, meteorni pa v Savinjo.
Pogodbena vrednost že izvedenih del znaša 1,200.747,84 evrov, od tega je delež evropskih sredstev 308.521 evrov, saj operacijo sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj. Rok za zaključek projekta je december 2013.
Marija Lebar
Mateja Sertl (levo) ni skrivala ganjenosti, ko sta ji predstavnici skavtov in Karitas, Mojca Prislan (desno) in Alenka Brezovnik, izročili kuverto s finančnimi sredstvi. (Foto: Marija Šukalo)
-A*
as
Naložba v vašo prihodnost
Operacijo delno hnancira Evropska unija.
Evropski sklad za regionalni razvoj
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE
Z referendumom proti centralizaciji zdravstva
Zavod za zdravstveno varstvo Celje je na novinarski konferenci predstavil svoja stališča o reorganizaciji dejavnosti javnega zdravja, ki se nanaša na združitev devetih regijskih zavodov za zdravstveno varstvo in Inštituta varovanja zdravja RS v dve nacionalni ustanovi. Večina zaposlenih na zavodu reorganizaciji nasprotuje. Stroka zato prebivalce celjske regije poziva, da v času do 6. februarja oddajo svoj podpis v podporo za razpis referenduma proti centralizaciji zdravstva.
REORGANIZACIJA BO IMELA NEGATIVNE POSLEDICE
Vodilni celjski strokovnjaki javnega zdravja so na konferen-
ci izrazili prepričanje, da predlagana reorganizacija vodi v centralizacijo javnega zdravja, zaradi katere bodo regije in prebivalci dolgoročno prikrajšani. Za združitev regijskih zavodov za zdravstveno varstvo in Inštituta za varovanje zdravja RS v dve nacionalni ustanovi se je državni zbor odločil v lanskem novembru.
Udeleženci konference so opozorili, da bo takšna odločitev negativno vplivala na nadaljnji razvoj javnega zdravja, saj bodo usahnili regionalni programi varovanja in krepitve zdravja, razpadle bodo številne učinkovite preventivne mreže, neenakosti v zdravju se bodo še poglobile.
O UREDITVI JAVNEGA ZDRAVJA
NAJ ODLOČA STROKA IN NE POLITIKA
Predlog reorganizacije javnega zdravja je bil po mnenju zdravstvene stroke osredotočen izključno na pravno-organizacij-sko spremembo brez nujnih strokovnih vsebinskih podlag. Zaposleni v zavodih zato zakonodajalca sprašujejo, kdo bo prevzemal odgovornost v primeru nastanka negativnih posledic pri zdravju ljudi in škode v državnem premoženju.
V prepričanju, da obstoječega sistema delovanja zavodov za zdravstveno varstvo ni mogoče spreminjati brez jasnih vsebinskih orientacij in ciljev, stroka javnega
zdravstva posega po referendumu. V ta namen od 3. januarja do 6. februarja poteka v državi zbiranje 40.000 podpisov za razpis referenduma proti centralizaciji zdravstva.
Referendum zaposleni v javnem zdravstvu sprejemajo kot izhod v sili, saj je politika v obdobju odločanja o usodi javnega zdravja v Sloveniji argumente strokovnjakov povsem prezrla. Upajo namreč, da jim lahko podpora na referendumu omogoči dodaten čas, potreben za premišljeno dolgoročno ureditev javnega zdravja v državi, ki bo temeljila na realni strokovni in finančni oceni.
Tatiana Golob
9 Savinjske novice št. 4, 25. januar 2013
PREDSTAVITEV MOŽNOSTI NADGRADNJE KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV
Voda iz biološko tretirane greznice uporabna celo za
zalivanje vrta
Sredi januarja so se v Solčavi srečali župani občin Zgornje Savinjske doline. Vzrok je bila predstavitev možnih rešitev glede na problematike odpadnih voda, ki jo zahteva evropska uredba in mora biti uveljavljena do leta 2017. Občine zavezuje, da morajo biti vsa gospodinjstva priključena na katero od čistilnih naprav, to je bodisi centralno bodisi malo ali individualno čistilno napravo.
Kar nekaj zgornjesavinjskih občin je že poskrbelo za kanalizacijo, za odvod v centralne čistilne naprave, težave pa so zaradi specifične raztresene poseljenosti tu-
kajšnjega terena. Zaradi oddaljenosti je tako priključevanje na osrednje vode neekonomično. Nekatere od občin že več let objavljajo javne razpise za sofinanciranje malih čistilnih naprav, a so sredstva zelo omejena. Prav zato je vprašanje, če bo mogoče uredbi do leta 2017 zadostiti.
Dušan Šerko iz podjetja Geneza, ki je bil iniciator srečanja, ponuja zanimivo rešitev; biološko čiščenje odpadnih vod v obstoječih prekatnih greznicah. Da bi predstavil ponudbo podjetja Geneza, je zbranim prikazal krajši video, kako so ta izziv rešili na večji turistični kme-
Dušan Serko (levo) je predstavil ponudbo podjetja Geneza.
(Foto: Marija Lebar)
Zupani so z zanimanjem prisluhnili
tiji v bližini Kamnika. Tam sedaj vodo, ki prihaja iz biološko tretirane greznice, lahko uporabljajo celo za zalivanje vrta, tako je očiščena. V obstoječo greznico se dodaja encimski preparat, ki je povsem naraven in brez dodanih kemikalij, in se s tem nadgradi greznico v malo čistilno napravo. Čiščenje je po opravljeni analizi celo do 90-odsto-tno, zelo malo pa ostaja tudi trdnih usedlin.
Mag. Radovan Tavzes iz podjetja Sippo, ki je partner Geneze, je predstavil potrebne ukrepe in tehnologijo za možnosti, kot je avtomatsko doziranje. Možna je tudi centralizacija doziranja in kontroli-
predstavitvi. (Foto: Marija Lebar) ranja. Preko telefonskih povezav bi to lahko izvajala komunalna podjetja. Za tako preurejanje greznice bi bili stroški precej manjši kot pa nakup nove čistilne naprave, vendar bo država še morala definirati pogoje.
Županom in direktorju Komunale Mozirje Andreju Ermencu je bila predstavljena ideja zanimiva, še posebno z vidika nižjih stroškov. Dilema pri tem je, ali bo ministrstvo tako rešitev odobrilo. Menili so, da bi bilo potrebno vzpostaviti pilotni sistem v eni od občin in na takem primeru videti, ali rešitev res deluje.
Marija Lebar
O PRIPRAVI PROJEKTA OBVOZNICA LUČE TUDI V PARLAMENTARNIH KLOPEH
Postopki za izvedbo projekta in ugovori se
nadaljujejo
S parlamentarnih spletnih strani je razvidno, da je v mesecu decembru bila predsedniku državnega zbora dr. Gregorju Virantu posredovana poslanska pobuda, naslovljena na ministra za prostor in infrastrukturo Zvonka Černača v zvezi s problematiko obvoznice Lu-če. Pisno pobudo je pripravila poslanka Državljanske liste Kristina Valenčič iz Ilirske Bistrice, v kateri govori o spornosti investicije in predlaga revizijo projekta. Poslanki je minister poslal obširen odgovor, v katerem navaja številna že znana dejstva.
Na poslankino pisanje pa se je odzval tudi Blaž Voler iz Luč, ki problematiko poplavne varnosti in luč-
ke obvoznice že ves čas skrbno spremlja. Kot je Voler povedal, je po njegovem pisanje poslanke pristransko, zato ji je med drugim napisal: »Navajanja v vaši pobudi so izrazito pristranska, neresnična, neargumentirana, brezbrižna do občanov Luč in servirana iz nekega ozkega kroga ljudi. Že na začetku omenjate: mnoge občane, civilno iniciativo in društvo LUČ - vsakemu našemu občanu pa je seveda takoj jasno, da gre v teh treh skupinah za peščico enih in istih ljudi, med katerimi jih kar nekaj niti ne živi v Lučah, niti niso naši občani.«
Poslanka Valenčičeva je na Vo-lerjevo pismo odgovorila in med ostalim zapisala: »Drži, kar ste sa-
mi zapisali, nisem strokovnjak s področja umeščanja objektov v prostor in tudi ne poznam dovolj dobro celotnega projekta obvoznice Luče. Sem le poslanka Državljanske liste, sicer izvoljena v 2. volilni enoti v okraju Ilirska Bistrica, pa kljub temu pripravljena prisluhniti in po svojih močeh pomagati vsakemu državljanu. Jasno je, da se na nas poslance obračajo tisti, ki imajo težave oziroma se ne strinjajo z neko konkretno odločitvijo vlade oziroma lokalne skupnosti, državnih organov, posamezno aktivnostjo, neodzivnostjo ali zakonsko neustrezno rešitev. In poslanci imamo zato na voljo instrument, ki se mu reče poslansko vprašanje,
da lahko pridobimo strokovno utemeljeno mnenje resornega ministrstva. In ravno to se je v tem primeru tudi zgodilo. Vsaka zgodba ima običajno dve plati in sama se trudim, da vedno poslušam obe.«
Odgovor ministrstva so pripravili na direktoratu za prostor, direkto-ratu za infrastrukturo in na Direkciji RS za ceste. Med drugim je zapisano, da se postopki za izvedbo projekta nadaljujejo. Zanj je že bilo porabljenih okoli 435.000 evrov, v letošnjem letu pa je načrtovanih še nadaljnjih 149.000 evrov. Na osnovi lani podpisane pogodbe se izdeluje dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Marija Lebar
10 Savinjske novice št. 4, 25. januar 2013
Kultura, Iz občin
odigrali tradicionalni koncert
GODBA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Godbeniki
V Športni dvorani Mozirje so člani zgornje-savinjskega godbenega ansambla 19. januarja odigrali tradicionalni letni koncert. Tokrat pod taktirko Tomaža Podlesnika, ki mu je po trinajstih letih ob tej priložnosti dosedanji umetniški vodja Tomaž Guček predal dirigentsko paličico.
Predsednica godbe Fanika Strašek se je zahvalila Tomažu Gučku za vodenje mladega, pet-desetčlanskega ansambla, za njegovo vedrino, voljo in strokovnost, ki jih je pripeljala med najboljše tovrstne zasedbe v Sloveniji. Podobne odlike je zaželela tudi novemu dirigentu Tomažu Podlesniku, ki je rasel s to godbo in bil pripravljen prevzeti Gučkovo delo.
Ob tem so, kot je v navadi, v svoje vrste sprejeli nove člane. Ti bodo dopolnili glasbene moči in znanje, ki so ga dobili in ga še prejemajo v na-zarski glasbeni šoli, nadgrajevali z igranjem z izkušenimi godbeniki.
Program tokratnega koncerta je obsegal znane skladbe tujih avtorjev, Tomaž Guček pa se je poslovil od dirigentske paličice ob Adamičevi Polki, s katero so v lanskem letu posegli na vrh slovenskega godbeništva. Nadaljevali so tudi z igranjem skladb domačih avtorjev.
Kot pevka solistka se je predstavila Alja Koren. Občinstvo jo je nagradilo z bučnim in dolgotrajnim aplavzom. Skupaj z voditeljem prireditve Francijem Podbrežnikom je kasneje odpela še
Webbrovo Amigos para siempre. Podbrežnik je na zadovoljstvo občinstva vodil prireditev, kakor njemu pritiče, saj je znan po svojem ljudskem pristopu. Kot solistka se je godbenemu ansamblu pridružila tudi Cita Galič na citrah, iz same godbe pa sta kot solista izstopila tudi Bojan Ze-me in Maja Dušič.
Slabi dve urici koncertiranja sta bili ravno do-
volj, da je okoli osemsto poslušalcev odšlo domov zadovoljnih in polnih lepih vtisov. Godbeniki so znova dokazali, da spadajo v godbeni glasbeni vrh, do česar so se prebili s trdim in načrtnim delom. Njihovo delo podpirajo redki sponzorji, ki pa v njih še vedno prepoznavajo dobro naložbo, tako za sedanjost kot tudi prihodnost.
Benjamin Kanjir
Zgornjesavinjski godbeni ansambel je dal okoli osemsto poslušalcem polno glasbeno zadovoljstvo.
(Foto: Benjamin Kanjir)
OBČINA NAZARJE
Lani v občini kar trideset novorojenčkov
V večnamenski avli osnovne šole Nazarje je v sredo, 17. januarja, vladalo veselo vzdušje. Županja Majda Podkrižnik je v sodelovanju s šolo in vrtcem gostila novorojenčke generacije 2012 in njihove starše. Da je bilo počutje še boljše, so kulturni program pripravili otroci iz vrtca in njihovi vzgojitelji.
Po nastopu vrtčevskih otrok je zbrane nagovorila županja Podkrižnikova, ki je izrazila veselje, »da si bili starši tako pridni, saj se je v občini lani rodilo kar trideset otrok, kar je precej več kot leto poprej, ko jih je bilo nekaj čez dvajset. V zahvalo in v vzpodbudo, da boste še naprej tako pogumni, občina že od leta 2007, ko je odlok
V večnamenski avli osnovne šole Nazarje je županja Majda Podkrižnik v sodelovanju s šolo in vrtcem gostila novorojenčke generacije 2012 in njihove starše. (Foto: Marija Lebar)
sprejel občinski svet, staršem novorojencev prispeva 125 evrov.« To sicer ni veliko, je še menila Podkrižnikova in povedala, da nekaj sredstev k temu znesku doda še hranilnica, pri kateri so odprti računi za nakazilo pomoči.
Županja je dodala, da so otroci bodočnost vsake lokalne in druge skupnosti, zato so v Nazarjah nanje ponosni. Vsakemu novorojenčku je podarila prikupno interaktivno knjigo, s katero se bodo malčki lahko srečali že kmalu, saj je primerna njihovi starosti.
Starše in otročke je pozdravila tudi ravnateljica osnovne šole Vesna Lešnik, v imenu patrona-žnih sester pa je spregovorila Staša Rojten. Staršem se je zahvalila, da sta patronažni sestri del najintimnejših trenutkov v družini, ko ta okuša veselje novega življenja v svoji sredi.
Kar kmalu bodo nadebudneži zrasli toliko, da bodo zreli za v vrtec, zato jih je nagovorila še predstavnica vrtca Majda Banko. Poudarila je, da bodo v nazarskem vrtcu veseli in ponosni, če jim bodo starši zaupali svoje malčke v varstvo in v vzgojo v času, ko sami ne bodo mogli biti z njimi. »Starševstvo je najzahtevnejši poklic,« je zaključila.
Marija Lebar
I
Savinjske novice št. 4, 25. januar 2013 11
Kultura
7. MEDNARODNO TEKMOVANJE HARMONIKARJEV ZA NAGRADO AVSENIK RAZSTAVA LIKOVNIH DEL FANI PAHOVNIK PODKRIZNIK V TOPOLSICI
Tri zlata priznanja za Zvirove frajtonarje
V organizaciji Zasebnega zavoda glasbena šola Avsenik v Begunjah je bilo v soboto in nedeljo 7. mednarodno tekmovanje harmonikarjev za nagrado Avsenik. Na njem je svoje znanje pokazalo več kot sto instrumentalistov iz Italije, Nemčije in Slovenije, ki igrajo klavirsko ali diatonično harmoniko. Med njimi so bili tudi učenci Primoža Zvira na frajtonarici. Nastopajoče je ocenjevala komisija v sestavi Slavko Avsenik ml., Igor Podpečan in Werner Lexer.
Tekmovalci so se kot že vrsto let
Slike s pozitivnim pridihom narave
do sedaj predstavili z dvema Avse-nikovima tekmovalnima skladbama; eno obvezno iz razpisa, vnaprej predlagano po izboru strokovnih sodelavcev organizatorja, in eno po lastni izbiri iz Avsenikovega repertoarja.
Tokrat so Zvirovi frajtonarji Tanja Podkrižnik z Ljubnega ob Savinji s 97,33 točke in prvim mestom v svoji starostni kategoriji ter Luka Mavrič iz Gornjega Grada in Peter Prohart iz Maribora, oba s 96 točkami, domov odnesli zlata priznanja.
Marija Šukalo
- >/ A
Oljni namazi Fani Pahovnik Podkrižnik na platno pričarajo lepoto narave.
(Foto: Marija Šukalo) V Topolšici je svoja likovna dela barv, zelenja in sonca se prepleta-
Primož Zvir s svojimi učenci, ki so prejeli zlato plaketo (od leve sedijo): Luka Mavrič, Tanja Podkrižnik in Peter Prohart.
na ogled postavila likovna ustvarjalka Fani Pahovnik Podkrižnik z Rečice ob Savinji. V hotelu Vesna si tako lahko obiskovalci ves januar ogledajo dela v airbrush tehniki. Reči-čanka tokrat predstavlja dela pod naslovom Midva sva dišeči par, na ogled so namreč cvetovi v parih.
Likovnica Pahovnik Podkrižnik se s slikarstvom ukvarja profesionalno. Narava ji je glavni vir navdiha za njene slikarske ideje, njeni oljni namazi na platno pričarajo lepoto narave in objektov ter živali. Tudi akvareli niso izjema. Igre
jo v vsakem njenem delu. Preprostost, domačnost in dinamičnost v njenih delih želijo opazovalcu približati pozitivno plat duhovnosti, ki nam jo podarja narava.
Pahovnikova je prepričana, da za negativizem, melanholijo in sovraštvo ni časa, zato še posebej rada upodablja slike s pozitivnim pridihom. Zanjo je ustvarjanje izziv s samim sabo in z lastno domišljijo. Da je njena bogata, je razvidno iz likovnih del, ki so postavljena v To-polšici.
Marija Šukalo
GLASBENA SOLA NAZARJE
Nejc Klemenšek prejel srebrno priznanje
Učenec harmonike Glasbene šole Nazarje Nejc Klemenšek se je 19. in 20. januarja udeležil 7. mednarodnega tekmovanja za nagrado Avsenik v Begunjah na Gorenjskem. V svoji kategoriji si je prislužil srebrno priznanje, kar je lep uspeh, saj je po opažanju njegovega mentorja Tomaža Gučka njegova konkurenca pokazala veliko mero znanja.
Nejc Klemenšek, ki je doma z Rečice ob Savinji, je nastopil v kategoriji B - klavirska harmonika. Z nastopom je dosegel 93,33 točke in s tem srebrno priznanje, kar je lep uspeh. Sicer je bilo po opažanju njegovega mentorja Tomaža Gučka letos opaziti kar velik osip
j	t?r1
mwM in- <>*■
Nejc Klemenšek je na mednarodnem tekmovanju dosegel srebrno priznanje.
(Fotodokumentacija GŠ Nazarje)
tekmovalcev, saj jih je bilo v primerjavi z lani precej manj. Tisti pa, ki so nastopili, so bili po njegovem mnenju zelo dobri in so pokazali veliko mero znanja.
Kot je še povedal, so takšna tekmovanja dobra motivacija za učenčevo nadaljnje delo, pa ne ravno zaradi zmagovanja in primerjanja, kdo je boljši in kdo ne, saj je to merilo v glasbi zelo relativno. To so predvsem srečanja dobrih instrumentalistov, ki publiki kažejo res veliko mero učenčevega znanja, zato se bodo učenci Glasbene šole Nazarje takih in podobnih dogodkov zagotovo udeleževali tudi naprej.
TG
12 Savinjske novice št. 4, 25. januar 2013
Zgodovina in narodopisje
naši posebneži (10)
Piše: Aleksander Videčnik
REPNEK
Škoda zastave
V	Mozirju so pokopavali uglednega občana. Krsta je bila ovita z zastavo in taka spuščena v jamo. Repneka je to presenetilo in je glasno pripomnil: »Škoda, koliko gat bi lahko imel iz tega lepega blaga, tako pa bo nesmiselno uničeno v zemlji.«
V	njegovi bližini je stal mogočnež, ki mu ta izjava ni bila všeč in je Repneka prijavil. Za nekaj dni so ga zaprli, da je lahko pojasnil, kaj je sploh hotel in mislil s svojo izjavo o zastavi. Baje se je dobro zagovarjal in si ni prislužil kakšne hujše kazni zaradi omalovaževanja zastave.
Koleke bi lepil
Spet nekoč se je ponovno ponudil v občinsko službo. Uradniki so seveda želeli vedeti, katerega posla bi se Repnek lotil. Možakar je bil hitrega odgovora: »Jezik bi ven molel in koleke limal, zraven pa bi buljil skozi okno, saj je to tudi vaše glavno delo.«
Zbolel je
Resnično je zbolel. Repnek je imel ženo, ki je zanj dobro skrbela. Posebej skrbno si ga je ogledala, ko je šel k zdravniku ali ko je ta prihajal na obisk bolnega moža. Za tak primer je kupila možu celo pižamo. Seveda Repnek ni bil za to, da obleče pižamo, toda obveljala je ženina volja.
Prav tedaj je domači župnik blagoslavljal hiše po Mozirju. V hiši pri Repneku so gorele sveče blagoslovu v čast. Župnik je seveda stopil tudi k postelji bolnika in ga prijazno pozdravil, Repnek pa mu je ves nesrečen potožil: »Poglejte, gospod župnik, jaz sem še tako pri moči, pa me je baba dala v te cote (pižama) in mi prižgala sveče. Ali ni ob pamet?« Župnik ga je pomiril, da sveče niso prižgane zaradi njega - bolnika, ampak zaradi blagoslavljanja hiše. Kot vse kaže, je Repnek tudi iz tega dogodka naredil smešnico.
Desni razbojnik
V	Mozirju so v tridesetih letih (1930-35) igrali pasionske igre. Tako dobro so uspevale, da so pritegnile množice gledalcev od blizu in daleč. Repnek je igral desnega razbojnika. Po poteku igre je moral karati levega sotrpina. Repnek, najbrž precej vinjen, je glasno spregovoril: »Ti, ki si hudodelec, zaslužiš to trpljenje, jaz pa trpim po nedolžnem.« V nadaljevanju bi moral prositi Kristusa, da se ga spomni, ko bo prišel v nebeško
kraljestvo, Repneku pa se je vse skupaj pomešalo. Rekel je: »Spomni se name, ko prideš v moje kraljestvo.« Veliko gledalcev je opazilo spodrsljaj, toda Repneku niso nič zamerili. Pozneje so glasno razmišljali, če je ubogi desni razbojnik trpeč na križu pomešal besedilo ali pa se je spet zmotil pisatelj.
Jabolčnik je ponujal
Nekoč je sedel pred domačo hišo, ko je spodaj po cesti prihajala skupina Mozirjanov. Re-pnek jih je ogovoril: »Ljudje, pridite k meni, da po-grejemo nekaj golaža od lanskega jurjevega sejma.« Dodal je še: »Pa tudi pijače imam zadosti. Pipa je kar v hruško zabita. Še prešati mi ga ni treba, zato ga točim zastonj.« Mimoidoči so se za vabilo prisrčno zahvalili, krohota pa seveda ni manjkalo. Marsikdo od povabljenih je pozneje v trgu vprašal Repneka, če je koga pripravljen povabiti v Turista, toda takšna napeljevanja je modro preslišal.
Doktor in Repnek
V Mozirju je dolga leta zdravil Roman Lesnika. Repnek je bil pri njemu na pregledu. Ob koncu ga je zdravnik vprašal: »Povejte, Repnek, zakaj vam pravijo ljudje Repnek?« Kot iz topa je sledil odgovor: »Zakaj pa vam pravijo Lesnika?« Na vprašanje je bilo odgovorjeno z vprašanjem.
Spet pri zdravniku
Repnek je resno zbolel. Seveda je pijača naredila svoje. Doktor Lesnika je zaskrbljeno izjavil: »Repnek, zdaj bo treba najti lažje delo, to zahteva vaše zdravstveno stanje.« Repnek ni dolgo čakal z odgovorom: »Gospod doktor, sem bil že
na občini za lažje delo, dol z okna bi gledal. Pa so žal že vsa okna zasedena.«
Na začetku okupacije
Nemški župan ni bil zadovoljen z delovnimi prostori stare občine v kaplaniji. Pisal se je Scher-haufer in bil kot vsi Nemci pretirano domišljav. Takoj so morali delavci, med katerimi je bil tudi Re-pnek, rušiti stene in postavljati nove, vse po navodilih župana. Ko se je v prostorih najbolj kadilo, je Repnek skozi odprto okno vpil: »Ljudje, bežite, rajh se podira!« Drugi delavci so ga komaj pomirili, saj bi njegovo vpitje lahko slišal kateri izmed novih gospodarjev. Znano je bilo, da so lahko za manjše spodrsljaje ljudi strpali v celjski stari pisker.
Solopetje
Repnek je bil, kot že rečeno, tudi dober pevec. Moški zbor iz Mozirja je bil med prvimi v tedanjem okraju Gornji Grad. V Celju je bila revija pevskih zborov celjskega okrožja. Pevci so prišli v Celje predčasno, da so lahko imeli še vajo na odru Narodnega doma. Repneka pa je premamila huda žeja. Krenil je k Turški mački, da bi se malo odžejal. Med tem so pevci vadili in se dogovorili, da ponavljanja med nastopom ne bo. Ko se je Repnek pojavil, je imel komaj toliko časa, da je hitro stopil med pevce. Prvi dve pesmi so poslušalci sprejeli z bučnim aplavzom, bila sta tudi odlično ocenjeni. Ko pa so zapeli tisto z refrenom, Repnek za dogovor ni vedel in je, ko so vsi utihnili, zapel ponavljanje. Baje ga je pevo-vodja komaj utišal. To je mozirski zbor stalo dve mesti na lestvici. Seveda pevci Repnekovega so-lopetja niso bili veseli, on pa je na vse očitke odgovarjal: »Kaj pa ne pojete po notah ...«
Iščemo stare fotografije
Notranjost farne cerkve v Radmirju, fotografirana okoli leta 1933.
13 Savinjske novice št. 4, 25. januar 2013
Nasveti
Obnova gozda s puljenkami
MARIJAN DENŠA,
vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje
Sadnja puljenk drevesnih vrst gozdnega drevja je specifičen način obnove gozda, upošteva oba prevladujoča vidika: naravno obnovo in obnovo s sadikami. Lastnik gozda v svojem gozdu na primernem mestu ob pravem času in na primeren način pripravi puljenke in jih nato nemudoma posadi na za to določeno mesto. Za sadnjo s puljenkami so primerne vse drevesne vrste, seveda jih je treba pripraviti v času popolnega mirovanja.
Pri iglavcih najpogosteje uporabljamo smreko in macesen ter preveč zapostavljamo jelko. Pri listavcih se poleg bukve najbolj obnesejo gaber, češnja, jerebika, hrast in seveda vse grmovnice. Te so zlasti primerne za gozdni rob in omejke.
SADNJA PULJENK IMA ŠTEVILNE PREDNOSTI
Puljenke lastnik nakoplje v lastnem gozdu, kjer so imele bodoče sadike enake rastiščne pogoje kot
po saditvi. Rasle bodo torej v domačem okolju, na katerega so prilagojene. Posebej je to pomembno v specifičnih ekoloških razmerah. Zelo uspešna je sadnja puljenk bukve na posebnih rastiščih - kislih tleh, zlasti tam, kjer že dolgo prevladuje smreka, ki zato ni več vital-
rastišču. Taka vrzel je premajhna za saditev. Poleg tega bi se morebitne sadike slabo prijele zaradi specifičnih sestojnih razmer v de-beljakih, ki ovirajo pomlajevanje (pomanjkanje svetlobe, odsotnost mikorize). Ker pa se majhne vrzeli na dobrih rastiščih rade zaraste-
pravo puljenk so brežine gozdnih prometnic, tam so tla najbolj rahla. Velikokrat so za pripravo primerne tudi vlake, po katerih že leta nismo vlačili lesa. Za izkop si pripravimo močnejše vile, s katerimi razrahljamo zemljo, da lažje in s čim manj poškodb izvlečemo rastline. Z živimi bitji je treba pazljivo in ustrezno ravnati. Nato z enoročnimi vrtnarskimi škarjami porežemo predolge in poškodovane korenine. Uspeh je večji, če imajo puljenke krepko koreninsko grudo namesto nekaj zelo dolgih šibkih korenin. Potem pu-ljenke shranimo v primerne vreče ali posode, da zaščitimo korenine, in jih prenesemo na mesto sajenja ter posadimo. Mesto izkopa poravnamo in popravimo.
Prva leta po saditvi rastejo pu-ljenke bolj počasi, kot smo to navajeni pri sadikah, tudi porumenijo zelo rade, kar zmede in razočara začetnike. Problem je v manjšem deležu korenin v primerjavi z nadzemnim delom, saj smo jih tudi pri najbolj pazljivem delu precej potrgali in porezali. Ko pa se ukoreninijo, so na svojem in se čez kakšno desetletje ne ločimo več od naravnega mladja.
Seveda naj ves postopek pridobivanja in saditve puljenk iz lastnega gozda poteka ob sodelovanju revirnega gozdarja, ki svetuje in o postopku lastniku izda tudi odločbo v upravnem postopku.
Na brežinah gozdnih cest lahko naberemo kvalitetne puljenke.
(Foto: Marijan Denša)
na. Prav tako priporočamo sadnjo jo z zelišči, zlasti z nadležno robi-
bora na suhih tleh ipd.. Cas med izkopom in sadnjo je praviloma zelo kratek, le dve ali tri ure, zato se bodo dobro prijele. V primerjavi z gojenimi sadikami so puljenke manj izpostavljene objedanju divjadi, saj niso »nabite« s hranili.
Nakopljemo jih lahko manjšo količino, kar nam prav pride pri zapolnitvi manjših vrzeli, npr.: zaradi nujnega poseka manjšega jedra lubadark v debeljaku na jelovem
do, jih želijo mnogi lastniki zasaditi. Tu jim lahko revirni gozdarji svetujejo sadike sencozdržne jelke ali pa si pomagajo kar z njenimi pu-ljenkami. Vsekakor pa v take majhne vrzeli ne spadajo svetloboljubni javorji ali češnje.
SLABOST SADNJE S PULJENKAMI JE ZAHTEVNOST NJIHOVE PRIPRAVE
Najprimernejša mesta za pri-
V skrbi za vaše zdravje - program SVIT
KARMEN FÜRST, dr. med.
specialistka splošne medicine
SVIT je državni program prese-janja in zgodnjega odkrivanja raka na debelem črevesju in danki. Njegov namen je odkriti bolezen pravočasno, v zgodnjem stadiju ali v stadiju predrakavih sprememb, ko je še možno učinkovito ukrepati.
Rak na debelem črevesu in danki je v Sloveniji resen problem, saj predstavlja 4. najpogostejši rak pri moških in 3. pri ženskah. V Sloveniji zboli vsako leto na novo približno 1.300 ljudi, največ med 50. in 70. letom starosti. Za približno polovico teh je bolezen usodna. Poglavitni vzrok za tako visoko umrljivost je dejstvo, da večina bolnikov pride k zdravniku šele, ko je rak polno razvit in dela različne težave, npr. očitna krvavitev iz črevesja, bolečine, hujšanje ipd. ...
ODLOČILNO SODELOVANJE IN ODZIVNOST POVABLJENIH
Večina rakov na debelem čreve-
su in danki se razvija iz predraka-vih sprememb - polipov, počasi, tako da bolniki več let nimajo nobenih težav in se počutijo zdrave. Tako se v veliki večini primerov bolezen odkrije prepozno, čeprav je diagnostična preiskava črevesa -kolonoskopija, relativno enostavna in lahko dostopna.
Kolonoskopija (v prevodu iz lat. pregled črevesja) se opravi s fleksibilnim inštrumentom -tanko cevjo, ki se jo skozi danko vstavi v očiščeno črevo in jo zdravnik - gastroenterolog, z ročnimi manevri in pod kontrolo očesa potiska vse do tankega črevesa. Tako si v celoti ogleda
notranjost črevesne stene oziroma sluznico.
Rak na debelem črevesju in danki je bolezen, ki jo je možno uspešno zdraviti, če je odkrita pravočasno in v zgodnji fazi. Takrat še pravzaprav ne dela nobenih težav, velika pa je verjetnost prikrite, mikroskopske krvavitve, ki se pojavlja v blatu neopaženo.
To pa je mesto delovanja pre-sejalnega programa SVIT, ki je odlično zasnovan. Vodi ga Inštitut za varovanje zdravja RS od leta 2009. Vsake dve leti povabijo 560.000 prebivalcev Slovenije med 50. in 69. letom starosti, da se odzovejo in pošljejo svoj vzo-
14 Savinjske novice št. 4, 25. januar 2013
Nasveti, Organizacije
rec blata na preiskavo. Opravi se imunokemični test za odkrivanje prikrite krvi v blatu in s tem možne zgodnje rakave ali predraka-ve spremembe v črevesu. Test je natančen in pozitiven izid je vsekakor indikacija za nadaljnjo preiskavo.
Izkušnje v drugih državah kažejo, da je tako preventivno pre-sejanje populacije zelo učinkovito pri zmanjševanju bremena, ki ga bolezen povzroča ljudem, saj s pravočasnim zdravljenjem prihranimo mnogo življenj in trpljenja. Odločilno pri tem pa je sodelovanje povabljenih in njihova odzivnost.
POSKRBITE ZASE IN OPRAVITE PREISKAVO
Kljub odlično zasnovanemu preventivnemu programu se je izkazalo, da se vanj vključi manj kot 70 odstotkov povabljenih, ponekod v Sloveniji je udeležba celo pod 50-odstotna. Kaj zadržuje ljudi, da ne vstopijo v presejalni program? Razlogov je verjetno več - strah pred boleznijo oziroma preiskavo, slabo razumevanje navodil, nezaupanje v zdravstvo, ignoranca ...?
Da bi program upravičil svoje poslanstvo, bi se moralo vključiti več kot 70 odstotkov povabljenih, ki jim ni vseeno za njihovo zdravje. Doseči spremembo v razmišljanju
in vedenju tako velikega števila ljudi je zelo zahtevna naloga, ki jo vlada polaga v roke družinskih in splošnih zdravnikov in temelji na dobri komunikaciji med vpletenimi.
Center SVIT redno obvešča nas zdravnike o pozitivnih izvidih, pošilja nam sezname tistih, ki se vabilu niso odzvali, rezultate odzivnosti ipd., vse v želji, da bi se izboljšalo aktivno sodelovanje med nami in da bi bil končni rezultat boljši, torej več uspešno pozdravljenih. Ocenjuje se, da bi z večjim sodelovanjem povabljenih v program in s pravočasnim ukrepanjem prihranili obolevnost za rakom 300 osebam na leto in preprečili 200 smrti
letno za to boleznijo.
Zato, dragi moji, vam polagam na srce, poskrbite zase, opravite preiskavo, ki vam jo zastonj ponuja država, preženite dvome, izkoristite priložnost in mirno vprašajte svojega zdravnika oziroma zdravnico vse, kar vam leži na duši. Prepričana sem, da vam bomo odgovorili po najboljših močeh.
Bodimo uspešni vsaj v preventivni dejavnosti iskanja že obstoječih sprememb, če nam ne uspeva v preventivnem načinu življenjskega sloga in prehrane. Kako živeti, se prehranjevati, da do obolenja sploh ne bo prišlo, to pa je že druga zgodba.
PLANINSKI VEČERI V NAZARJAH
Letos bodo odkrivali romunske planine
Planinsko društvo Nazarje za svoje člane in druge zainteresirane že nekaj let zapored v poletnem času organizira planinsko začinjeno potovanje v tujino. Slednje jim vedno pripravi turistična agencija iz Maribora, zato so na tokratni planinski večer povabili predstavnika agencije, turističnega vodiča Renata Ribiča. Ta jim je podrobneje predstavil potovanje v Romunijo, ki je letošnja planinska destinacija društva v tujino.
Ribič je 11-dnevno potovanje predstavil s pomočjo slikovitega fotografskega materiala in lastnih izkušenj vodiča. Planinci bodo v času od 28. junija do 8. julija v Romuniji opravili pet pohodniških izletov, nekaj lažjih, nekaj težjih. Med drugim se bodo povzpeli na več
ČEBELARSKA ZVEZA SLOVENIJE
Zimska predavanja dobro obiskana
dvatisočakov in se odpravili v enega najlepših predelov severovzhodnega dela Karpatov, pogorje Cea-hlau. Čaka jih tudi sprehod do jezera sv. Ane, ki je vulkanskega izvora in je edinstveno v Evropi.
Poleg pohodniških bodo nekaj dni preživeli v vlogi »pravih« turistov. Turistična agencija jim med drugim pripravlja ogled rudnika soli v kraju Slanik, obisk prestolnice Bukarešte in nekdanje palače romunskega diktatorja Chauchescu-ja, gradu Bran, kjer je bil zaprt Vlad Tepeš - grof Drakula, in še marsikaj zanimivega. Zbrani na planinskem večeru so bili nad predstavitvijo navdušeni, zato je pričakovati, da se bodo tudi letošnjega izleta v tujino udeležili v velikem številu.
TG
Francu Podrižniku je na temo biologija čebel prisluhnilo 35 slušateljev, predvsem iz društev Čebelarske zveze SAŠA. (Foto: Marija Lebar)
Člani PD Nazarje so se predstavitve izleta v Romunijo udeležili z zanimanjem in v visokem številu. (Foto: Tatiana Golob)
V petek, 18. januarja, je v Mozirju potekalo predavanje za čebelarje, ki ga organizira Čebelarska zveza Slovenije (ČZS). To je bil prvi tak dogodek v letošnjem letu, ne pa tudi to zimo, saj so že konec minulega leta čebelarji lahko prisluhnili koristnim izobraževanjem.
Potem ko zaključijo najpomembnejša opravila v zvezi s čebelami, ki zdaj počivajo, se čebelarji udeležujejo najrazličnejših izobraževanj, usposabljanj in predavanj, ki jih zanje pripravlja ČZS. Že več let taka predavanja potekajo tudi v Mozirju za člane čebelarskih zvez in društev ter družin s tega območja.
Tokratni predavatelj je bil Franc Podrižnik, terenski svetovalec v čebelarstvu, sicer pa predsednik Če-
belarske družine Kokarje. Tema je bila biologija čebel. Da je vsebina še kako zanimiva in koristna, je potrdila udeležba kar 35 slušateljev predvsem iz društev Čebelarske zveze SAŠA, pa tudi od drugod. Še posebej razveseljivo je bilo, da je bilo med njimi kar nekaj članic in precej mladih.
Tudi na prejšnjih predavanjih, ki so bila vsebinsko naravnana na dobro higiensko prakso in standard HACCP ter na pridelavo in predelavo voska, je bila udeležba dobra. Udeleženci ob koncu predavanja izpolnijo evalvacijske liste in ocenijo predavateljevo izvajanje, kar služi za analizo in statistike na ČZS.
Marija Lebar
15 Savinjske novice št. 4, 25. januar 2013
DELAVNICA KJE IN KAKO DO NOVIH SREDSTEV ZA VASE DRUŠTVO
S povezovanjem in dobrim programom možnost
kandidiranja na razpisu
Kje in kako do novih virov sredstev za društvo, v katerem delujete? Na to vprašanje so pokušali odgovoriti udeleženci delavnice pod vodstvom direktorja Zavoda za medgeneracijsko povezovanje Zlata leta Romana Čretnika ml.. Delavnica je bila v Mozirju tretjo sredo v januarju.
Čretnik ml. je povedal, da se v času, ko država občinam name-
nja vse manj sredstev, to pozna tudi društvom, saj od občin dobijo manj sredstev za izvajanje svojih programov. Za zbiranje denarja za nemoteno delo v nevladnih organizacijah po njegovem mnenju obstaja vrsta drugih načinov. S pomočjo udeležencev, predstavnikov društev so iskali rešitve za večje povezovanje in sodelovanje ter posledično bogatej-
Srečko Prislan (desno) je spregovoril o pripravi Regionalnega razvojnega programa 2014-2020. (Foto: MŠ)
Roman Čretnik ml. je med drugim predstavil mreženje in kako v zavodu Zlata leta pripravljajo razpise za pridobivanje finančnih sredstev.
(Foto: MŠ) še delovanje teh organizacij v naši dolini.
Udeleženci so predstavili svoja društva in programe ter spregovorili o podatkih, s koliko sredstvi lahko izvedejo svoj letni program. Iz njihove predstavitve je bilo slišati,
da operirajo z različno količino denarja, in od njihove iznajdljivosti bo odvisno, kako bodo program izpeljali.
Da občinski proračun ni edini vir financiranja, je bilo razvidno iz predstavitve koordinacije društva upokojencev naše doline in dejavnosti zavoda Zlata leta. Omenjena veliko sredstev za svoje delovanje dobita preko razpisov.
Čretnik ml. je razložil, kako na razpisih uspešno kandidirati. Prepričan je, da se le s povezovanjem društev po dolini in skupnim nastopanjem lahko pripravijo kvalitetni programi, ki bodo povezali dolino. Če bodo društva povezana in imela kvalitetni skupni program, bodo lažje prišla do sredstev.
Ob zaključku delavnice so udeleženci prisluhnili predstavitvi priprave Regionalnega razvojnega programa 2014-2020. O njem je spregovoril Srečko Prislan. Program naj bi bil temelj za izvajanje različnih dejavnosti v regiji na številnih področjih.
Marija Šukalo
ČEBELARSKA DRUŽINA MOZIRJE
Minulo leto zaznamovala gradnja čebelnjaka
Številni člani Čebelarske družine Janeza Goličnika Mozirje so se 11. januarja zbrali in na občnem zboru pregledali dejavnosti, ki so najbolj izstopale v preteklem letu. Teh ni bilo malo. Medeno leto ocenjujejo za zelo slabo. Upajo, da bo letošnje zanje in njihove živalce bolj prijazno.
Poročilo o delu je predstavil predsednik družine Ivan Čopar. Ta je kronološko nanizal živahno dejavnost članov. Izpostavil je projekt vrta medovitih rastlin v Mozirskem gaju, v sklopu katerega so mozirski čebelarji zgradili nov čebelnjak. Ob odprtju v aprilu je bila lepa slovesnost, katere se je udeležil tudi minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič.
Skupaj z ostalimi člani območne čebelarske zveze so sodelo-
Na občnem zboru so podelili tudi odličja Antona Janše.
(Foto: Marija Lebar)
k sadjarski razstavi v Mozirju. Tudi sicer se redno udeležujejo društvenih dejavnosti in sodelujejo z društvi v občini. V novembru so v okviru projekta Tradicionalni slovenski zajtrk obiskali vrtec in šolo
vali pri odprtju čebelarskega centra SAŠA v Lučah. Poleti so se s svojimi zakonskimi partnerkami in partnerji poveselili na tradicionalnem pikniku v Šmihelu, jeseni pa so prispevali čebelarski del
ter se z otroki pogovarjali o čebelah in njihovih pridelkih. Decembra so se udeležili čebelarske maše v Novi Štifti. Vso sezono, ko je bil odprt Mozirski gaj, so v svojem čebelnjaku dežurali in poleg medu obiskovalcem nudili marsikatero dobrodošlo informacijo.
Prav postavitev tega čebelnjaka je bila tudi na občnem zboru deležna posebne pozornosti, saj so pripravili priznanja za vse, ki so v delovnih akcijah pri izgradnji opravili 35 delovnih ur ali več. Podelili so tudi odličja Antona Janše.
Na osnovni šoli Mozirje že več let uspešno deluje čebelarski krožek, ki ga vodi Marko Purnat. Ta je na občnem zboru predstavil delo v krožku in uspehe mladih čebelarjev na tekmovanjih.
Marija Lebar
16 Savinjske novice št. 4, 25. januar 2013
Kultura, Oglasi
KONCERT OKTETA ŽETEV NA RECICI OB SAVINJI
Dobro vzdušje in zadovoljna publika pomenita
največji uspeh
V organizaciji Kulturno-umetniškega društva Utrip so v soboto v avli Osnovne šole Rečica ob Savinji zazvenele pesmi okteta Žetev. Koncert zasedbe, ki pod vodstvom Mitje Venišnika deluje od leta 2010, je k poslušanju privabil veliko ljubiteljev večglasnega moškega petja. Ravno to je oktetu, katerega člani prihajajo iz različnih krajev Zgornje Savinjske doline, prineslo že nekaj odmevnih rezultatov na različnih tekmovanjih.
Moderatorka programa Mateja Brlec Suho-dolnik je nastopajoče označila za postavne fante in prekaljene pevce z veseljem in talentom za petje. Dejala je, da je vsak uspeh žetev starejše generacije in sejanje nove, mlajše generacije. Tako oktet Žetev navdih za petje jemlje tudi iz tradicionalnega lučkega petja, za katerega tradicijo in obstoj so soodgovorni.
Člani okteta so med koncertom petje obogatili s spremljavo kitare in bas kitare, z božičnimi napevi pa poslušalce spomnili na pretekle praznike. Večer so poleg pestrega nabora pesmi domačih in tujih avtorjev ter ljudskih napevov
odlikovali humorni vložki in hudomušni odgovori članov okteta na vprašanja moderatorke, s katerimi so poskrbeli za sproščeno vzdušje.
Povedali so, da zanje največji dosežek na nastopu pomeni ravno pozitivno vzdušje v prosto-
ru in zavest, da so med petjem od sebe dali največ, kolikor so mogli, in da je njihov trud začutila tudi publika. Tudi tokrat jim je ta z bučnimi aplavzi nedvomno sporočala ravno to.
Mateja Goltnik
Oktet je z ubranimi glasovi in karizmatičnim nastopom požel navdušenje poslušalcev.
(Foto: Mateja Goltnik)
GLASBENA SOLA NAZARJE
S citrami se igra tudi jazz in blues
GS Nazarje. Obe glasbenici in občinstvo je ob zaključku večera pozdravil ravnatelj te šole Jernej Marinšek, ki je zbrane seznanil s programom v jubilejnem letu. Vsak mesec do konca leta bo glasbena šola pripravila prireditev, kot naslednjo na programu je napovedal koncert tria Amarillis, ki bo 28. februarja v dvorani šole.
Tatiana Golob
Nadarjeni sestrski duet citrark, ki se ponaša z nazarsko občinstvo.
Koncert Neli in Karmen Zidar Kos, glasbenic, ki sta se sredi januarja občinstvu predstavili s ci-trami, je bil prva prireditev v nizu, s katerim bo Glasbena šola Nazarje počastila 20 let samostojnega delovanja. Uspešni mladi glasbenici sta nastopili z zahtevnim programom in bili za to nagrajeni s ponavljajočim se aplavzom, ki ju je vztrajno vabil nazaj na oder.
Ljubitelji glasbila, ki predstavlja srčiko slovenske glasbene tradicije, so skozi spretne prste sester Neli in Karmen Zidar Kos lahko spoznali, da citre niso namenjene le igranju lahkotnih pona-rodelih melodij. Glasbenici sta za svoj koncert pripravili program, ki je obsegal zahtevne klasi-
nazivom »prešmentana citrarka«, je navdušil tudi
(Foto: Tatiana Golob)
ke, blues, jazz, polko, seveda pa ni manjkal ven-ček slovenskih ponarodelih melodij.
Tako Neli kot Karmen sta tudi pevki, kar je njun koncertni program še popestrilo. Nadarjeni glasbenici prihajata iz Ponikve pri Žalcu. Veliko nastopata v duetu, sta organistki, zbo-rovodkinji in spremljata domače pevske zbore. Ob številnih nagradah je leta 2006 Karmen prejela naziv evropske prvakinje citer, v duetu s sestro pa sta osvojili najvišje nagrade na slovenskih tekmovanjih za citre in tudi naziv »prešmentana citrarka«.
Ob koncu koncerta se je Neli zahvalila svoji prvi učiteljici citer Citi Galič, ki poučuje tudi na
17 Savinjske novice št. 4, 25. januar 2013
Ljudje in dogodki, Čestitke, Oglasi
i možje končno med nami
Leta milih zim snežakom ne prizanašajo, a se le zgodi, da nizke temperature onemogočijo, da nas kdaj le ne moči dež. Tokrat je v letošnji zimi šele drugič zapadlo dovolj snega, da so na obisk prišli sneženi možje tudi v dolino, a so se zaradi odjuge hitro poslovili.
Na tele tri kralje smo naleteli pri blokih v Nazarjah. Odložili so darila in se na mestu stopili.
Gospodarska zbornica mm + Slovenije ■■■
is« ujvtmuaiu ¿unttNKj
Razpis za zbiranje prijav za podelitev priznanj in diplom inovacijam v SAŠA regiji za leto 201Z
Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ) in Gospodarska zbornica Slovenije (G£S) že ver kot desetletje izvajata projekt podeljevanja priznanj inovacijam v SAŠA rc®i j i. Cilj projekta jc uveljavljanje inovacijske dejavnosti kot gibala trajnostnega razvoja gospodarstva in pospeševanja podjetništva.
Pravico do prijave na raipis imajo gospodarske družbe, podjetja, samostojni podjetniki posamezniki, samostojni inovatorji ali druge organizacijske oblike s sede žem na oh mor: ju občin Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki in Šoštanj ter testne občine Velenje.
Celoten razpis za zbiranje prijav za podelitev priznanj in diplom inovacijam v SAŠA regiji za leto 2012 in razpisna dokumentacija sta objavljena na spletni strani SSGZ: http://www.ssgz.st.
Janja Kokovnik iz Mozirja nam je poslala sliko 22-mesečne Neje, ki je pomagala narediti memenega mosa.
Magda Posedel si je vzela čas in pred svojo trgovino v Mozirju nakidan sneg spremenila v velikega snežaka. (Foto: CMS)
V uredništvo Savinjskih novic pa smo dobili tudi Bled pozdrav z Gorenjske.
18 Savinjske novice št. 4, 25. januar 2013
Šport, Ljudje in dogodki
1. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - 13. KROG
Visok poraz »graščakov« v Dobovcu
Krog pred koncem rednega dela 1. slovenske futsal lige so zdesetkani »graščaki« brez doseženega gola izgubili v Rogatcu. Za razliko od ostalih ekip, ki jim je odmor med novoletnimi prazniki koristil, so se Nazarčani zelo neodgovorno lotili zaključka prvenstva in končnice, ki sledi.
Z izredno slabo udeležbo na treningih in ob odsotnosti nekaterih ključnih igralcev se v eliti državnega prvenstva ne da igrati in tako zagotovo ne more iti naprej. Kljub temu da igrajo fantje brez vsakega plačila, bi vseeno morali bolj resno pristopiti k zadevi in bolj odgovorno zastopati barve nazarskega kluba, ki jim vendarle nudi vse potrebno za trening in nastop v ligi, ki še zdaleč ni poceni. Če so se pred sezo-
no tako igralci kot stroka odločili še naprej igrati v najmočnejši slovenski konkurenci dvoranskega nogometa, morajo to svojo obljubo držati, jo spoštovati in z vso odgovornostjo oddela-ti do konca.
Sledi zadnji krog rednega dela in današnji domači obračun s tretjeuvrščenim Puntar-jem. Po razpredelnici sodeč se lahko »grašča-ki« z zmago še vedno uvrstijo v zaključne boje za prvaka, seveda ob porazu Vukota s favorizirano Litijo, poraz pa jih pelje v kvalifikacije za obstanek, in to z drugouvrščeno ekipo 2. lige. Znano je tudi že, da elito zapuščajo Slovenske Gorice.
Franjo Pukart
KMN Dobovec Trgovine Jager : KMN Nazarje Glin 5:0 (4:0)
Strelci; 1:0 Kroflič (8), 2:0 Vrabel (11), 3:0 Kroflič (16), 4:0 Čuček (17) 10 m, 5:0 Vrabel (22). Nazarje Glin: Ortar, Goltnik, Veler, Miklavc, Brinjovc, Banovšek, Urtelj, D. Kugler, Dešman. Rumeni karton: Veler Tomaž (Nazarje Glin)
Rezultati 13. kroga; Dobovec Trgovine Jager : Nazarje Glin 5:0, Bronx Škofije : Slovenske Gorice 8:6, Vuko Ljubljana : Oplast Kobarid 2:4, Puntar : Predilnica Litija 5:3.
Lestvica po 13. krogih; 1. Predilnica Litija 31, 2. Dobovec Trgovine Jager 27, 3. Puntar 27, 4. Oplast Kobarid 22, 5. Bronx Škofije 16, 6. Vuko Ljubljana 11, 7. Nazarje Glin 10, 8. Slovenske Gorice 4.
SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO BTC
Ljubenci podprvaki ekipno in v posamični konkurenci
Pretekli vikend so se na državnem prvenstvu v skokih za dečke stare deset in enajst let odlično odrezali ljubenski tekmovalci. V močni konkurenci so ekipno osvojili drugo mesto, med posamezniki je med starejšimi dečki Karlo Vodušek tekmovanje prav tako končal na drugem mestu, Jer-
nej Presečnik na petem. Pri dečkih do deset let je bil Gorazd Završnik na 11. in Lenart Presečnik na 18. mestu. Omenjeni tekmovalci so sestavljali ekipo, katero je premagala le četverica SSK Alpina. Državno prvenstvo se je odvijalo v Kisovcu.
Štefka Sem
Ekipa dečkov do enajst let, ki je na državnem prvenstvu osvojila drugo mesto. Drugi z leve je Karlo Vodušek, ki je osvojil drugo mesto med posamezniki v kategoriji dečki do enajst let.
(Foto: Blaž Presečnik)
Januarja
Pred 40 leti ...
VKLJUČITEV V AKCIJO VARČEVANJA
Komite občinske konference ZKS in predsedstvo občinskega sindikalnega sveta sta na decembrski seji obravnavala problematiko varčevanja v naših organizacijah združenega dela in v okviru naše družbenopolitične skupnosti. Akcija varčevanja mora potekati v dveh smereh. Najprej je potrebno zmanjšati neracionalno potrošnjo. V marsikateri organizaciji se tro-šijo velika sredstva za reprezentacijo, reklamo ali celo nakupe daril. Ta sredstva se trošijo celo v takih primerih, ko delovne organizacije ne stojijo najbolje glede na svoj gospodarski položaj.
Pred 30 leti ...
DELO SINDIKALNIH ORGANIZACIJ
Dandanes padajo očitki, da sindikat izgublja svojo vlogo, ki jo je imel, in to je kdaj tudi res. Neaktivno je delovanje osnovnih organizacij, kjer sindikata ni čutiti, čeprav so problemi, pred katerimi sindikalne organizacije ne bi smele zamižati. Gospodarska in politična situacija ter sedanji trenutek pa narekuje, da bo moral in mora nekdo v OZD nekaj premakniti, kajti socialni položaj delavca, predvsem tistega z najnižjimi osebnimi dohodki, se iz dneva v dan slabša. Sindikat si mora prizadevati, da bodo zbori delavcev spet postali to, za kar so namenjeni, da se bo slišal glas delavca.
Pred 20 leti ...
TERME OKONINA?
Raziskave o tem, kdaj in če sploh bomo izvir tople vode v Okonini izkoriščali, so v polnem teku. Leto 1988, ko je Turistično društvo Ljubno dalo tovrstno pobudo, je sicer že daleč, a občinski izvršni svet je 1992 odobril sredstva za raziskavo tal zaradi možnosti nahajališč tople vode na tem področju. Izsledki sedanjih raziskav oziroma vzorcev vode so pokazali temperaturo vode med 21 in 68 stopinj Celzija. Takšni rezultati pa že opravičujejo nadaljevanje raziskav.
Pripravila Tatiana Golob
19 Savinjske novice št. 4, 25. januar 2013
Šport
SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC
Pred tekmami še zadnja seja organizacijskega
komiteja
V petek, 18. januarja, so se na Ljubnem ob Savinji zbrali člani organizacijskega komiteja tekem svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske Ljubno 2013. Pregledali so realizacijo in ugotovili, da priprave potekajo povsem po načrtih.
Kot je povedal generalni sekretar kluba Raj-ko Pintar, je pomembna novost, da so že položili ledeno smučino. Ta je sedaj pripravljena za nadaljnjo obdelavo. Na obisku so imeli predstavnike iz Televizije Slovenija, ki so preverili ustreznost pogojev za neposreden prenos tekem. Za razliko od lani bo letos prenos potekal v živo. Platforme za ekipe kamermanov bodo na istih lokacijah kot lani, dogajanje pa bo spremljalo od 12 do 14 kamer. Predstavniki Televizije Slovenija so bili s predstavljenimi pogoji zadovoljni.
Trenutno poteka podpisovanje pogodb s sponzorji. Koliko jih bo v teh težkih časih mogoče pridobiti in kakšna bodo sredstva, še ni mogoče reči, pravi Pintar, vendar je do tekem časa še dovolj. Doslej so s pridobivanjem dokaj zadovoljni, še posebej se kaže večja pripravljenost za sodelovanje sponzorjev iz same Zgornje Savinjske doline.
Pred tekmami se bo na sestanku srečal še tekmovalni odbor, že sedaj pa je znan uradni program in dokončno sprejet varnostni načrt. Opredeljena so parkirišča, dostop do skakalnice, varnost na samem prizorišču ... Glavnino teh aktivnosti prevzema Prostovoljno gasilsko društvo Ljubno ob Savinji v sodelovanju z ostalimi gasilskimi društvi v dolini. S takšno pripravljeno-
stjo in sodelovanjem so bili na Ljubnem zelo zadovoljni že lani.
Tudi sicer je po Pintarjevih besedah sodelovanje številnih občanov in društev pri projektu izvedbe tekem svetovnega pokala zgledno. Letošnja novost bodo stojnice s ponudbo domačih izdelkov in kulinarike.
Marija Lebar
Za razliko od lani bo letos prenos smučarsko-skakalnega praznika na Ljubnem potekal v živo.
(Foto: Franjo Atelšek)
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Pionirji dosegli največji uspeh v zgodovini kluba,
člani namučili Krko
Starejši pionirji (selekcija U-14) nazarskega košarkarskega kluba so v povratnem srečanju osmine finala mini pokala Spar premagali Radensko Creativ iz Murske Sobote in se uvrstili v četrtfinale pokala. Članska ekipa se je v soboto dobro zoperstavila vodilni ekipi prvenstva Krka mladi in tekmo izgubila v zadnji četrtini.
Dokaz, da v košarkarskem klubu iz Nazarij uspešno delajo mladimi košarkarji, so že dokazali starejši pionirji (U-14) z uspešnimi nastopi v mini pokalu Spar. Najprej so uspešno nastopili pred domačimi navijači in prepričljivo premagali vrstnike iz Radenske Creativ iz Murske Sobote. Zadnjo nedeljo jih je čakala povratna tekma v Murski Soboti. V zraku je visel velik dosežek, ki so ga priigrali z izjemno predstavo, v kateri so zmagali z rezultatom 97:54. Pri zmagovalcih je bil najučinkovitejši Andraž Marolt, ki je dosegel kar 42 točk.
Članska ekipa je v soboto gostila vodilno ekipo prvenstva. Moštvo Krka mladi iz Novega mesta v letošnji sezoni ne pozna poraza in je veljalo za izrazitega favorita srečanja. Nazar-čani se s podrejeno vlogo niso strinjali in so na temeljih vidnega napredka v igri pod taktir-
ko trenerja Andreja Pečovnika odločno krenili v srečanje.
Obračun se je začel po željah domačinov, ki so dobili prvo četrtino za pet točk. Sledil je padec v igri, kar so gostje pretopili v prednost desetih točk ob polčasu.
V nadaljevanju se je tekma odvijala po podobnem scenariju, saj so se Nazarčani dve minuti pred koncem tretje četrtine z izjemno akcijo in atraktivnim zabijanjem Bitenca, približali le na štiri točke zaostanka. Zadnji del srečanja so bolje zaželi domači košarkarji. Izkoristili so tehnično napako gostujočega trenerja Hoj-ča in sedem minut pred koncem srečanja po-vedli za točko. Sledil je padec v igri nazarske ekipe. Nekaj zgrešenih »zicerjev« in nepotrebnih izgubljenih žog je botrovala delnemu izidu 12:0 v korist Krke, ki se je na koncu zasluženo veselila zmage. Pri domačih sta bila najbolj razpoložena za igro Bitenc z 19 in Vodončnik z 23 točkami.
Jutri ljubitelje igre pod koši čaka prava košarkarska poslastica, saj v Nazarje prihaja drugou-vrščena ekipa prvenstva Luxuris iz Celja.
Roman Mežnar
Nazarje : Krka mladi 81:98 (20:15, 21:36, 20:18, 20:29)
Rezultati 3. SKL VZHOD:
11. krog: Nazarje : Krka mladi 81:98, Primafoto : Calcit Basketball 78:59, Komenda Hram Gorjan : Janče Prit 100:83, Tinex Medvode : Konjice 61:71, Vrani Vransko : Posavje Krško 77:97, Bistrica : Luxuris Celje 72:54.
Lestvica po 11. krogu:
1. Krka mladi 22, 2. Luxuris Celje 20, 3. Posavje Krško 19, 4. Bistrica 19, 5. Konjice 17, 6. Vrani Vransko 16, 7. Janče Prit 16. 8. Primafoto 15, 9. Calcit Basketball 15, 10. Tinex Medvode 14, 11. Nazarje 13, 12. Komenda Hram Gorjan 12.
GENERALNI SPONZOR
B/S/H/
BSH Hišni aparati d.o.a, Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje
20 Savinjske novice št. 4, 25. januar 2013
Šport
ODBOJKARICA VALENTINA ZALOZNIK
Izbrana v najboljšo dvanajsterico igralk ameriške
zahodne konference
Visokorasli dvajsetletnici Valentini Založnik z Ljubnega ob Savinji je bila odbojkarska žoga tako rekoč položena že v zibko. Njena starša sta se oba ukvarjala s tem športom in že od malega se je rada podila po odbojkarskem igrišču. Treniranje in seveda njena višina sta bila aduta, ki sta jo že zgodaj pripeljala vse do članske državne reprezentance in ne nazadnje tudi do študija in nastopov za univerzitetno moštvo v Združenih državah Amerike, kjer biva že drugo leto.
OBETAVNI
ZAČETKI
Odbojko trenira od desetega leta in kaj kmalu je zaigrala za odbojkarsko ekipo Ljubnega, kjer mlajše kategorije še sedaj trenira njen oče Vinko. V drugem letniku gimnazije Celje jo je k sodelovanju povabila ekipa Aliansa iz Šempetra. Leto pozneje se je osamosvojila, saj je v Šempetru dobila stanovanje, da je lažje usklajevala šolo in trening. Dve leti kasneje je postala članica ekipe Calcit Volleyball Kamnik in se tja dnevno vozila na treninge iz Šempetra ter hkrati obiskovala šolo v Celju
Zaradi dobre igre je bila že pri 16-tih letih sprejeta v kadetsko reprezentanco, istočasno je igrala za mladinsko državno reprezentanco. V članski ekipi je bila najmlajša članica, a zato nič manj pomembna na velikih tekmovanjih. Z mladinkami je bila na kvalifikacijah za evropsko in svetovno prvenstvo. Na kvalifikacijah v Franciji so se po štiridnevnih pripravah uspele uvrstiti na evropsko prvenstvo, kjer so bile osme, in to je bila prva uvrstitev katerekoli ženske slovenske odbojkarske reprezentance na velika tekmovanja. Odkar je v tujini, z reprezentanco zaradi oddaljenosti ne more več sodelovati.
V petek so se strelci iz strelskih društev Zgornje Savinjske doline pomerili v petem krogu rekreacijske lige v športnem streljanju z zračno puško v organizaciji mozirskega strelskega društva.
Tokrat je manjkal do tega kroga vodilni strelec Dušan Žehelj iz SD Gornji Grad, zato je v skupnem seštevku prišlo do menjave v vodstvu, kjer je trenutno vodilni Jože Gomboc iz SD Gornji Grad, sledi mu ekipni kolega Franc Praznik, tretji pa je Danilo Mrevlje iz SD Mozirje. Tudi v ekipni
PONUDBA IZ AMERIKE
ZDA je prvič obiskala leta 2009 z mladinsko reprezentanco, takrat je prvič obiskala San Francisco in univerzo, kjer študira sedaj. Po evropskem prvenstvu so začele prihajati ponudbe z raznih
Valentina Založnik študira v San Franciscu in nastopa za univerzitetno moštvo v odbojki.
(Foto: Štefka Sem)
univerz in padla je odločitev, da se za nekaj let preseli preko luže. Štipendija, katero dobiva, ji to omogoča. Poleg študentskega naselja živi v stanovanju, katerega si deli s Hrvatico, soigralko iz odbojkarske ekipe. Kar velik strošek za družino pa so letalske karte, za katere mora poskrbeti sama, ko se dvakrat letno vrača domov na obisk.
Univerza je zasebna in športnikom omogoča, da študij prilagajajo treningom in tekmovanjem. Vsak dan trenira tri ure odbojke, trikrat tedensko
konkurenci se je poznala odsotnost najboljšega gornjegrajskega strelca, saj se je njegovi ekipi SD Gornji Grad 1 nevarno približala SD Gornji Grad 2. Tretja je prva ekipa mozirskega strelskega društva.
Pred strelci so zadnji štirje krogi, ki bodo dali odgovor o zmagovalcu. V skupnem seštevku lige bo štelo šest najboljših izidov v ekipni konkurenci in pet v posamični. Šesti krog bo danes ob 17. uri.
Roman Mežnar
obišče uro fitnesa. Tedensko odigrajo dve tekmi, tako da zahodno konferenco, v kateri tekmuje njihova ekipa, pozna zelo dobro. Letos je bila izbrana v dvanajsterico najboljših igralk sezone v zahodni konferenci, na kar je zelo ponosna. V ekipi je med najboljšimi igralkami in od vsega začetka je v prvi postavi. Vpisala je študij poslovne administracije. Na semester ima štiri predavanja in glede na obveznosti si lahko izbere čas predavanj. Začetni strah glede jezika je kar hitro izginil, saj so na univerzi naklonjeni tujim študentom, istočasno se veliko posvečajo praktičnemu delu.
DOMOTOŽJA NE ČUTI
Življenjski slog v milijonskem mestu se zelo razlikuje od življenja na Ljubnem ob Savinji ali v Celju, kar pa Založnikovi ni predstavljalo težav. Prav tako ni imela domotožja, čeprav bi družba staršev in brata Filipa včasih prišla kar prav. V današnjem času je komunikacija z domačimi enostavna in je s tem, kaj se dogaja doma, zelo na tekočem. Mesto ji je všeč, čeprav pretiranega časa za raziskovanje mesta in okolice nima. Veliko je v zraku, saj potuje po vsej državi na tekmovanja. Kljub temu da je videla Havaje, Washington, Los Angeles, Las Vegas in še mnoga druga mesta, pravi, da je dobro izbrala in je v San Franciscu zelo zadovoljna. Ljudje so tam drugačni, bolj družabni.
Doma uživa, ker gre vse bolj počasi, lahko se usede in popije kavico, pokramlja s prijateljicami, takšnega luksuza med študijem ni, pa tudi Američanom se vedno mudi in je kar povzela to navado. Ko se vrne domov, je prva želja pravo nedeljsko kosilo, z domačo govejo juho, praže-nim krompirjem in govedino, ki ga pripravi mama Jožica. Ko je od doma, pogreša še savinjski želodec ter babičine žlinkrofe in štruklje, kar nadoknadi, ko pride domov. V stanovanju skrbi sama za hrano, skuha pa, kar ima čas, tudi kaj domačega.
ODBOJKA TUDI PO ŠTUDIJU
Po študiju želi ostati v odbojki, zato razmišlja o tem, kje se bo ustalila po tem. Prav gotovo pa se bo vrnila nazaj, kajti v ZDA ni profesionalne odbojkarske lige, le univerzitetna. V Evropi je veliko klubov, kjer bi lahko igrala, predvsem na vzhodu, prednjačijo klubi v Turčiji in Azerbaj-džanu. Toda najprej mora zaključiti še dve leti in pol študija, želi si le, da bi ji zdravje še naprej dobro služilo, časa za razmislek o nadaljnji karieri je še dovolj. Da pa ne bi med enomesečnim oddihom pozabila na odbojko, se je ljubenski odbojkarski ekipi pridružila na eni tekmi in pripomogla k njihovi zmagi.
Štefka Sem
STRELSKO DRUŠTVO MOZIRJE
Sprememba v vodstvu zaradi odsotnosti najboljšega strelca
21 Savinjske novice št. 4, 25. januar 2013
Kronika, Pisma bralcev
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
•	TRČIL V PEŠKO
Nazarje: 16. januarja je dežurni celjskega operativno-komunika-cijskega centra javil mozirskim policistom, da jih je občanka obvestila, da je bila udeležena v prometni nesreči. V Nazarjah jo je zbil manjši osebni avtomobil, ki je vozil z neprilagojeno hitrostjo. Peška je hodila po Lesarski ulici iz smeri tovarne Glin v smeri trgovine Mer-cator po levi strani vozišča, voznik pa je pripeljal za njo in jo zbil. Peška je po izjavi zdravstvenega osebja utrpela lahko telesno poškodbo. Bila je napotena v bolnišnico Celje na slikanje. Vozniku bo vročen plačilni nalog, v kolikor pa bodo po slikanju ugotovljene hude poškodbe, bo zoper njega napisana kazenska ovadba.
•	PRIŠLA STA FIZIČNO OBRAČUNAT
Mozirje: 17. januarja je na policijsko postajo poklical občan iz podjetja v Mozirju in povedal, da sta v njihovo pisarno prišla dva neznana moška, ki sta verbalno in nato še fizično napadla njihovega zaposlenega delavca. Pri tem sta ga poškodovala po glavi.
Starejši moški je v spremstvu mlajšega moškega prišel v pisarno zaposlenega delavca, kjer sta ga v zvezi prometne nesreče verbalno napadla. Mlajši moški je nato tudi fizično napadel zaposlenega in ga s pestjo večkrat udaril v predel glave, nakar sta zapustila pisarno. Zaposleni delavec je iskal zdravniško pomoč v mozirski zdravstveni postaji.
Odmev na članek
Spoštovana gospodična Jasmina!
Ne vi ne jaz nisva živela v prejšnjem sistemu in si verjetno tega tudi sedaj, niti v prihodnosti ne želiva! Verjetno pa sva od svojih babic, dedkov, staršev in ostalih marsikaj izvedela, na čem je temeljila naša prejšnja država. Zato si ne predstavljam, da bi se sam (tako razmišlja verjetno tudi kdo drug) udeleževal protestov, ki so bili sprva namenjeni povsem drugi stvari, a so se prelevili v ideološko obračunavanje! Ne želim se udeleževati protestov, kjer je v ospredju rdeča zvezda in drugi žaljivi simboli, ki nimajo veze s sedanjo samostojno ureditvijo Republike Slovenije.
Seveda je Republika Slovenija v zgodovini šla čez mnoga težka obdobja, kjer so se preprosti ljudje borili za svobodo, da pa bi imeli zaradi tega nostalgičen odnos do rdeče zvezde, države Jugoslavije, to pa ne. Če pa ima kdo željo v takšnem sistemu živeti, pa predlagam, da se preseli na primer v državo, kjer še obstaja diktatura!
Ne želim se udeleževati protestov, kjer po zraku letijo granitne kocke in kjer se sežigajo simboli moje (naše) ljube domovine! Veliko tega sem videl na lastne oči, saj niti na sprehod ni bilo varno iti
»Ne čakaj pomladi«
v večernih urah. Večino časa zaradi študija živim v Ljubljani, a v srcu sem ponosen Zgornjesavinjčan. V mislih imam pa predvsem to, da se je ljudstvo tako zelo »združilo« v demonstracijah po Sloveniji, a obenem smo tako uperjeni eden proti drugemu! Protestirajo pa tako ali tako predvsem tisti, ki niti ne vedo, zakaj so tam, in tisti, ki imajo dovolj vsega in nimajo česa izgubiti! Seveda so lačni ljudje tudi pri nas, a namesto, da se zgražamo nad tem, zakaj ne hodimo na demonstracije, naredimo in stopimo iz tople izbe in nekaj naredimo sami!
Pa vzemimo čisto en preprost primer! Kaj se je dogajalo v teh dneh, ko naše ceste ob sneženju niso bile takoj splužene? Preklinjali smo delavce, ki se z minimalnimi plačami trudijo ugoditi voznikom, pešcem... Ali znamo biti tudi v vsakodnevnih stvareh združeni?
Prvi sem, ki podpišem, da si v naši državi resnično želim enotnosti, tako politične, kakor tudi povsem človeške! A čedalje bolj se mi zdi, da bo to težko narediti, a lahko! Ker vsi čakamo samo na nekoga drugega, ki bi namesto nas nekaj naredil!
Protestiramo proti enemu človeku, ki je trenutno na oblasti s svojo vlado! Tudi jaz nočem biti advo-
kat, a zdrava pamet nam lahko pove, da eden človek ne more biti toliko kriv, kot je lahko cela četa »herojev«, ki je v samostojni Sloveniji in še pred njo vodila našo politiko!
Verjetno si vsak od nas želi nekoga s čarobno palico, ki bi v trenutku uredil stvari tako, kot si jih želimo, a pojavljajo se ljudje, ki nam prodajajo poceni zdravila in to so tisti, ki so nas pripeljali v to stanje. Če bomo tako nadaljevali, ne bomo nikamor prišli! Sem pa prepričan, da ni vsega kriva samo gospodarska kriza! Našo državo mo-
Kemija v
Vsak, ki ni ravno »butl« ali pa t.i. brezvestnež (ljudi brez vesti ni), se lahko strinja s člankom Zelenega Frančka. Kemija, torej strupi, je zares velik problem za vse nas. Prav gotovo večji, kot si večina sploh upa priznati oziroma verjeti.
Zanimivo je, da kljub temu dejstvu zelo malo naredimo na tem, da bi se stvari izboljšale. Da se nevarni odpadki pobirajo le enkrat letno, je skrajno neresno, neodgovorno in absolutno premalo. Enkrat je nobenkrat, pravi stara ljudska modrost. Če kdo verjame ali ne, že tri leta (2010-2012) nisem mogel oddati baterij, ker tiste tri ure vsakič, ki so mi bile na voljo, nisem imel časa. Tako se jih je nabralo kar celo čudo. Če bi spadal v kategorijo brezvestnežev, bi jih, če ne že kar sproti, vsaj po tretji neuspeli oddaji vrgel med t. i. ostale odpadke ali pa z njimi celo »okrasil« in »razstrupil« naravo. Prepričan sem, da ni ravno veliko ljudi, ki so pripravljeni vse leto zbirati neki odpadek, pa raje za-mižijo in ga vržejo v smeti. Če je moja domneva pravilna, bi se dalo ugotoviti iz izkupička akcij zbiranja nevarnih odpadkov. Veselilo bi me, če se vendarle motim.
Vsekakor bi se z minimalnimi stroški dalo organizirati stalno zbiranje baterij. Preveč so namreč strupene (svinec, kadmij, živo srebro), da bi, če smo količkaj vestni, lahko kar z roko zamahnili in iskali neutemeljene razloge za neukre-panje. Seveda ne mislim, da bi jih
ramo vsi skupaj popeljati na pot miru, enotnosti, solidarnosti, medsebojne pomoči in zdravega razuma. In to so vrednote, za katere so se preprosti ljudje v naši zgodovini borili (ne pa politični veljaki)! Naj pa končam z besedami angleškega pesnika Johna Fawceta: »Vsi bremena nosimo in skupaj jokamo, se radujemo, enotni vedno smo«! Za vsako dobrobit je potrebna tako žrtev kot tudi radost!
Marko Rakun Dolničarjeva 4 1000 Ljubljana
hiši (SN 3)
moral zbirati kdorkoli. Za to imamo komunale. Nabavijo naj se ustrezne posode, ki naj bodo povsod po dolini enake. Razdelijo naj se prodajalcem baterij. Kdor jih prodaja, je pošteno, da sprejema tudi odslužene, ki še zdaleč niso tudi izrabljene. Posode bi po dogovoru praznili komunalci. To je vsa »kunšt«. Na enak način bi se dalo zbirati tudi zdravila, ki jih ne rabimo več ali jim je potekel rok. V lekarnah seveda. In, če ne bo skrivnost, na začetku stalne akcije o tem obvestiti občane v SN. Upam, da bo kaj iz tega, saj, navsezadnje, imamo ljudi, ki so za to plačani.
Še nekaj v zvezi z barvami in razredčili. Razredčilo, v katerem operem čopič in nazadnje še škatlo, v kateri je bila barva, vedno po-lijem po drvah, ki so namenjena za kurjavo. Časopisni papir, s katerim očistim škatlo, sežgem. Čista škatla potem seveda ni več nevaren odpadek. Postopka ne nameravam patentirati. Nasprotno, z veseljem ga dajem v uporabo vsem vestnim ljudem.
Res je, četudi ga bomo še naprej »srali« kot doslej, morda to ne bo usodno za nas. Čeprav je za marsikoga že bilo. Če se ne spametujemo, pa bo prej ali slej usodno za zanamce. Jim bomo pustili živeti ali pa nam je vseeno, če se z nami oziroma za nami vse neha?
Janez Mavrič Attemsov trg 8 Gornji Grad
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
22 Savinjske novice št. 4, 25. januar 2013

Zahvale, Informacije, Oglasi
Ni vaju več, nihče vajinih korakov več ne sliši, zato nas pot vodi tja, kjer tihi dom rože le krasijo in sveče vama v spomin gorijo.
V SPOMIN
Hede BREZNIK
26.3.1924 - 28.1.1993 iz Luč
28.1.2013 bo minilo 20 let, odkar drage mame, babice in prababice ni več med nami in
Gustlna BREZNIKA
20.8.1921 - 4.12.2006
iz Luč
4.12.2012 je minilo 6 let, odkar smo se poslovili od dragega ateka, dedeka in pradedeka.
Iskrena hvala vsem, ki ju imate v lepem spominu, postojite ob njunem grobu in jima prižigate sveče!
Sin Mitja z družino
Dežurne službe
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
VETERINARSKO DEŽURSTVO_
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Dežurna služba izven delovnega časa:
041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje)
041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter)
Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite:
839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje.
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
V SPOMIN
Letos mineva dvajset let, odkar sta nas za vedno zapustila draga starša
Janez in Marija NAGLIČ
Andrejevčeva iz Juvanja
Hčeri Franca in Ivanka, snaha Tonica ter vnuk Jani z družino
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640 ali 041/672-115
www. p o g re b-m o r a na.si
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči. Pa čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.
ZAHVALA
V 81. letu življenja nas je za vedno zapustil dragi brat in stric
Avguštin RIHTER
iz Nove Štifte 24.8.1932 - 12.1.2013
Iskrena hvala vsem sorodnikom in znancem za izrečena sožalja, sveče in svete maše. Gasilcem, praporščakom, dr. Blažič Lipnikovi, pa-tronažni sestri Zofki za nego na domu. Zahvala župniku Lojzetu Ter-narju za opravljeno pogrebno sveto mašo, pevcem in Rafku Žerovni-ku za besede slovesa.
Vsi njegovi
23 Savinjske novice št. 4, 25. januar 2013
Za razvedrilo
Cvetke ih koprive
SKRIVNOSTI USPEHOV IN NASMEHOV Tomaž Guček, nekdanji umetniški vodja Godbe Zgornje Savinjske doline: »Veš Fanika, ko te takole pogledam, mi je takoj jasno, zakaj ima tvoj mož pri vodenju podjetja toliko energije in uspeha.«
Fanika Strašek, predsednica godbe: »Tomaž, razkril si uspeh mojega moža, moj pa je, da hodim na koncerte takih fejst godbenikov, kot si ti.«
VEC TRAS KOT OSI
Na nedavni predstavitvi najnovejše predlagane trase hitre ceste, imenovane tretja razvojna os, je novinarka, Rečičanka Urška Seli-šnik spravila v zadrego glavnega »šerifa« Šaleške doline Bojana Kontiča: »Župan, kje bo zdaj ta naša skupna razvojna cesta?« Kon-tič je neuradno dejal, da je pa zdaj že skoraj vseeno, saj je predlogov in študij že več kot nasprotujočih civilnih iniciativ in razvojnih osi. »Žal tako daleč od začetka gradnje nismo bili še nikoli.«
IZ GOZDARJEVE TORBE
Kolateralna škoda žledoloma
Sredi devetdesetih let je bil v dolini močan žledolom, poškodoval je obsežne površine pretežno smrekovih gozdov. S sanacijo smo zelo pohiteli, da bi jo končali še pred »prihodom« podlubnikov.
Tako smo se kljub mrazu in ledu, ki je oklepal drevje, takoj po izdelanem sanacijskem načrtu podali na odkazilo. Zaradi mrazu smo hiteli, da bi se ogreli, zaradi zmrznjenega drevja pa smo mo-
rali močno zasekovati in udarjati, če smo hoteli, da so se »cah-ni« vsaj malo poznali. Ko sem zamahnil po koreničniku neke tolste smreke, se je zaslišal nenavaden kovinski zven. Plenk. Sekirica se je pri udarcu zaradi mrazu razletela. Kovina ni zdržala. Tako je poleg omrzlih prstov postalo moje uničeno odkazilno kladivo kolateral-na škoda takratnega žledoloma.
Marijan Denša
24 Savinjske novice št. 4, 25. januar 2013
Križanka, Informacije
sestavil: peter udir
vrsta pregibne oblike v ednini. ovoj ini in množini, kazus
hindujski bog. sin vasudeve in 0evaki
ime igralca serbedžfje
oznaka za tiho glasb. izvajanje
južnoamer drevo
kadmova HCl V gr. mitologiji
ena od možnih oblik gena
najdaljša rëkavit.
oče
japonska borilna veščina
naočniki
fina, lahka. lesketajoča se
tkanina v atlasovi vezavi
klada za sekaiue drv
balearsko otočje
antično računalo
konju podobna izumrla žival
ameriški filmski igralec (robert)
varnostno razstrelivo, zlasti za rudnike in kamnolome
francoski filozof in pisatelj (jean-paul)
OPOJNOST. NARKOTlC-NOST
NEM. ZNAMKA ŠPORTNE OPREME
kar znese kokos
zlitina za spajanje kovinskih delov
podrobnost
polovica lupinice kremenaste alge
sp dom par lamenta v rusu]
VUUÍ. kamnina. tuf
vnetje sarenice
izmenjava
mnenj. pogovor
Ž. osebni zaimek
SL. POLITIK. EDEN OD USTANOVITELJEV »ZELENIH* tGOSNIK)
izdelovalec kopij
stari slovan
stane kavčič
GEORGE ADE
mesto v srbiji. ob južni moravi
kdor se ukvarja z žganjem oglja
račji samec
OALMATlN-sko žensko ime
ameriška igralka (berry)
MLADINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Peter Svetina: Ropotarna
Peter Svetina je tokrat zapisal precej nenavadno knjigo, v kateri je združil daljše pravljice in krajše pravljice, pravljice o osebah in pravljice o predmetih, pesmi in miniaturna besedila, v katerih se poigrava z jezikom in išče meje smiselnega ter nesmiselnega. Bralcu zaradi neukročenega (ne)reda in ritma vsaka stran prinaša presenečenje. Razburljivi daljši pravljici sledi krajša pesem, že na naslednji strani pa bralca zabavajo avtorjeve duhovitosti in besedne akrobacije.
Knjigo dodatno popestri vizualna umetnost ilustratorja Damijana Stepančiča, ki je vsako »enoto« besedila oziroma knjige ilustriral samosvoje in s tem še pouda-
ril različne značaje besedil te unikatne knjige.
Slovarček:
BALZA - južnoameriško drevo; BOLIVAR - južnoameriški narodni junak (Simon); TEKA - polovica lupinice kremenaste alge;
v__J

Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
AKME, MAL, PREDLOGA, EON, INAH, PRVENSTVO, SRK, KATRAN, GRAH, VAAL, RAE, NETO, ENTAZA, ABO, IZOBATA, BIVOLAR, LOMILO, BOJAR, TG, ONI, KVARTA, AHIL, SEKVENGA, LOČINA, TRAJNOST, ORATAR
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 5. številki SN
Ime in priimek: Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed):

25 Savinjske novice št. 4, 25. januar 2013
Napovednik dogodkov	
	ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Cestni ropar podgana
	ob 17.00. Dom Partizan Mozirje Strelska liga
Petek,	ob 18.00. Dom kulture Nazarje Zimske urice: Prva pomoč malo drugače
25. januar	ob 18.00. Gostišče grad Vrbovec Projekcija filma Ko čebele obmolknejo
	ob 19.00. Sportna dvorana Nazarje Futsal tekma - KMN Nazarje Glin : Puntar Tolmin
	ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Gledališka igra Zadrečke zdrahe
Sobota, 26. januar	ob 9.30. Sportna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Borut Besedič - Či- ro (kadeti U-16)
	ob 20.00. Sportna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Luxuris Celje (člani)
Nedelja, 27. januar	ob 12.15. Sportna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Elektro Gorenjska prodaja A (pionirji U-14, četrtfinale pokala)
Četrtek, 31. januar	ob 17.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Cestni ropar podgana
ŽIVALI - PRODAM
Prodam 2 bikca čb in telico križanko, stare 1 teden; gsm 041/318-442. Prodam bikca čb pasme, starega 1 teden; tel. 03/584-52-61.
Prodam telico ciko, visoko brejo, in bikca lim/sr, 200 kg; tel. 03/584-34-96 ali 031/299-330.
Prodam teličko sr, staro 14 dni; tel. 583-1657.
Prodam prašiče od 30 - 90 kg, možna dostava; gsm 031/223-484. Prodam ovna, starega 3 leta, dobre reje, ugodno; tel. 03/ 584-15-69. Prodam 3 domače odrasle peteline; gsm 041/216-481.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje in bikce ter teličke nad 100 kg, m.t.; gsm 031/533-745.
Kupim teličko - mesni tip, težko do 120 kg; gsm 041/371-976.
ŽIVALI - ODDAM - PODARIM
Podarim kužka 3 in pol meseca starega; gsm 031/455-388.
DRUGO - PRODAM
Naravno pridelano domače bučno olje, 12 eur/l; gsm 051/366-133. Prodam domačo volno, različnih barv, klobčič 40 dag je 12 eur; tel. 03/584-40-79.
Prodam suha, cepljena, bukova drva, možna dostava; gsm 051/438-498. Prodam vgradno steklo-keramično kuhalno ploščo 3 x plin, 1 x elektrika; gsm 051/631190.
Ugodno prodam štedilnik, 1,20 m, na trda goriva za centralno; gsm 051/777-649. Prodam pokončni cepilec drv, 18 ton, hoda 110 cm; gsm 051/366-124 Smuči elan hyper 140 cm, čelada, smučarski čevlji št. 37, prodam; gsm 041/732-928.
DRUGO - PODARIM
Podarim televizor, premer 60 cm; gsm 041/793-063.
Podarim garantovo omaro; gsm 041/216481.
DRUGO - V NAJEM
Košnjo vzamem v najem; gsm 031/266738.
VOZILA - PRODAM
Ugodno prodam volvo S40, l. 1998, prvi lastnik, 1,8 bencinski motor, klima, gretje sedežev, barva črna metalik. Dobro ohranjen; gsm 031/523-023.
Prodam nissan navara 4X4, 2,5 dCi, 174 KM, l. 2007, 134.000 km. Veliko dodatne opreme; gsm 041/767-422.
NEPREMIČNINE
Prodam vrstno hišo v Gornjem Gradu,
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	ČISTA PITNA VODA IN GOZDNI ZRAK,
sta dva najbolj pomembna dejavnika v življenju! Vrhunska kvaliteta in garancija na delovanje. Info: www.kyk.si , gsm 070/703 078.
Impulse Peter Remšak s.p., Šokat 1, 3342 Gornji Grad.
◊	NUDIM POMOČ PRI UČENJU
kemije, biologije, matematike in angleščine za osnovnošolce. Če ima vaš otrok težave pri učenju, če želi popraviti oceno in se dobro pripraviti na preverjanje znanja, pokličite na številko 040/169-449. Po dogovoru možna tudi pomoč iz drugih predmetov. Okvirna cena učne ure je 8 evrov. Prva ura je brezplačna. Pomoč pri učenju, Mojca Senica, s.p.
◊	PARKETARSTVO TKALEC
polaganje parketa, laminata, PVC oblog, izdelava vzorcev in bordur, izdelava lesenih teras, izdelava suhomontažnega estriha, obnovitev starih parketov; gsm 041/724-184.
Boštjan Tkalec s.p., Gotovlje 139 a, Žalec.
◊	KOMBI PREVOZI - TEVČ
Izleti, zaključki in KTMO; gsm 041/529-063; in
◊	SKI BOARD SERVIS
raztegovanje smučarskih in ostalih čevljev, menjava zaponk - klip-snov, posredništvo za Fischer in prodaja nove ter rabljene smučarske opreme. Gsm 041/529-063.
Vinko Tevč s.p., Praprotnikova 6, Mozirje.
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Br-lec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN AKANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094.
Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
◊	ŽENITNA POSREDOVALNICA ZAUPANJE
ima ponudbe iz Slovenije in tujine; tel. 031/836-378, 03572-63-19.
Leopold Orešnik, s.p. Dolenja vas 85, Prebold.
◊	SLIKOPLESKARSTVO TERGLAV
Beljenje notranjih površin in fasad, dekorativni opleski, izdelava izolacijskih fasad, delo na višini z dvižno košaro... tel. št. 03/572-06-73, 041/216-214, www.terglav.si
Andrej Terglav s.p., Andraž 96 b, 3313 Polzela.
◊	ZAČETNI TEČAJ ANGLEŠKEGA JEZIKA ZA ODRASLE IN SENIORJE!
Znanje angleščine danes ni več samo prednost, temveč nuja. Priče-tek tečaja bo 4. 2. 2013, potekal pa bo ob pon. in sre. od 10h - 11.30 v učilnici gasilskega doma Mozirje. Prijave in informacije na gsm 031/343-990, Veronika Fürst Ažman.
JAAZ Janez Ažman s.p., Struževo 32, 4000 Kranj.
◊	KOLESARSKI CENTER BELI ZAJEC MOZIRJE
edina športna trgovina v Zgornji Savinjski dolini. Tel. št. 05 925 11 46, e naslov: belizajec.center@gmail.com.
Janik, Bojan Napotnik s.p., Radegunda 21 a, Mozirje.
135.000,00 eur; gsm 031/226-296. Mozirje center oddam lokal; gsm 031/251749.
Stanovanje v okolici Mozirja oddam; gsm 068-155-591.
Iščem garsonjero ali enosobno stanovanje v
Mozirju ali okolici; gsm 031/788-397.
OSEBNI STIKI
Težke trenutke sem preživel in uspel, sedaj bi deklino ob sebi želel; gsm 031/860668.
A

i/A
WHITE RABIT
-m cuj^OOR
-'	www.belizajec.si
enim špomi imm
V ZÇOMJESAVmttl DOLIN!
tal.: 05 925 11 46 mail: belizajec.center@gmail.conn
26 Savinjske novice št. 4, 25. januar 2013
Drage bralke in bralci, ponovno pozdravljeni v rubriki Stilski izziv. Tudi v letu 2013 se bo za vas trudila stara ekipa z novimi izzivalci.
Prva, ki je imela srečo pri žrebu in vam jo predstavljamo, je Andreja Pirnat iz Mozirja. Za gospo Andrejo, ki je zelo dovzetna za spremembe in velikokrat spreminja barvo in obliko frizure, je bilo to veliko presenečenje, saj jo je na izziv prijavila prijateljica.
Frizerka Urška Zorin iz frizerskega salona HG je Andrejo asimetrično postrigla in ji lase pobarvala v bakreno rdečih tonih ter spredaj popestrila z oranžnim pramenom. V podobnih barvah je nadaljevala tudi vizažistka Natalija Plankl, ki je oči prav tako senčila v oranžnih tonih in usta na-šminkala z rdečeoranžno šminko. Nina B. Felici-jan je v trgovini BazarR izbrala športno eleganco, primerno za zimske dni, vse pa kombinirala z modnimi dodatki ter obutvijo trgovine Jurček. Andrejo je v zimski idili v svoj objektiv ujela foto-grafinja Urška Hrastnik.
Vabimo vas, da se prijavite tudi vi!
Studio Hc Urška Zorin s.p. Na trgu 43 3330 Mozirje
N - MAKfoltf
- r- ¿>_
w
|.uflwnsMX snoui^r
TRGOVINA Z OBLAČILI
tbozor!;
ZANIMIVOSTI IZ NARAVE
Zimska malica za črnega kosa
Vendarle smo tudi v naši dolini dočakali pravo zimsko idilo, čeprav jo otoplitve že močno ogrožajo. Idilično zasnežena pokrajina ponuja obilo lepih prizorov. Mednje spada tudi kos na fotografiji, ki je na sicer golem drevesu naletel na obilen zalogaj vitaminov.
Zimski čas je za preživetje prostoživečih živali precej težko obdobje. A pogled na kosa, ki je skoraj tako okrogel kot jabolko, je za ljubitelje živali precej tolažilen. Kos si je lakoto potešil, jabolko pa je dobilo na liniji.
TG
I
Savinjske novice št. 4, 25 . januar 2013 27
VLOZNEMAPEj ; Ml ŠKATLA PAPIRJA OFFICE LIHE ŠKATLA KUVERT
PUSTNI DODATKI ^Pl
TEL: 03/58 33 660 E-POŠTA: TRGOV1NA@VENPRO,SI
VENPRO, PAPIRNICA ŽIGA VENFNSEK S.P.
ŠM1HELSKA CESTA 2, 3330 MOZERJE
ODPIRALNI ČAS OD PON. DO PETKA 8* 18 URE, OB SOBDTAH GD 8,12 URE
REGESTRATORJI PREGRADNE KA
•Kfaiufi
Končni vrstni red
Občina Mozirje:
PavlaTrofjaf, /,islii>n,i občankn na podraEju i p orla i n re k riacije (278); Alfonz l^mpret, dvtoo^n pomočnik |266| Ai ika Kcbi-č. rll!ínlü:i(Ld íüinltl dül (23>, ESújdn PJ =3 l: l: L r: i k, mrtktiir iu.e sniuin^ja <14); Jjr ¡ fl-f?nRnšek. prPíJíedn:!; KO ,'uri. (2)
Ob fina Nazarje:
Arel m j .i Poibrogar Marš. i d ravni ca (356); Sonja fio um k, pa Un n íi/n4i í e¡ 11 (i ii L i Anicfl 6rdi?r, člflnica iiktikfa kmečkih iena m 'vuniis:, i ar Rdečega kr-iža (.2.7): Miru 8rc:ovnlfc, predilJn k PGD ímdrino uí¡ Drtib in -jbLiinin JVflitiM |6'i; Majdi Porlkritr, i:, íi.panfa jü¡; Varj.i Hofoauer, prediÉ¿ turističnega (jjjüítva; ireria Vaiiovriik, ¿farica K D sv Mri m na MLU ÍjlI N t_»'br (»i
Občina Rečica ob Savinji:
Vinko Jera j, ¿upan Arta fiimanc, predsednica KO Rdečega krili (1J*; Jü-icí Grud m k, govornik <11): Ju;-:* SíúrUnk. predíednrk;*ÜO Litri p (4}
Občina Ljubno:
Rajko Plni irr pralni ukratar iS K Ljubno ('j2] J oír- Mfirna!, prerds £! d m k upi¿VL> UÍC l,ubl|aiia f29)f Or(!tn:k, atkirii\i uvel ni Bogomir refbovlpk; |>oVfl[jri¡tebbt r.ikc^a gjiilst.rjua ppvcljilva (4),
Občina luce:
Di Harfil G rían, predajal* I j I6ÍJ; Ciril Rose. í upan ¡15). Občina Solčavn:
Mari» iv ipniK. d rek cor Centra nIrk (7); Penaia fakop Rotian, pwdiySÉtelJJca [Gj; Marto Lonartii, direKTorLoga-ika dclliw,
H-P.o ,
Ob čiri í Gornji Grad.
Gttnd Fr nt.cl I irnik, ptiaolliripi ykj.jwífirvihk ■ >.l ]¡ Anairiati|ij Ptinlk, argdniiliw |n ¿bOruvud*iii]j (Jal Erankp Slenidk, pred je ¡J n. k PGD No w Stíita 112). Ms n ko C^d i. hi pa n 14 H n (top, pfodieflmk 20 NOC <0 ¡Sijíiií p ¿?o?¡ar i
M<»d poilfjat^ljt glatrtunic iadnjepa kroga bil irfreban Fninc Bizjak, Levstikova ID, Mozirje, ki ■i ■ ■ v ■ ?. karti za kopanje v Te mi ah Topoisita
Dobitn v felavn nagrade. koriščenje vi? «ssbni wellness v Termah Topolsicn v vrednoili SO FUR ¡¡na ga nirtb-i: h urogcv ¡are-tt;:: glasovn c. je: Slavko Žagar, Loke 26 a, Mozirje.
Nagraj-cnta kjrtü bf^uúmofirv naši?nt ufcdntitvu.