LETNIK XLVI SEPTEMBER 2007 CENA 2,10 € (503 SIT) 'J SP Alpsld poliaJ Jsisclb jtjolIsJcpv /j'j vdusjj Izdelava makete male CTRL 7 r.-ii.J Podrobne informacije si oglejte v katalogu FS z novostmi. L-OF- #8S i nerm ■Sli I i * Trgovina Mibo Stara c. 10, 1370 Logatec tel.: 01/759 01 01 faks: 01/759 01 03 e-pošta: trgovina@mibomodeli.si e-trgovina: http://trgovina.mibomodeli.si GRAUPNER GmbH & Co. KG Postfach 1242 • D-73220 Kirchheim/Teck www.graupner.de j MX-16s Mikroprocesorska RV-naprava Nar. št. 4701 za območje 35 MHz Nar. št. 4703 za območje 40 MHz Komplet vsebuje: oddajnik MX-16s z vgrajenim sintetizatorskim oddajniškim modulom v ustreznem frekvenčnem območju, vgrajen akumulator Ni-MH, 8NH-1700 mAh, 9,6 V, sprejemnik R16SCAN v ustreznem frekvenčnem območju, servomehanizem C 577 in priključni kabel s stikalom •••••• •••• 000000 0000000 000000 000 000000 •••••• •••• 000000 00000 000000 000 000000 ••• *•* ••• 000 000 000 000 ••• ••• ••• ••• 000 000 000 000 000 ••• ••• 0000000 000 ••••••• 000 ••••«• ••• ••• 00000 000 00000 000 000000 izbirni meni za modele letal in helikopterjev, ★ 12 spominskih mest, ★ 8 funkcij, ★ izbira modulacije med SPCM in PPM 18 (FM), ★ popolnoma opremljena naprava z vsemi drsniki in stikali, ★ prosta izbira funkcije posameznega stikala, ★ funkcijska drsnika in momentni tipki, ★ dvostopenjski eksponecialni in dvojni hodi, ★ pettočkovni mešalnik krivulje za plin, ★ kopiranje med posameznimi spominskimi mesti, —*=štoparica in odštevalnik časa z možrfost jo alarma Jr ^ 4 KAZALOg Revija za tehniško ustvarjalnost mladih SEPTEMBER 2007, LETNIK XLVI, CENA 2,10 € (503 SIT) POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠT11102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Za založbo: Branko Bergant Odgovorni in tehnični urednik revije: Jože Čuden Lektoriranje: Katarina Pevnik Trženje oglasnega prostora: Bernarda Žužek Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 01/479 02 20, brezplačna številka: 080 17 90 faks: 01/479 02 30, e-pošta: cuden@TZS.si internet: http://www.TZS.si Naročniški oddelek: telefon: 01/479 02 24, e-pošta: maja.mezan@TZS.si Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslov uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 2,10 € (503 SIT), naročnina za prvo polletje pa 10,50 €(2.516 SIT). Transakcijski račun: 07000-0000641745 (Gorenjska Banka, Kranj) in 02922-0012171943 (NLB, Ljubljana). Celoletna naročnina za tujino znaša 42 €(10.064 SIT). Devizni transakcijski račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 2, 1520 Ljubljana IBAN: SI56029220012171943 Koda SWIFT: UBASI2X Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm,Jože Čuden, jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Računalniški prelom in izdelava filmov: Studio Luksuria, d. o. o. Tisk: Delo tiskarna IN PO, d. o. o. Naklada: 8.000 izvodov Publikacijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport - Urad za znanost ter Urad za šolstvo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva, Fotografija na naslovnici: Akrobatski model extra 300 Uroša Leniča, ki je prikazal izjemno, med modelarji imenovano 3 D letenje. Foto: Marko Malec september 2007 KAZALO 4 SVETOVNO PRVENSTVO PROSTOLETEČIH LETALSKIH MODELOV 2007 8 19. ALPSKI POKAL LETEČIH MODELOV NAVDUŠIL. 11 NIKECAJUN 14 LEVANT- MODEL JADRNICE ZA ZAČETNIKE 18 SILHUETNI MODEL LETALA JAS 39 GRIPEN. 31 TIMOVO IZLOŽBENO OKNO - JUNKERS JU 52/3MG4E 32 IZDELAVA MAKETE MALE ŽELEZNICE (1. DEL). 36 RV OPOZORILNO VEZJE . . . 39 NOVO NA TRGU 40 LETNO KAZALO - TIM 2006/07 42 PREPLETENE PAPIRNE KOŠARICE. 45 POSC^ZA SADJE Naročnike obveščan.' >!u naročnina na revijo TIM ne velja samo za eno leto, pač pa do pisne odpovedi TIM' 3 REPORTAŽA Svetovno prvenstvo prostoletečih letalskih modelov 2007 Naša ekipa na prizorišču svetovnega prvenstva Odesa, 24. 6.-1. 7. DRAGAN STANKOVIČ Uvod Oh koncu lanskega leta je bila po¬ trjena članska reprezentanca letalskih modelarjev v kategoriji prostoletečih modelov. V njej naj bi bili: Roland Koglot iz KMT Nova Gorica, Danijel Terlep in Damjan Žulič iz AK Novo mesto v razre¬ du jadralnih modelov (F1A), Tomaž in Luka Hribar iz AK Celje ter Dragan Stan¬ kovič iz AK Novo mesto, vsi trije v razre¬ du gumenjakov (F1B), ter po nekajlet¬ nem premoru spet ekipa v vzpenjalcih (F1C) v sestavi: Damjan Žulič, Janko Gro¬ šelj in Volodimir Sychov, vsi iz AK Novo mesto. Tekmovalni uspehi v zadnjih letih na svetovnem in evropskem prvenstvu ter na tekmah za svetovni pokal so viso¬ ko motivirali vse reprezentante in realno je bilo pričakovati visoke uvrstitve. Ciljev sicer javno nismo razglašali, niti o njih razpravljali, vendar je bilo vsem jasno, da so višji kot kadar koli prej. Skladno s tem so potekale priprave tekmovalcev, tako treningi kot udeležba na tekmovanjih. Vendar pa vse le ni potekalo po načr¬ tih. Vprašljiv je postal nastop tekmovalca ukrajinskega rodu, Volodimirja Sychova, za slovensko reprezentanco. Po števil¬ nih izmenjanih mnenjih in sporočilih med FAI, LZS in direktorjem svetovnega prvenstva 2007 je vse do odhoda repre¬ zentance na prvenstvo njegov nastop visel v zraku. Oktobra lani so iz pisarne FAI sporočili, da ne vidijo ovir za njegov nastop, nakar se je v začetku letošnje¬ ga leta odzval direktor svetovnega pr¬ venstva, čigar mnenje je potem potrdil tudi generalni sekretar FAI, sklicujoč se na podoben primer izpred dveh let, ko pristojna komisija ni odločila v prid tek¬ movalca. Gre za sporno razlago pravil¬ nika, ki pravi, da mora tekmovalec brez državljanstva s stalnim prebivališčem v državi, za katero tekmuje, v njej prebiva¬ ti vsaj 185 dni na leto. Mi smo trdili, da se to nanaša na celo leto, generalni se¬ kretar pa je dejal, da mora biti ta pogoj izpolnjen pred nastopom na prvenstvu. Kljub temu smo Volodimirja prijavili za nastop v ekipi vzpenjalcev. Za dokonč¬ no razrešitev zapleta smo v dogovoru z direktorjem tekmovanja morali počakati na sklep tekmovalne žirije, ki je dva dni pred tekmo v vzpenjalcih končno skle¬ nila, da Sychov ne sme tekmovati. Odhod v Ukrajino smo organizirali po skupinah. Roland in Tomaž sta odle¬ tela v Odeso prej z namenom, da bi na istem tekmovališču nastopila v tekmi za svetovni pokal Black Sea Cup. Janez in pomočnica Danica sta odletela v Ki¬ jev, kjer sta se priključila zakoncema Sychov in skupaj so se do Odese odpe¬ ljali s kombijem. Luka je zaradi obvezno¬ sti pri maturi priletel v Odeso tik pred začetkom tekmovanja, Novomeščani Danijel, Damjan in Dragan pa so se na dobrih tisoč sedemsto kilometrov dolgo pot prek Hrvaške in Madžarske v Odeso odpravili z avtodomom, ki nam ga je za deset dni posodilo podjetje Adria Mobil iz Novega mesta. Roland je v Odesi za vse nas po ne¬ kaj evrov kupil naročniške kartice ne¬ kega ukrajinskega operaterja mobilne telefonije, ki je v svoji ponudbi ponujal brezplačne pogovore med svojimi odje¬ malci. Tako smo lahko ves čas med seboj z rezervnimi mobilnimi telefoni komu¬ nicirali zastonj. Kraj dogajanja Tekmovanje se je odvijalo v času žet¬ ve pšenice. Tako smo se lahko prepri- 4 september 2007 TEE£’ Ukrajinec Volodimir ni dobil dovoljenja za nastop v slovenski ekipi. Tomaž in Janez med pogovorom o bližajoči se nevihti čali o trditvi, da je Ukrajina res velika žitnica, saj se nam je zadnjih nekaj sto kilometrov poti do Odese v glavnem po¬ nujal en sam pogled na brezmejna polja pšenice rumene barve, ki se je na obzor¬ ju stikala s sinjino neba. Pogled na tako pokrajino da vedeti, kaj pomenijo barve na ukrajinski zastavi. Središče dogajanja je bilo v rekre¬ acijskem kompleksu Čabanka v kraju Černomorski ob Črnem morju, petnajst kilometrov vzhodno od mestnega središ¬ ča. Sodelujoči, vseh skupaj je bilo okrog šeststo, so se namestili tu in v bližnji oko¬ lici. Nekaj jih je bivalo v sosednjem kraju Južni, precej v priložnostnem kampu v bližnji vojašnici v neposredni bližini tek¬ movališča, tisti, ki niso bili zadovoljni s cenami ali kakovostjo ponujenih preno¬ čišč, pa so si jih poiskali sami. Del naše ekipe je prebival v Čabanki. Novomeš- čani pa so v pisani druščini kampirali v vojašnici. To je bila zanimiva družba. Pravi posebnež med njimi je bil modelar Lonja iz Irkutska, ki je iz daljne Sibirije s sovoznikom s terenskim vozilom v šti¬ rih dneh in nočeh prevozil 4500 kilome¬ trov, da bi prisostvoval prvenstvu. Dostop do tekmovališča je bil mogoč skozi vhod vojašnice. Na zahodni strani se je tekmovališče začenjalo na topni¬ škem poligonu. Prek širnih travnikov in manjše depresije se je proti vzhodu in severu nadaljevalo v pšenična polja, na jugu pa se je prek depresije končalo v luškem kompleksu ob Črnem morju. Ob tem je zanimivo, da je podnebje na tekmovališču suho celinsko. Zrač¬ na temperatura je po statistiki zadnjih let od 17 do 27 stopinj. Moč vetra se je na lanskem evropskem prvenstvu in le¬ tošnjem tekmovanju za svetovni pokal močno razlikovala od statističnega pov¬ prečja 2 do 3 m/s, saj je bila v povpre¬ čju dva- do trikrat višja. Statistika za ta čas beleži tudi močne nevihte. To smo vedeli že pred tekmovanjem in smo bili na tako vreme tudi pripravljeni. Tekma za svetovni pokal Tekme sta se udeležila Roland v ja¬ dralnih modelih in Tomaž v gumenja¬ kih. Zaradi izredno močnega vetra, so tekmo skrajšali na pet turnusov. Naša tekmovalca nista hotela tvegati poškodb modelov, zato sta tekmo izkoristila pred¬ vsem kot dober trening za bližnje prven¬ stvo in se nista uvrstila prav pri vrhu. Pri gumenjakih je zmagal srbski tekmovalec Ivan Količ. Njegov oče, znani Pera, je na banket ob razglasitvi rezultatov, ki je bil v nedeljo po uradni otvoritvi svetovnega prvenstva, povabil tudi tiste tekmovalce iz Hrvaške in Slovenije, ki na tekmi niso sodelovali. Ob dobri jedači, pijači ter ša¬ ljivem programu so se skupaj s prijatelji iz Srbije tudi poveselili. Svetovno prvenstvo V nedeljo, 24. junija, smo dopoldne v močnem vetru opravili trening,-Orga¬ nizatorji so kmalu zatem začeli tehnič¬ ni pregled modelov. Popoldne se je z otvoritveno slovesnostjo na travniku pred počitniškim kompleksom Čaban¬ ka uradno začelo svetovno prvenstvo. Uradno otvoritev so popestrile folklor¬ ne skupine z mladimi plesalkami in plesalci ter vojaška pihalna godba. Za¬ obljubo tekmovalcev je prebral prvak v jadralnih modelih McKeever iz ZDA. Manjša posebnost tega prvenstva je bila, Po uspešnem startu Roland svetuje Danijelu, ki išče termiko. TIE£' september 2007 Gumo že skoraj vsi navijajo izven trupa , tudi Roger Morell, ZDA. 5 Dragan pred tekmo z vzpenjalci (F1C) da je dobil pravico nastopa tudi aktualni mladinski prvak, ki je medtem že prera¬ sel v člansko konkurenco, kar se je zgo¬ dilo prvič doslej. Naslednji dan smo bili okoli poldne¬ va na vrsti za tehnični pregled. Organi¬ zatorji so tu preverjali označbe na mo¬ delih in tehnične kartone modelov. Vse je potekalo brez težav, le Volodimirju direktor tekmovanja ni dovolil opraviti pregleda. Dogovorili smo se, da o tem odloči tekmovalna žirija. Ker pa pred¬ sednik žirije Pimenoff iz Finske še ni prispel na prvenstvo, se je do dokončne odločitve počakalo še dva dni. V torek, na dan tekme z jadralnimi modeli, smo prispeli na tekmovališče že pred šesto uro zjutraj. Do začetka tek¬ me ob sedmih je bilo treba narediti še nekaj poskusnih štartov in se ustrezno organizirati. Že doma smo se dogovorili, da tekmovalci, ki tisti dan ne tekmujejo, pomagajo nastopajočim. Zjutraj je ter¬ mična aktivnost še slaba, zato je iskanje termike ob tem času kar mučno opravilo. Rolan¬ du je prvi tri in polmi- nutni maksimum uspel, Damjan je bil za osem sekund prekratek, Dani¬ jelu pa je zmanjkalo dva¬ inštirideset sekund. Že v naslednjem turnusu, ko se je ozračje ogrelo, pa se je žal okrepil tudi veter. Iskanje termike je bilo lažje, toliko težje pa je postajalo iskanje mo¬ delov po pristanku v ne- požeti pšenici daleč od štartne linije. Prav tako je bilo za tekmovalce težko vračanje modelov, razen za Damjana, ki je v ta namen s seboj pri¬ peljal moped. Zato smo se organizirali tako, da ostaneta na štartni liniji samo dva pomočnika, vsi ostali pa se pomak¬ nejo poldrugi kilometer z vetrom in pomagajo pri iskanju in vra¬ čanju modelov. V tretjem turnusu se je Rolandu in Danijelu zalomilo. Roland je pri iskanju pravega trenutka začutil ter¬ miko, odlično odpel, vendar malce zamu¬ dil, tako da je termika že odšla z vetrom, let pa je bil za dobro minuto prekratek. Danijel je v močnem vetru našel termiko, vendar se mu je kljuka, ki je bila nastav¬ ljena na manjšo silo odpenjanja, neopaz¬ no odpela še med vrtenjem, »bunt« se je sprožil, ko je bil model obrnjen navzdol, zato je ta poletel proti zemlji in se zrav¬ nal le malo nad tlemi, kar je imelo za po¬ sledico let, ki je bil dolg zgolj 36 sekund. Po teh dveh napakah so naši nato leteli maksimalno. V petem turnusu se je ve¬ ter okrepil prek dopustne meje, saj je v daljših intervalih pihal prek 9 m/s, to pa je hitrost vetra, ki za regularnost tekme ne sme biti daljša od dvajsetih sekund, v krajših intervalih pa je pihalo celo prek 12 m/s. Istočasno sta prihrumela tudi kmeta in se začela jeziti na tekmovalce in se pritoževati direktorju tekmovanja, da nekateri tekmovalci vozijo po pšenici z avtomobilom in da so enega celo po¬ sneli. Turnus je bil nato začasno preki¬ njen. Po sestanku z vodji ekip in zaradi vse močnejšega vetra se je žirija odločila, da se tekma dokončno prekine in se na¬ daljuje v četrtek, na rezervni dan. Tistim tekmovalcem, ki so peti let že opravili, pa se ta razveljavi. Damjan je bil tako ob svoj že doseženi maksimum. Pozno popoldne smo se odločili pre¬ izkusiti vzpenjalce. Ker je nastop Volodi- mirja visel v zraku, smo trenirali po re¬ zervnem načrtu. Njegove modele je zato metal Dragan. Vse bi bilo v redu, le da tega ni še nikoli prej počel. Kljub temu se je trening končal uspešno in naše mis¬ li so bile usmerjene na naslednji dan. V sredo je bila tekma gumenjakov. Vremenska napoved je v primerjavi s prejšnjim dnem obetala nižje temperatu¬ re in močnejši veter jugozahodne smeri. Zjutraj smo se zbrali na prvi štartni lini¬ ji. Kmalu zatem je organizator sporočil spremembo štartne linije in sicer na JZ proti vojašnici. V vetru in megli smo iz¬ peljali prvi turnus z maksimalnim traja¬ njem štiri minute. V takih vremenskih pogojih se je model s prostim očesom izgubil že po dobri minuti leta. Maksi¬ malno trajanje je uspelo petnajstim tek¬ movalcem, Luka je bil prekratek za 79 sekund, Tomaž za 59 sekund, Dragan pa je bil 15 sekund pod štirimi minutami. Odmor med prvim in drugim turnusom so organizatorji podaljšal na petnajst minut in izvedli premik štartne linije na zahod, prav na topniški poligon. Tudi v drugem turnusu se vreme ni izboljšalo. Oba Hribarja sta letela maksimalno, Dra¬ ganu pa je zmanjkalo 23 sekund. Tretji turnus je bil naravnost idealen, vsi v ekipi so imeli maksimume, pomočniki so hitro našli modele, Damjan pa jih je pripeljal tekmovalcem na štartno linijo. Kljub napakam smo ekipno zasedli od¬ lično četrto mesto, kar pomeni, da so ga v težkih vremenskih pogojih drugi še bolj polomili. V četrtem turnusu je Damjan vžiga motor vzpenjalca za nastop v sedemminutnem fly-offu. september 2007 TIM’ REPORTAŽA Damjan , Roland in svetovni prvak v F1A, Šved Per Findhal Naenkrat nas je zajelo neurje s točo in viharnim vetrom, ki je raz¬ metaval naokoli stole s štartne li¬ nije. Zatekli smo se v Volodimirjev kombi, ki ga je ve¬ ter kar povzdigo¬ val, dokler ni ne¬ urje ponehalo. Po prihodu v kamp smo lahko videli, kakšno razdeja¬ nje je povzročil vihar. Marsikdo je na poti z vozilom obtičal v blatu, med drugimi tudi Damjan z avtodo¬ mom. Začelo se je reševanje nasedlih vozil, na koncu celo reševalnih, ki mu je bil nazadnje kos šele buldožer, s katerim so malo pred polnočjo iz blata na trdna tla potegnil naš avtodom in vojaško to¬ vorno vozilo ural. Tekmo vzpenjalcev se je naslednje jutro začela ob napovedanem času. Vre¬ menski pogoji so bili ta dan še najboljši na vsem tekmovanju. Damjan je vseh se¬ dem turnusov letel dobro. Janez je imel nekaj smole pri pristankih, zato zadnjih dveh startov ni mogel opraviti. Dragan žal ni zmogel opraviti prvega starta, vsi ostali pa so mu na splošno presenečenje in zadovoljstvo uspeli. Tako se je na kon¬ cu Damjan še s 27 tekmovalci uvrstil v fly-off, Dragan je končal na 64. mestu, Janez pa na 66. Ekipa je med 29 ekipami zasedla 17. mesto. Pozno popoldne je bil na programu fly-off, najprej s petminutnim maksimu¬ mom pr vzpenjalcih. Prvo oviro je pre¬ magalo 15 tekmovalcev, med njimi tudi Damjan. Sledil je desetminutni fly-off z jadralnimi modeli, ki je že dal svetovne¬ ga prvaka. Po šestih letih je bil ponovno uspešen Per Findhal s Švedske. Takoj za¬ tem je sledil sedemminutni fly-off v vzpe¬ njalcih. Damjan se je odločil štartati z »razkladuško«, to je model, ki ima zaradi manjšega upora v času vzpenjanja ušesi zloženi pod centro- plan. Levo uho ni bilo dobro pripeto in model je zato dosegel majhno višino. Nekdanji svetovni prvak Fu- zejev iz Rusije je z enako zasnovanim modelom ponovil Damjanovo napa¬ ko in dosegel enak čas, tako da sta si na koncu delila 12. mesto. Sedemmi¬ nutni maksimum sta odletela aktual¬ ni svetovni prvak veter zapihal močneje in pripravljala se je nevihta. Zaradi premočnega vetra je organizator prekinil tekmo. Do pre¬ kinitve so odleteli vsi naši fantje. Luka in Dragan sta letela v redu, Tomažu, ki je gumenjak vrgel tik pred prekinitvi¬ jo, pa je turbulenca model prizemljila po slabih sto sekundah leta. Vremenska napoved je obetala izboljšanje vremena v popoldanskih urah, zato smo triurno nevihtno prekinitev izkoristili za kosilo in počitek. Popoldne smo tekmo nada¬ ljevali na novi štartni liniji. V sončnem vremenu in dokaj močnem vetru smo brez večjih napak odpeljali še zadnje tri turnuse. Od skupno devetindevetdese¬ tih tekmovalcev so se v fly-off uvrstili le štirje tekmovalci. Na koncu tekme smo bili zadovoljni, saj smo se med 36. eki¬ pami uvrstili precej nad pričakovanji na osmo mesto, trideset točk pod četr¬ tim mestom. Posamezno je bil Dragan 14., Luka 24. in Tomaž 61. Zmagovalca v gumenjakih je naslednje jutro odločil drugi fly-off. Med posamezniki je slavil stari prvak Oleg Kulakovski iz Ukrajine, ekipno pa so zmagali Japonci. Tega dne nam je žirija sporočila konč¬ no odločitev, da Volodimir ne bo mogel tekmovati. Po rezervnem načrtu naj bi tako tekmoval Dragan. Tehnični pregled modelov so opravili kar na terenu. Naslednje jutro, v četrtek, se je na¬ daljevala prekinjena tekma z jadralnimi modeli. Tokrat je bil JV veter tako mo¬ čan, da smo se pomočniki organizirali na dve liniji. S prve linije smo model spremljali od odpenjanja do približno polovice leta, ekipa na drugi pa ga je sledila od tam do pristanka. Naši so pre¬ ostale tri Starte odleteli maksimalno in tudi modeli so bili pravočasno vrnjeni. Ob koncu je Slovenija zasedla ekipno de¬ veto mesto med 38 ekipami. Posamezno je bil Damjan 20., Roland 30. in Danijel 76. med 105 tekmovalci. Ekipno je slavi¬ la Madžarska, posameznega zmagovalca pa je odločil fly-off 19 tekmovalcev po tekmi z vzpenjalci. Po popoldanskem treningu z vzpe¬ njalci so nebo prekrili temni oblaki. Kanegawa in pr- Novomeščanipred avtodomom sponzorja, podjetja Adria Mobil vak izpred šestih let, Ukrajinec Babenko. Zadnji fly-off naslednje jutro ob šesti uri je zmago prinesel domačinu Babenku. Razglasitev rezultatov je bila v soboto zvečer v zabaviščnem centru Metropolis dvajset kilometrov zahodno od Odese. Po večerji in kulturno-zabavnem programu so najboljšim posameznikom in ekipam podelili odličja svetovnega prvenstva. V skupnem seštevku vseh treh razredov je zmagala Ukrajina, Slovenija pa je zasedla enajsto mesto. Nazadnje so razglasili še najboljše v skupnem seštevku tekmovanj za svetovni pokal v letu 2006. V razredu jadralnih modelov F1A je zmagal Roland Koglot v razredu vzpenjalcev pa Damjan Žulič. Oba sta prejela prehodne pokale. Po podelitvi priznanj je se je začelo rajanje ob disko glasbi in prijetno druže¬ nje, ki je trajalo do jutranjih ur. Zaključek Večjih novosti na letošnjem prven¬ stvu ni bilo opaziti, le da je znane teh¬ nične izboljšave zadnjih let zdaj uporab¬ ljalo več tekmovalcev. Zaradi močnega in spremenljivega vetra ter vmesnih neviht so bile tekme na prvenstvu zelo naporne. Tekmovanje je bilo trikrat prekinjeno in kar devet¬ krat smo menjali štartne linije. Najdlje je tekmovanje trajalo pri jadralnih mo¬ delih. Začelo se je v torek, končalo pa v petek. Najtežja je bila tekma z gumenja¬ kih, ko so se v fly-off uvrstili samo štirje tekmovalci. Statistika pravi, da se tako malo tekmovalcev ni uvrstilo v fly-off že od leta 1983 in da je bilo na zadnjih enajstih svetovnih prvenstvih v.fly-offu povprečno po 24 tekmovalcev. Kljub težkim pogojem so se v naši ekipi s po¬ žrtvovalnim delom izkazali tudi pomoč¬ niki, ki so tekmujočim močno olajšali iskanje in vračanje modelov in si zato zaslužijo vso pohvalo. Seveda sodelovanje na takem tek¬ movanju ni ravno poceni. Modelarji, dobro vajeni samofinanciranja, so letos za pomoč posebej hvaležni podjetju Adria Mobil iz Novega mesta. Zahvala za pomoč pri udeležbi na svetovnem pr¬ venstvu pa gre tudi Zavarovalnici Tilia, inštalaterskemu podjetju MKI Kovino¬ tehna in tovarni zdravil Krka. mr september 2007 7 REPORTAŽA lil MARKO MALEC Na letališču Alpskega letalskega cen¬ tra v Lescah so 15. avgusta organizirali 19. tradicionalni in mednarodno uve¬ ljavljeni Alpski pokal letečih modelov. Vodja tekmovanja Pavel Prhavc in nje¬ gov pomočnik Bogdan Žnidar sta bila izredno zadovoljna tako z udeležbo tekmovalcev kot z obiskom gledalcev, saj se je prireditve udeležilo 60 tekmo¬ valcev, njihove nastope pa si je na praz¬ nični dan ogledalo več kot 2000 obisko¬ valcev. »Zanimanje za Alpski pokal letečih modelov je med slovenskimi in tujimi modelarji že tako veliko, da nas mnogi že precej časa pred prireditvijo pokliče¬ jo in se zanimajo za prijavo,« je povedal Bogdan Žnidar, pomočnik vodje tekmo¬ vanja. »Letos smo imeli na prireditvi 60 modelarjev iz Avstrije, Hrvaške, Italije in Slovenije. Tudi to pove, da je naša prire¬ ditev iz leta v leto bolj znana v srednje¬ evropskem prostoru in da zanjo velja veliko zanimanje, na naše veselje tudi vedno bolj pri gledalcih. Toliko, kot jih je bilo letos, jih še ni bilo,« je še dodal Bogdan Žnidar. Tovrstni dogodek je res odlična priložnost za popularizacijo te lepe tehnično-športne dejavnosti. Pri organizaciji odlične prireditve so sode¬ lovali skoraj vsi člani modelarske sekcije ALC, teh je zdaj skoraj 70, in tudi nekaj ljubiteljev modelarske dejavnosti, ki pa niso člani modelarske sekcije. Organi¬ zatorji so letos pripravili tudi presene¬ čenje za gledalce, saj so del prireditve snemali z zraka in posnetek hkrati pred¬ vajali v enem od šotorov. Kamero so na¬ mreč namestili v enega od modelov, ki model v letu in splošni vtis modela, kjer je bil odločilni dejavnik, da se model čim bolj približa letenju pravega letala. Prireditev je potekalo v petih kategori¬ jah: jadralni modeli, motorni propeler¬ ski modeli, modeli na reaktivni pogon, helikopterji in šov modeli. Največ na¬ stopajočih je bilo v kategoriji motornih propelerskih modelov, za gledalce pa so bili izredno zanimivi nastopi modelarjev z letali na reaktivni pogon in s helikop¬ terji, ki so uprizorili pravo predstavo. Eden od najboljših modelov na tekmo¬ vanju je bila fouga CM-170 magister, ki jo je upravljal Avstrijec Bernd Seunig. Model je narejen v merilu 1 : 5 in ima razpetino 279 centimetrov, dolg je 298 centimetrov, tehta pa 16 kilogramov. Poganja ga turbina z močjo 160 N. Mo¬ del, ki doseže hitrost do 300 km/h, je bil izdelan v delavnici podjetja Modeli Žnidar iz Gorič pri Kranju v sodelova¬ nju z avstrijskimi modelarji. Pravo letalo ali model? Tokrat gre za model, pri katerem je pilot z dimom še poudaril svoj odličen nastop. ga je pilot modelar vodil nad prireditve¬ nim prostorom ter tako gledalcem pri¬ čaral nastope modelarjev tudi z druge perspektive. Na prireditvi so sodelovali modelar¬ ji z maketami pravih letal, ki jih je oce¬ nila strokovna komisija, sestavljena iz treh članov, tudi izkušenih modelarjev. Komisija je ocenjevala izdelavo modela, Rupert Cundrič pripravlja svojega mustanga na nastop, s katerim je zmagal v kategoriji mo¬ tornih modelov. Na tem radijsko vodenem modelu je bila pritrjena kamera, s pomoč¬ jo katere so si gledalci lahko na velikem zaslonu ogledali dogajanje na prireditvi tudi iz drugega zornega kota. TEM 1 8 september 2007 Bogdan Makuc iz Logatca je verodostojnost svojega fokkerja D. VIII še poudaril s šalom okrog pilotovega vratu (foto: Sašo Krašovec). Kot kaže, so starodobnikipriljubljeni tudi med modelarji. Izredno lep in pravemu letalu podoben nastop je imel Avstrijec Michael Adunka s svojim MG-19- Izredni so bili nastopi modelarjev v takoimenovanem letenju 3D, kjer so pokazali neverjetno izurjenost uprav¬ ljanja z modeli. Nekatere figure so me¬ jile že na skoraj nemogoče, izstopali pa so nastopi modelarjev Braneta Lipnika, Riharda Jakopiča, Roberta Logarja in Alana Goljevščka. Na prireditvi je bilo mogoče občudovati tudi nekaj izredno lepo narejenih modelov zgodovinskih letal, kjer so po natančnosti in verodo¬ stojnosti izdelave izstopali P-47 thun- derbolt modelarja iz Hrvaške, fokker D VIII Bogdana Makuca, P-51D mustang Ruperta Cundriča ter fokker Dr.l. Zara¬ di popularizacije modelarske dejavnosti so bile na prireditvi predstavljene tudi nekatere druge zvrsti modelov, ki so pri¬ tegnile pozornost številnih gledalcev. Obenem so bile na prireditvi prisotne tudi modelarske trgovine, ki so na stoj¬ nicah ponujale različen modelarski ma¬ terial in pripomočke. »Naslednje leto, ko bomo imeli okro¬ glo obletnico naše prireditve, bomo poskušali naš program še razširiti in po¬ pestriti, saj nameravamo poleg modelar¬ jev, ki bodo zavzemali osrednje mesto, pridobiti za nastope nekaj pravih letal in tako upamo, da bo naša prireditev naslednje leto eden od največjih praz¬ nikov ljubiteljev letalskega modelarstva in tudi letalstva nasploh pri nas,« je na koncu dodal neumorni Bogdan Žnidar. Zato ste že zdaj vabljeni na naslednji 20. Alpski pokal letečih modelov, ki bo tako kot že vrsto let potekal 15. avgusta na letališču ALC v Lescah. Po mnenju mnogih je bilo najatraktivnejše letalo na prireditvi fouga CM-170 magister, ki ga je upravljal Bernd Seunig iz Avstrije. TEM' september 2007 Fokker Dr.l v barvah znamenitega Manfre¬ da von Richthoffna 9 REPORTAŽA O izurjenosti pilotu Braneta Lipnika ne gre dvomiti, kar dokazuje tudi ta slika. Pavel Prhavc (levo) in Bogdan Žnidar (desno), gonilni sili Alpskega pokala letečih modelov. Bogdan Žnidar je pred 19 leti prvič organiziral zdaj že priznano in odmevno prireditev, pri kateri vztraja še danes. Pravcata flota malih * Čudoviti P-47Bje prišel s Hrvaške. Reaktivni modeli: Motorni modeli: Jadralni modeli: Helikopterji: 10 september 2007 TIM PRILOGA MATEVŽ DULAR Risbe: Miodrag in Vladimir Cipčič Dvostopenjska raketa nike-cajun je poleg sovjetske MMR-06 največkrat iz¬ streljena sondažna raketa v zgodovini. Arhivi kažejo, da so jo v različnih konfi¬ guracijah izstrelili kar 718-krat. Raketo sta razvili NACA (predhod¬ nica sedanje Nase) in Univerza v Michi¬ ganu. Dejansko je raketa sestavljena iz dveh že obstoječih raket - vojaške nike z motorjem M5 in raziskovalne enosto¬ penjske rakete cajun z motorjem TE-82, ki jo je izdelovalo podjetje Thiokol. Dvo¬ stopenjsko raketo nike-cajun so prvič izstrelili z otoka Wallops 6. julija 1956. Sonda, ki jo je nosila, je dosegla višino 129 km. V poznejših različicah je nike- cajun lahko ponesel tovor z maso 34 kg do višine 161 km. Raziskave, ki so jih v več kot 20 letih uporabe opravili z raketo nike-cajun, so zajemale študije zgornjih plasti atmo¬ sfere, raziskave Zemljinega magnetnega polja, fotografiranje horizonta za napo¬ vedovanje vremena, eksperimente v io¬ nosferi, astronomske eksperimente in raziskave v aerodinamiki. Tehnični podatki o raketi nike-cajun: Raketa nike-cajun je zadnjič poletela 6. oktobra 1976. Misija, katere naloga so bile raziskave ionosfere, se je nesrečno končala že na višini 20 km, ko se ni vžgal motor druge stopnje. Zaradi dotrajano¬ sti sistemov so nadaljnje izstrelitve opu¬ stili, raketo nike-cajun pa je zamenjala sodobnejša sondažna raketa orion. Zvest (in nekoliko starejši) bralec revije Tim se spomni, da smo o rake¬ ti nike-cajun že pisali (Tim 1995/96, september 2007 11 TIM 1 št. 9/10). Različica rakete nike-cajun, ki jo predstavljamo v tokratni številki Tima ima atraktivnejšo barvno shemo, ogledati pa si jo je mogoče v muzeju ve¬ soljske zgodovine v Novi Mehiki (ZDA). Raketa je last Goddardovega vesoljskega centra z otoka Wallops in je ena izmed zadnjih primerkov rakete nike-cajun. Od prihoda v muzej je bila na ogled pred muzejem, kjer so ja skozi leta močno po- 12 škodovali vremenski vplivi. Pred nedav¬ nim so jo restavratorji v celoti obnovili in preselili v notranje prostore muzeja. Prva stopnja rakete je v celoti pobar¬ vana z belo barvo. Na njej je napis “UNI¬ TED STATES”, ki so ga narisali s pomoč¬ jo šablon. Na trupu sta tudi dva pasova črne barve, ki sta služila lažjemu slede¬ nju ob rotaciji rakete ob vzletu. Kot pri večini nike-cajunov so trije stabilizatorji rdeče, eden pa rumene barve (spet zara¬ di lažjega sledenja rakete). V nasprotju z izvedenko, ki stoji na otoku Wallops (Tim 1995/96, št. 9/10), so stabilizatorji prve stopnje povsem zaprti. Druga stopnja rakete ni pobarvana. Stabilizatorji so izdelani iz aluminija, nji¬ hov vpadni rob pa je jeklen, saj je moral vzdržati velike temperaturne obreme¬ nitve, ki nastanejo pri letu s hitrostjo, ki je nekajkrat večja od zvočne. Trup (cev motorja) je jeklen in zato nekoliko temnejše barve. Glava s sondo za ekspe¬ rimente v ionosferi je izdelana iz polira¬ nega jekla in karbona. september 2007 TEST PRILOGA V BARVNA SHEMA SREBRNA (POLIRANO JEKLO) / SREBRNA (ALUMINIJ) V SREBRNA (JEKLO) TEMNOSIVA (GRAFITNA) 163,90 ( 1365 , 25 ) ČRNA Nekaj nasvetov za izdelavo in lansiranje makete Stroge omejitve športnega pravil¬ nika FAI za raketne modele so močno zmanjšale nabor prototipov, ki so pri¬ merni za tekmovanje v kategoriji maket za doseganje višine. Poleg rakete taurus- tomahavvk in bumper, ki smo jih v Timu prav tako že opisali, so makete rakete nike-cajun najpogostejše udeleženke tekmovanj najvišjega ranga. Najprimer¬ nejši merili za izdelavo sta 1 : 10,35 in 1 : 8,33, kar zagotavlja največji premer 40,5 mm oziroma 50,3 mm, odvisno, v kateri kategoriji tekmujemo, S5B (mo¬ torji od 2,51-5,00 Ns) ali S5C (5,01- 10,00 Ns). Ker je tu doseganje čim večje višine leta ključnega pomena, mora biti raketa kar se da lahka. Zato vse trupe navijemo na kalupu iz štirih slojev tanke steklene tkanine (24 g/m 2 ) in epoksidne smole. Epoksidno smolo in stekleno tkanino uporabimo tudi za izdelavo adapterja in glave rakete, ki ju čim bolj natančno iz¬ delamo v negativnem kalupu iz kavčuka (tehnologijo izdelave kalupa smo opisa¬ li v Timu št. 5 letnika 1993/94). Stabili¬ zatorje izdelamo z zgibanjem plašča iz tanke polistirenske folije 0,3 mm. De¬ tajle, kot so vijaki in zvari, najlažje pona¬ zorimo z nanosom tankega sloja belega lepila. Dele makete barvamo ločeno, saj se s tem v veliki meri izognemo za¬ mudnemu in nenatančnemu maskira¬ nju površin, ki jih ne želimo pobarvati. Najbolje je uporabiti barve za plastične makete, kjer ne bo zadreg z iskanjem ustreznih barvnih odtenkov, in zračni čopič, bolj neučakani pa lahko uporabi¬ jo tudi hitrosušeče se barve v razpršilki. Nosilca motorjev prve in druge stopnje ter cevko za prenos plamena prav tako izdelamo s tehniko laminiranja. Prva stopnja za pristanek uporablja kratek trak ali manjše padalo. V drugo stopnjo ne smemo pozabiti nasuti barv¬ nega prahu, ki olajša merjenje višine. Za varen pristanek poskrbi čim daljši trak. Za pogon prve stopnje uporabimo t. i. »buster« motor brez traserja premera 18 mm (npr. B6-0), za drugo pa mini mo¬ tor premera 10 mm (npr. B2-6). Maketo izstrelimo s pomočjo batnega lanserja, kar še dodatno poveča možnost visoke¬ ga poleta. 27,44 ( 228 , 60 ) 5,34 ( 44 , 45 ) 8,38 ( 69 , 85 ) FLUORESCENTNO RUMENA FLUORESCENTNO RDEČA BELA TIM september 2007 13 MATEJ PAVLIČ Pred vami je načrt za izdelavo modela jadrnice, ki je zaradi nezahtevne in hitre gradnje ter obenem trdne konstrukcije kot nalašč za začetnike, čeprav se tovrstnih projektov - kar tako, »za zabavo« - radi lo¬ tevajo tudi bolj izkušeni modelarji. Model na sliki 1 zaradi svojih skrom¬ nih mer ni namenjen tekmovanju, pač pa le nabiranju temeljnih izkušenj pri gradnji modelov plovil. Najbolje ga je spuščati v šibkem vetru v kakem manjšem ribniku, bazenu ali mirnem plitvem morju, kjer ga je mogoče po potrebi hitro ujeti, če jo - tako kot veter levant - ureže proti odpr¬ temu morju. Ker njegova izdelava poteka razmeroma hitro, je nadvse primeren za skupinsko gradnjo v modelarskih klubih in krožkih. In še nekaj besed o imenu jadrnice: le¬ vant je veter v Sredozemlju, zlasti vzhodni, ki piha s kopnega na morje. Edini razlog za izbiro takšnega imena je dejstvo, da smo v minulih letih v Timu že objavili načrte za modele, ki so se imenovali burja, maestral in pasat. Gradivo Trup jadrnice je v celoti iz 2 mm de¬ bele balze. Da bi bilo krmilo trdnejše, ga je priporočljivo izdelati iz 2-2,5 mm de¬ bele vezane plošče, jambor in bum sta iz bukove paličice s premerom 4 mm, jadri pa sta iz tanke folije, balonske svile ali dakrona. Poleg naštetega potrebujete še 15 x 30 cm veliko poskobljano smrekovo deščico, ki bo služila kot podlaga za sestav¬ ljanje trupa, nekaj 5-mrn vezane plošče za podstavek, 20-30 mm širok ličarski lepilni trak, nekaj 1 mm debele jeklene žice, čim močnejšo tanko najlonsko vrvico, košček plastične cevke in približno 60 g svinca za izdelavo obtežila (balasta) na dnu gred¬ lja. Večino naštetega gradiva prodajajo v modelarskih trgovinah, za drobnarije pa se bo treba znajti kako drugače. Balzo je mogoče lepiti z različnimi lepi¬ li, vendar je belo (polivinilacetatno) lepilo za les še najprimernejše, čeprav ni obstoj¬ no proti vodi. Če nameravate z modelom pluti, ga bo treba temu primerno zaščititi. Kot notranja zaščita zadostuje nekaj plasti brezbarvnega nitrolaka, pri zunanji zaščiti pa je na razpolago več možnosti, o čemer bo govor na koncu tega prispevka. Orodje Ves trup je mogoče narediti le s po¬ močjo trikotnika, kemičnega svinčnika, ostrega modelarskega noža, kovinskega ravnila, podlage za rezanje, modelarskih bucik in brusilnega papirja, ovitega okoli Podatki o modelu: Dolžina: 345 mm Širina: 87 mm Višina (z gredljem in jamborom vred): 525 mm Čas med sušenjem lepila izkoristite za pripravo gradiva za dno modela (2). Ker morajo zaradi njegove blage ukrivljenosti letnice potekati pravokotno na simetralo, dno naredite iz treh kosov, ki jih tesno stisnite drugega poleg drugega in na eni strani zlepite z ličarskim trakom (slika 6), na nasprotni strani pa stik enakomerno namažite z lepilom (slika 7). Krov z na¬ lepljenimi rebri z nekaj bucikami pritrdi¬ te na ustrezno velik kos ravne smrekove deščice, da se med lepljenjem dna ne bi zvil (slika 8). Na spodnje dele reber sedaj nalepite dno, ki mora potekati soosno s večje lesene kladice. Pri nadaljnji gradnji pa boste potrebovali še škarje, majhne koničaste klešče, kombinirane klešče, mo¬ delarski vrtalnik s svedrom premera 1 in 4 mm ter čopič. Podstavek za model boste najlažje naredili z modelarsko rezljačo in podložno mizico. Gradnja Obrisi vseh sestavnih delov so v narav¬ ni velikosti narisani na prilogi na sredini revije. Namesto »klasičnega« kopiranja s pomočjo svinčnika, ravnila in kopirnega papirja je bolje cel načrt prefotokopirati in razrezane kopije z odstranljivim lepi¬ lom (npr. Scotch UP) nalepiti na gradivo (slika 2). Ob tem morate obvezno upoš¬ tevati smer letnic na listu balze, ki so na posameznih sestavnih delih označene s puščicami. Pri rezanju bodite čim bolj natančni, saj je od tega odvisna nadaljnja gradnja modela. Najprej izrežite krov (1). Utori za rebra ne smejo biti niti preširoki niti preozki (slika 3). Vanje po vrsti poskusno vstavite kljun (3) ter dele 5-9- Ce se utori dobro ujemajo, stične površine namažite z lepi¬ lom in rebra z jeklenimi modelarskimi bu¬ cikami pritrdite h krovu (sliki 4 in 5). TEM’ 14 september 2007 krovom. Vstavite tudi okrepitvi kljuna (4) in krmno rebro (10). Osušeno konstrukci¬ jo snemite z montažne deske in previdno obrusite s srednje finim brusilnim papir¬ jem, ki ga ovijte okoli kosa ravne deščice. Brusite vedno vzdolž roba krova in dna, da se ju bosta stranici pozneje dotikali po čim večji površini (sliki 9 in 10). Gradivo za oblaganje bokov pripra¬ vite popolnoma enako kot za dno, tj. iz več kosov (slika 11), saj ga je tako lažje ukriviti po izbočeni obliki trupa. Pazite, da se bo obloga po vsej dolžini dotikala vseh robov korita (slika 12). Osušenemu trupu najprej na grobo odstranite prese¬ žek balze na robovih, nato pa vse skupaj zgladite z zelo finim brusilnim papirjem. Kosovnica V utor na dnu potisnite gredelj (12), ki mora natančno sesti v utor na krovu (sli¬ ka 13). september 2007 TEM' 15 Vzdolž simetrale na krmnem rebru na¬ lepite 25 mm dolgo plastično cevko (19), katere notranji premer mora ustrezati de¬ belini žice, iz katere s koničastimi klešča¬ mi ukrivite os krmila (18). Iz enake žice naredite tudi podaljška ročice krmila (16 in 17), ki ju z dvokomponentnim lepilom dobro zalepite v ročico krmila (15). Ta je zaradi trdnosti narejena iz dveh kosov (sli¬ ka 14). Pred vstavljanjem žice obvezno iz¬ vrtajte luknjice s premerom 1 mm. Z jamborom (20) in bumom (24) ni veliko dela, saj sta narejena iz kupljene 4 mm debele bukove paličice. Na označe¬ nih mestih izvrtajte luknjice in vanje za¬ lepite ušesca (23), ki jih ukrivite iz žice (slika 15). Iz nje naredite še pripono spred¬ njega jadra in držalo burna (25), ki omogo¬ ča gibljiv spoj z jamborom. Jadri ukrojite iz tanke plastične fo¬ lije, še najboljša pa so iz dakrona (trgov¬ sko ime za zelo vzdržljivo vrsto poliestra s posebnim načinom tkanja), ki se v ta namen uporablja tudi pri pravih jadrni¬ cah. Kos odrežite po črtkanih črtah na načrtu, nato pa 5 mm širok rob zavihaj¬ te navznoter in zalepite s sekundnim ali kakim drugim hitro vezočim lepilom (slika 16). Jadri samo pomerite (slika 17), k jamboru in bumu pa ju boste pritrdi¬ li šele čisto na koncu. Jambor potisnite v odprtini na krovu in dnu ter dobro zale¬ pite. J uh.L.Ll.i / i 11 /1 I i li li I i I , [ , I , I Če bo izdelek služil okrasu, zadostuje, da trup nekajkrat polakirate z nekoliko razredčenim nitrolakom oziroma pobar¬ vate z želeno barvo. Več dela je s pripravo podlage, če nameravate jadrnico spuščati v vodi. Ker bi ta prej ali slej prodrla v les ter povzročila njegovo zvijanje in pokanje, morate vso površino najprej premazati z zelo razredčenim nitrolakom in nato pre- kitati z gosto mešanico nitrolaka in smuk¬ ca ali otroškega pudra (slika 18). Šele ko osušeno in gladko obrušeno površino še vsaj dvakrat prelakirate, je pripravljena za oblepljanje z japonskim papirjem. Posa¬ mezne manjše kose vedno polagajte tako, da segajo nekoliko čez stične robove tru¬ pa in obenem tudi drug čez drugega (sli¬ ka 19). Tako »armiran« trup je poleg boljše obstojnosti proti vodi tudi precej bolj tr¬ den in ga ni mogoče takoj predreti. 16 Še trdnejši trup pa dobite, če površino namesto z japonskim papirjem prekrijete s trakovi tkanine iz finih steklenih vlaken, ki jih prepojite z epoksidno smolo. Ker je to treba pred nanašanjem zmešati s trdil- cem, medsebojno razmerje smole in trdil- ca pa je določeno na gram natančno, je priporočljivo uporabiti ustrezno (po mož¬ nosti elektronsko) tehtnico, vsaj prvič pa imeti ob sebi tudi nekoga, ki je vešč tega dela. Kar se tiče barvanja modela, je izbira ustreznih premazov v trgovinah tako bo¬ gata, da res ne bo težko izbrati. Model po¬ barvajte vsaj dvakrat (slika 20); lahko ga okrasite tudi z napisi, črtami ipd. Iz 5 mm debele vezane plošče naredite podstavek (slika 21), ki bo omogočal laž¬ je dokončanje modela in obenem njegovo varno odlaganje. Tudi podstavek pobarvaj¬ te po svojem okusu. Ker ulivanje svinca za začetnike ni najbolj primerno opravilo, je obtežitev gredlja narejena kar iz odsluženih uteži za centriranje avtomobilskih koles. V vulkani- zerskih delavnicah vam bodo radi odstopi¬ li takšno, ki tehta 60 g, saj že uporabljene uteži po navadi zavržejo. Ker je svinec raz¬ meroma mehak, zaradi česar ga lahko ža¬ gamo, ščipamo s kleščami, tolčemo s kladi¬ vom in obdelujemo s pilo, najbrž nikomur ne bo pretežko iz njega oblikovati dveh približno enakih ovalnih kosov s posneti- september 2007 TISE' PRILOGA mi robovi (slika 22). Z dvokomponentnim lepilom ju nalepite na spodnji del gredlja, kot je označeno na načrtu. Sedaj os krmila (18) potisnite v plastič¬ no cevasto držalo (19) na krmnem rebru in spodnji del žice nekoliko zakrivite, da se krmilo ne bo moglo iztakniti. Če je žica pretrda, lahko na njen konec nalepite ne¬ kaj milimetrov dolg košček plastične izo¬ lacije z električarske žice. Jadri s tanko najlonsko vrvico privežite k jamboru in bumu (slika 23). K zanki prednjega po¬ daljška ročice krmila (16) in spodnjemu ušescu na jamboru zavežite kos elastike, ki bo krmilo vlekla v srednjo lego (slika 24), zadnji podaljšek ročice krmila (17) pa po¬ vežite z ušescem na zadnjem koncu burna (slika 25). Ta preprosta »avtomatika« bo poskrbela, da se bo model odzival na spre¬ minjanje smeri vetra. Želimo vam čim več uspeha pri grad¬ nji in užitka pri spuščanju modela, za katerega bo v toplih septembrskih dneh gotovo še dovolj priložnosti. 1 september 2007 TEE£ VLOŽNA MAPA ZA SHRANJEVANJE REVIJE TIM Za bralce revije TIM smo pripravili novost - vložno mapo za shranjevanje kompletnega letnika (10 številk) revije TIM. Večina bralcev prebranih izvodov revije ne zavrže, ampak jih shranjuje, zato jim bo vložna mapa dobrodošel pripomoček pri lažjem vzdrževanju in zagotavljanju boljše preglednosti svoje zbirke ter hitrejšem iskanju želenih člankov iz starejših letnikov. Prednost vložne mape je tudi v tem, da se da vanjo spravljene izvode kadarkoli izvleči, česar pri vezanem letniku revij ni mogoče storiti. To je za bralce Tima še posebej pomembno, saj je pogosto treba iz revije prekopirati katerega od načrtov za gradnjo modela ali kakega drugega praktičnega Poseben sistem v mapi z žičnimi vpenjali omogoča preprosto vpenjanje ali izvlačenje posameznih izvodov revije. Na hrbtu mape je prazen prostor za naved¬ bo letnika, kar omogoča pregledno razvrsti¬ tev večjega števila vložnih map. Cena ene mape je 4,17 €. Naročite jih lahko na brezplačni telefonski številki 080 17 90 ali na spletu: www.tzs.si TIMOVI NAČRTI Bralce obveščamo, da imamo na zalogi vse Timove načrte. Cena vsakega je 4,20 EUR. TIMOV NAČRT TIMOV NAČRT TIMOV NAČRT TIMOV NAČRT TIMOV NAČRT TIMOV NAČRT TIMOV NAČRT TIMOV NAČRT TIMOV NAČRT TIMOV NAČRT TIMOV NAČRT TIMOV NAČRT TIMOV NAČRT TIMOV NAČRT TIMOV NAČRT TIMOV NAČRT TIMOV NAČRT TIMOV NAČRT TIMOV NAČRT TIMOV NAČRT TIMOV NAČRT TIMOV NAČRT TIMOV NAČRT TIMOV NAČRT TIMOV NAČRT TIMOV NAČRT TIMOV NAČRT TIMOV NAČRT TIMOV NAČRT TIMOV NAČRT 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 - motorni letalski RV-model basic 4 star - RV-jadmica lipa I - RV-jadralni model HOT-94 - polmaketa letala cessna 180 - RV-model katamarana KI M I - Timov HLG, jadralni RV-model za spuščanje iz roke - RV-jadralni model HOT-95 - Timov HLG-2, jadralni RV-model za spuščanje iz roke - tomy-E, elektromotorni jadralni RV-model - polmaketa lovskega letala polikarpov 1-15 bis - jadralni RV-model gita - racoon HLG-3 - akrobat 40, trenažni motorni RV-model - maketa vodnega letala utva-66H - RV-model trajekta - spitfire - trener 40 - lupo, elektromotorni RV-model - P-40 warhawk, RV-polmaketa za zračne boje - potepuh, RV-model motorne jahte - bambi, šolski jadralni RV-model - Slovenka, RV-jadrnica metrskega razreda - e-trainer, trenažni RV-model z električnim pogonom - P-51 B/D mustang, RV-polmaketa za zračne boje - messerschmitt Bf-109E, RV-polmaketa za zračne boje - RV-polmaketa aeronca L-3 - fokker E III, RV park-fly polmaketa - vektra, RV-model z električnim pogonom v potisni izvedbi - Eifflov stolp, 1 m visoka maketa iz vezane plošče - maketa bagra CAT 262 17 MODELARSTVO MARJAN KLENOVŠEK JAS 39 gripen je najnovejše švedsko univerzalno bojno letalo. Njegova ozna¬ ka JAS, ki predstavlja prve črke švedskih izrazov »Jakt«, »Attack« in »Spaning«, nam pove, da lahko hkrati opravlja nalo¬ ge lovca, bombnika in izvidnika. Gripen pa je švedski izraz za mitološko bitje z levjim trupom, orlovo glavo in krili. Na¬ stanek tega letala sega v leto 1982, ko je švedski parlament odobril njegov raz¬ voj, zadnje teste pa so opravili leta 1996, ko so letala prve serije že začela priha¬ jati v enote švedskih letalskih sil, ali po švedsko v »Flygvapnet«. Morda se vam zdi, da je bil razvoj letala počasen, ven¬ dar JAS 39 sestavlja okrog 60.000 delov, v letalo je vgrajenih 30 km električnih vodnikov, več kot 450 instrumentov, ti¬ pal in servonaprav ter 40 računalnikov s programi, ki se ne smejo »podirati«! JAS 39 gripen v barvah češkega vojnega letalstva (foto: Marko Malec) Gripene izdeluje firma SAAB Military Aircraft, v projektu pa sodelujejo znane švedske firme Volvo Aero Corporation, Ericsson Microwave Systems in Celsius Aerotech, seveda pa tudi drugi domači in tuji dobavitelji letalske opreme. Osnovna različica letala ima oznako JAS 39A in je enosedežna, različica 39B je dvosedežna, različici 39C in 39D sta eno- oz. dvosedežni in ustrezata Nato¬ vim standardom. Poleg Švedske, ki je naročila 204 letala, uporabljajo ta letala v čeških in madžarskih letalskih silah, ki jih imata vsaka 14, 28 letal JAS 39 je naročila Juž¬ noafriška republika. Zanje se zanimajo še Norveška, Hrvaška, Pakistan, Romuni¬ ja, Indija in druge države. JAS 39 gripen ima razpon kril 8 m in je dolg 14,1 m, visok pa je 4,5 m in je torej razmeroma majhno in lahko bojno letalo. Ima značilno kanard razporeditev vzgonskih in krmilnih površin. Višinsko krmilo, ki pri pristanku deluje tudi kot zračna zavora, je nameščeno pred delta krilom. Da je letalo okretnejše, je aero- 18 dinamično nesta¬ bilno, pravilne po¬ ložaje krmilnih površin pa zago¬ tavlja računalni¬ ška oprema leta¬ la. Poganja ga en turboventilatorski motor volvo aero RM12 oz. general electric F404, ki z dodatnim zgo¬ revanjem razvije potisno silo okrog 80 kN in letalu omogoča dosega¬ nje dvakratne hi¬ trosti zvoka in preseganje zvočne hitrost tudi na majhni višini. Masa praz¬ nega letala je 6620 kg, normalna vzletna masa je 8700 kg, največja vzletna masa pa je okrog 14.000 kg. Razmerju moči motorja in mase letala so primerni tudi pospeški in hitrost vzpenjanja. Gripen lahko od popuščanja zavor na vzletni ste¬ zi »spleza« na višino 10.000 m v manj kot dveh minutah! Ker je letalo večnamen¬ sko, je njegova oprema in oborožitev zelo raznovrstna. Osnovno oborožitev sestav¬ ljajo: top mauser BK-27 kalibra 27 mm in rakete zrak-zrak srednjega in kratkega dosega. Glede na bojno nalogo, pa letalo nosi še rakete zrak-zemlja in zrak-morje in bombe ter notranjo in zunanjo izvid- niško opremo. Bojni akcijski radij letala je 800 km, največji dolet pa 3890 km. Za vzlet in pristanek gripenu zadošča 600 m dolga vzletna steza ali raven del avtoceste. Odličen članek o JAS 39 lahko prebe¬ rete v 5. številki revije Življenje in teh¬ nika letnika 2005. Ker vas večina že zna »guglati« po spletu, boste zlahka našli množico podatkov, slik in videoposnet¬ kov tega zanimivega letala. Nekaj upo¬ rabnih naslovov: - http://www.gripen.com/en/index. htm - http://en. wikipedia. org/wiki/JAS_ 39_Gripen - http://www. vectorsite. net/avgripen. html - http://www.air-attack.com/page/49/ JAS-39-Gripen. html - http://www.airforce-technology.com /projects/gripen/ - http://www.fas.org/man/dod-101/ sys/ac/row/gripen.htm - http://www.aerospaceweb.org/ aircraft/fighter/gripen/ - http://www.youtube.com/ watch?v=evdbpH4B81A Izdelava modela Silhuetni model JAS 39 je drsalec, izdelan v merilu približno 1 : 40. Name¬ njen je predvsem najmlajšim za učenje osnovnih modelarskih spretnosti pri iz¬ delavi in za zabavo na travniku. Seveda pa ga lahko izdelamo tudi kot statično polmaketo. Osnovno gradivo je lahka, vendar trdna balza debeline 1,5, 2 in 3 mm ter dve 80 mm dolgi balzovi letvici 3x4 mm. Poleg balze bomo za izdela¬ vo modela potrebovali še bakreno žico 0 0,4 mm za pritrditev krmil ter kos medeninaste žice premera 0 3 mm za obtežitev modela. Seveda ne bo šlo brez osnovnega modelarskega orodja, lepil in laka. Potrebujemo torej še šablonsko de¬ sko, hitro cianoakrilatno in belo mizar¬ sko lepilo, brusilni papir, nitrolak in red¬ čilo, risalni pribor in indigo ali karbon papir za prerisovanje ter karton ali risal¬ ni papir šeleshamer za izdelavo šablon. Pred začetkom izdelave dele modela prekopiramo na karton ali pa nam v bliž¬ nji fotokopirnici prekopirajo načrt na september 2007 * šeleshamer. Iz kartona izrežemo šablo¬ ne, ki jih bomo uporabili pri zarisovanju obrisa trupa, kril in repov na balzo in pri natančni obdelavi delov (slika 1). Osnovni del ploščatega trupa mode¬ la je iz balze, debele 3 mm. Njegovo ob¬ liko ob šabloni zarišemo na kos balze ter z modelarskim nožem in rezljačo trup izrežemo. Pripravimo si tudi obe boč¬ ni opiati nosa trupa, ki ju izrežemo iz 1,5 mm debele balze (slika 2). V trup pazljivo zarežemo nekoliko preozka uto¬ ra za vodoravni rep in krilo, nato utora s pilo razširimo tako, da je višina utora za rep 1,5 mm, višina utora za krilo pa 2 mm. Pri piljenju višino utorov nadzo¬ rujemo s koščkoma 1,5 in 2 mm debele balze, ki ju pomikamo vzdolž utorov. Z belim lepilom na osnovni del trupa pri¬ lepimo nosni opiati in vse tri dele z mi¬ zarskimi sponami stisnemo med dve rav¬ ni deščici, ki smo ju pokrili s plastično folijo. Folija prepreči, da bi se deli trupa prilepili na deščici. Počakamo nekaj ur, da se lepilo dobro posuši, nato deščici odstranimo in nos trupa obrusimo. Zaradi deltaste oblike je krilo sestav¬ ljeno iz več delov. Takšna sestavljena zgradba krila je nekoliko zahtevnejša za izdelavo, vendar zagotavlja krilu zado¬ stno trdnost v vseh smereh, robovi krila pa so odpornejši na udarce. Dele krila prerišemo in izrežemo iz 2 mm debe¬ le balze, pri čemer pazimo na pravilno usmerjenost letnic v lesu (slika 3). Tudi višinski stabilizator je sestavljen iz treh delov. Izdelamo jih po isti metodi kot dele krila, le da jih izrežemo iz balze, debele 1,5 mm (slika 4). Smerni stabili¬ zator izrežemo iz balze, debele 1,5 mm. Dele krila in obeh repov natančno obli¬ kujemo in sestavimo na šablonski deski, pokriti s povoščenim papirjem. Stike delov utrdimo z nekaj kapljicami ciano- akrilatnega (sekundnega) lepila. Kaplji¬ ce naj bodo res kapljice, sicer se bodo deli prilepili na podlago. Ko lepilo »pri¬ me«, dvignemo krilo in oba repa s podla¬ ge, stike delov pa dokončno prilepimo. Zlepljene dele modela nato poravnamo z brušenjem. Brusimo z vodnobrusilnim papirjem zrnatosti 180 do 240, napetim na deščici (slika 5). Nosilec elektron¬ skih naprav na smernem repu na obeh straneh okrepimo z dvema 5 mm širo¬ kima letvicama iz 0,8 ali 1 mm debele balze, ki ju prilepimo z belim lepilom. Robove zlepljenih delov poravnamo in rahlo posnamemo. Sprednje robove kril in vodoravnega repa obrusimo nekoliko navzdol in zaoblimo, nato pa se lotimo izdelave krmil oziroma elevonov. Izraz elevon je zloženka angleških izrazov za krmila, ki združuje višinsko krmilo (ele- vator) in krilce (aileron). Zaradi lažje reglaže modela so elevo- ni pritrjeni na krila s približno 10 mm dolgimi koščki bakrene žice premera 0,4 mm. Z modelarskim nožem ob ko¬ vinskem ravnilu na zadnjem robu krila odrežemo obe krmili, nato v krilo z buci¬ kami naredimo luknjice za žičnate pove¬ zave. Stični rob krila in krmil zaoblimo. Na koščke žice kanemo kapljice cianoa- krilatnega lepila in jih najprej prilepimo v krilo, nato določimo natančen položaj luknjic še na krmilih (slika 6). Zaradi boljše gibljivosti konce obeh krmil obru¬ simo za kakega 0,5 mm, nato pa ju pri¬ lepimo na žične povezave (slika 7). Vsi deli modela so zdaj pripravljeni in mo¬ del lahko začnemo sestavljati. 19 september 2007 september 2007 29 Najprej s cianoakrilatnim lepilom pri¬ lepimo na trup smerni rep. Da bosta trup in rep natančno v isti ravnini, ju se¬ stavimo na šablonski deski, pokriti s po¬ voščenim papirjem. Ker je rep debel 1,5, trup pa 3 mm, moramo spodnji rob smer¬ nega repa podložiti s približno 0,8 mm debelim koščkom balze ali kartona. Sestavljanje trupa in krila ter vodo¬ ravnega repa je nekoliko zahtevnejše. Na spodnjo stran krila in repa s svinčni¬ kom najprej narahlo, vendar natančno, zarišemo srednjico, nato pa 1,5 mm od nje še črti, ki nam bosta v pomoč pri na¬ meščanju v trup (slika 8). Da lažje dose¬ žemo pravi kot, trup in krilo sestavljamo ob robu delovne mize ali šablonske de¬ ske. Krilo vstavimo v utor v trupu, nato trup postavimo ob rob deske in narav¬ namo krilo glede na narisane črte. Krilo prilepimo na desko s koščkoma lepilne¬ ga traku in ga na nekaj mestih utrdimo v trup s cianoakrilatnim lepilom (sli¬ ka 9). Ko se lepilo strdi, model sname¬ mo z deske ter stik trupa in krila teme¬ ljito zlepimo. Iz 3 mm debele balze izdelamo dve 4 mm široki in 80 mm dolgi letvici in ju z brušenjem oblikujemo tako, da sta podobni nosilcem raket na koncih kri¬ la. Na šablonsko desko pritrdimo kri¬ lo, ki ga podložimo s koščkom balze, debele 1 mm, in letvici prilepimo (sli¬ ka 10). Končno v utor v trupu prilepimo še vodoravni rep. Uporabimo enako me¬ todo kot pri lepljenju krila in trupa. Na zgornjo stran trupa za kabino prilepimo še trapezno oblikovano anteno iz balze 1,5 mm, nato z brušenjem popravimo drobne napake na modelu in ga dvakrat prelakiramo z razredčenim brezbarvnim nitrolakom ter obrusimo. Zelo gladko površino modela dobimo, če za drugo lakiranje uporabimo razredčen nitro- lak, ki smo mu dodali nekaj smukca ali otroškega pudra, in model obrusimo s finim vodnobrusilnim papirjem zrnato- sti 400 do 600. Model lahko še nekoliko polepšamo in s tankim vodoodpornim flomastrom zarišemo kabino (slika 11), krmilne površine in oznake letala ali pa model celo pobarvamo. Po končanem lakiranju oz. barvanju modelu uravnamo težišče tako, da je 46 mm za sprednjim robom krila. V nos trupa izvrtamo luknjo 0 3 mm in vanjo prilepimo približno 25 mm dolg kos medeninaste žice 0 3 mm, ki služi tudi za zatikanje štartne elastike (slika 12). Če je težišče modela preveč zadaj, izvrta¬ mo še eno luknjo in model dodatno ob¬ težimo s krajšim koščkom medenine ali svinca. Prelakiran in pravilno obtežen nepobarvan model tehta okrog 13 g. Model regliramo z nastavitvijo ko¬ tov krmilnih površin. Če se model med poletom zaganja (»pumpa«), zvijemo elevone nekoliko navzdol. Če pa je kot drsenja prestrm, jih zvijemo nekoliko navzgor. Kroženje uravnamo z različno nastavitvijo kotov levega in desnega de¬ vona. MAKETARSTVO Junkers Ju 52/3mg4e (Revell, kat. št.: 04521, M 1 : 48) PRIMOŽ DEBENJAK, foto: A. Kogovšek Junkers Ju 52 je gotovo najbolj zna¬ no nemško transportno letalo v 2. sve¬ tovni vojni. Prvotno je bil zasnovan kot veliko enomotorno tovorno letalo, ki pa komercialno ni bilo pretirano uspešno. Bolj znana je trimotorna potniška razli¬ čica, ki so jo uporabljale različne letal¬ ske družbe v mnogih državah. Ju 52 je bil prvo res uspešno potniško letalo. Za takratna Junkersova letala je imel običajno konstrukcijo: prekrit je bil z va¬ lovito aluminijasto pločevino, tako kot vsa letala tega proizvajalca do začetka 30-ih let. Ju 52 je bil zelo robustno in trpežno letalo, ki ga je bilo lahko vzdrže¬ vati in to je bil gotovo tudi ključ do nje¬ govega uspeha. Zanimivo je, da sta bila motorja v krilih obrnjena navzven, zato da bi letalo držalo smer tudi, če bi odpo¬ vedal kateri od motorjev. Vojaško izvedbo Ju 52 so izdelo¬ vali od leta 1934 do 1944 in je ostala v uporabi do konca vojne. Nekaj zaple¬ njenih Ju 52 so uporabljali tudi Britanci in Rusi, pa tudi Američani so v Panami uporabljali zasežen potniški Ju 52 iz Juž¬ ne Amerike, ki je v USAAF dobil uradno tipsko oznako C-79- Potniški Ju 52 so le¬ teli po vsem svetu, razen v Nemčiji tudi še na Madžarskem, v Avstriji, na Dan¬ skem, Švedskem, Norveškem, v Boliviji, Kolumbiji, Južni Afriki, Španiji, Italiji in Mandžuriji. Nekatere potniške različice, denimo, švedska, so imele tudi zunanja motorja obrnjena naravnost naprej. Ob¬ stajale pa so tudi vojaške in potniške raz¬ ličice s plovci, najprej z Junkersovimi, ki so bili zgoraj bolj ravni, pozneje pa s Heinklovimi z malo večjo prostorni¬ no. Zanimiva je tudi izpeljanka z veli¬ kim magnetnim obročem za uničevanje magnetnih morskih min. Transportna različica je imela na desni strani trupa dvodelna vrata za tovor (ki so jih pri poznejših izpeljan¬ kah povečali) in loputo za natovarjanje na vrhu trupa. Z Ju 52 so prevažali vse vrste tovora, od letalskih motorjev in delov vozil do krompirja v razsutem sta¬ nju. Ju 52 so uporabljali tudi za zračne desante. Največja tovrstna akcija je bila maja 1941, ko so osvojili Kreto, pri tem pa so nemške padalske in transportne enote utrpele tako hude izgube, da po¬ dobnega desanta ni bilo več, čeprav je bila silam Osi Malta hud trn v peti in so verjetno prav zaradi tega britanskega oporišča izgubile vojno v severni Afri¬ ki. V začetku leta 1942 so Ju 52 uspeš¬ no uporabili za oskrbovanje obkoljenih nemških enot pri Demjansku, leto po¬ zneje pa jim podobna operacija pri Sta¬ lingradu ni uspela. Skupno so izdelali okrog 4800 junkersov 52, kar glede na to, da je šlo za glavno nemško transport¬ no letalo, niti ni veliko. Maketa Revellova ma¬ keta Ju 52 v meri¬ lu 1 : 48 je prvič prišla na police trgovin leta 1998. Pozneje so izdali tudi potniško raz¬ ličico z detajlirano notranjostjopotni- ške kabine. Zdaj je na voljo nova izda¬ ja vojaškega trans¬ portnega letala, pri kateri je v škatli tudi zgoraj odprta zasteklitev pilotske kabine s strojnico. Poleg tega najdemo tudi drugačno ob¬ liko okrovov zunanjih motorjev, ki pa ne pridejo v poštev pri nobenem od ponu¬ jenih letal, tako da se zdi, da bo sledila še kakšna izdaja te makete. Maketa je res velika, tako da ne bo šla na vsako polico. Deli so v škatli za¬ pakirani tako, da se ne poškodujejo. Ker zaradi valovite površine brušenje ni ravno priporočljivo, je treba biti pri sestavljanju skrben in previden. Za ma- ketarje s primernimi izkušnjami sestav¬ ljanje ne bo prevelik izziv, kajti deli se lepo prilegajo. Previdnost pa ni odveč, ker se nosilci krilc in zakrile na zadnjem robu krila radi odlomijo. Krilca, zakril- ca in višinska krmila so odlita posebej, smerno krmilo pa v enem kosu s tru¬ pom. Trup je sestavljen iz več delov, po¬ leg leve in desne strani sta tu še spodnji in zgornji del. Tudi notranjost trupa je lepo detaj- lirana, tako da lahko vrata na levi strani za zadnjim robom krila z mirno vestjo pustimo odprta. Vrata za tovor na de¬ sni strani so odlita v enem kosu s celot¬ no desno polovico trupa, a jih ni težko izrezati, če jih želimo prikazati v odpr¬ tem položaju. Revellova maketa pred¬ stavlja najobičajnejšo transportno raz¬ ličico Ju 52/3mg4e s standardnimi vrati za tovor in brez vhodnih vrat na desni strani tik za pilotsko kabino (tj. tam, kjer je prvo od stranskih oken). Predela¬ va v kako drugo različico je zaradi valo¬ vite površine zelo zahtevna. V nasprotju s prejšnjo izdajo vojaškega Ju 52 tokrat v škatli ne najdemo debelejših nog pod¬ vozja in aerodinamičnih »copat«. Motorji so kar lepo detajlirani, ima¬ jo pa eno napako: med valji imajo dva majhna okrogla vstopnika, ki bi bila si¬ cer točna za kako drugo različico motor¬ ja BMW 132, aju 52 takih motorjev niso imeli, zato ju je treba previdno odrezati. V škatli je velik list z zelo zanimi¬ vimi nalepkami za štiri letala. Eno od njih ima na vrhu odprto zasteklitev z dodatnim MG 15, dve pa imata po vsem trupu kačo. Kači se nekoliko razliku¬ jeta, tako da sta na listu nalepk obe (kdor ima starejšo izdajo te makete, lah¬ ko torej naredi obe letali s kačo, če kupi še novo maketo). Ker je na valovito po¬ vršino težko nanašati nalepke, sem se rajši odločil za letalo z oznako 1Z+BF iz sestava KGzbV 1, ki je sodelovalo pri de¬ santu na Kreto in me je mikalo že precej časa. Nalepk za to letalo pa v škatli ni. Revellov ju 52 je res odlična maketa z zelo realistično prikazano valovito po¬ vršino in dobro detajlirano notranjostjo, zato jo toplo priporočam vsem, ki imajo dovolj prostora zanjo. TIM september 2007 31 MAKETARSTVO Izdelava makete male železnice (l. del) Osnova za maketo male železnice IGOR KURALT Najpogostejši razlog, da si izdelamo železniško maketo, je velika ljubezen do vlakov oziroma njihovih miniatur. Želez¬ niški modeli so lahko izvrstni posnetki najmodernejših hitrih vlakov ali starih dobrih parnih velikanov, ki so nekoč vozili po progah. Za mnoge je dodatna vzpodbuda tudi izdelava različnih po¬ slopij, kot so postaje, skladišča, majhne in velike hiše, kurilnice ter delavnice ali drugi spremljevalni objekti, ki se naha¬ jajo ob progi. Vse to naredi maketo še lepšo in zanimivejšo. Pri gradnji makete pogosto nastopi¬ jo težave, ko želimo vse skupaj spraviti na omejen prostor in na njem ustvariti pravo vzdušje. Maketa oživi šele takrat, ko po njej zapeljejo vlaki. Raznolikost modelov tirnih vozil so dodatna draž, zaradi katere so železniške makete še posebno zanimive. Četudi ste samo zbiratelj modelov ali zgolj opazovalec in nimate svoje makete, verjamem, da s posebnim zanimanjem opazujete vlake, kako hitijo skozi pokra¬ jino na maketi, ne glede na starost. Z mi¬ niaturno železnico se ukvarjajo po vsem svetu, ta zvrst maketarstva ima še poseb¬ no dolgo tradicijo v zahodnih državah, kjer se z njo ukvarjajo praktično vse od začetka prejšnjega stoletja, ko se je že¬ leznica uveljavila kot najbolj množično prevozno sredstvo. Z njo se prevaža vse: ljudje, živali in najrazličnejši tovori. Ker nam bo gradnja makete vzela ve¬ liko časa, se moramo že pred začetkom del odločiti, kakšna naj bi bila oziroma v katerem obdobju železnic bomo izde¬ lali pokrajino in objekte ter jo opremili z modeli železniških vozil iz istega ob¬ dobja. Zgodovina razvoja železnic je zelo za¬ nimiva, saj z njenim preučevanjem lahko marsikaj izvemo o tehničnem napredku in življenju v nekem obdobju in nekem prostoru. Prav zato ima zbiranje železni¬ ških miniatur, tirnih vozil in modeliranje v svetu, še posebno v zahodni Evropi in Severni Ameriki, veliko privržencev in se v primerjavi z ostalimi zbiratelji iz leta v leto še povečuje. Gradnja malih železnic ali ljubiteljsko zbiranje modelov loko¬ motiv in vagonov ni neko igračkanje ali otroška igra, kot to nekateri razumejo. To je vsaj tako resno zbiranje, kot je zbi¬ ranje pisemskih znamk, starih kovancev, knjig itd. Ob prebiranju knjig, revij, zbi¬ ranju železniških modelov in gradnji ma¬ kete spoznavamo železniško tematiko, njeno zgodovino in tehnološke rešitve, pridobimo osnovno znanje iz elektrike in elektronike, načrtovanja, naravoslov¬ no tehničnih ved, obdelave gradiv, pri modeliranju urimo ročne spretnosti in se naučimo še mnogo drugega. Vse sku¬ paj nudi zbiralcu ali modelarju vrhunski užitek in smotrno preživljanje prostega časa. Ob tem velja poudariti, da to ni prav poceni konjiček, saj zahteva dolo¬ čena finančna vlaganja, seveda odvisno od zmožnosti vsakega posameznika. Za male železnice obstajajo pravilni¬ ki (standardi NEM), ki natančno opre¬ deljujejo velikosti železniških modelov, oziroma merila, v katerih so modeli izdelani, vključno z vsemi signalnovar¬ nostnimi pravili. Ker bo gradnja makete zahtevala do¬ ločeno vsoto denarja in precej časa - ko¬ liko, je odvisno od nas -, je pomembno, da se še pred začetkom del doma pogo¬ vorimo, kako bomo izpeljali ta dokaj za¬ hteven projekt. S pravim pristopom in odkritim pogovorom bomo rešili marsi¬ kateri nesporazum in si prihranili nepo¬ trebne očitke in hudo kri. Navsezadnje ima lahko vsakdo nekaj čisto zase, pa naj bodo to lepe obleke ali železniški mode¬ li! Vsak konjiček, ki je nekomu pri srcu, je tudi hrana za dušo. Gradnja makete Maketa, ki jo nameravamo graditi, naj ne bo nikoli neposredno izpostavlje¬ na sončni svetlobi, ker sčasoma poško¬ duje tako maketo kot modele, jih razbar¬ va ali drugače deformira. Prav tako se je treba pri postavitvi izogibati preveč vlažnim prostorom, saj tudi vlaga nega¬ tivno vpliva na gradiva, iz katerih je ma¬ keta izdelana. Naslednji dejavnik, ki nas kaj hitro postavi na trdna tla, je prostor, ki ga imamo na voljo in bo ključno vplival na velikost in obliko naše makete. Ta je po navadi veliko manjši od želja. Velikost makete je odvisna tudi od merila, ki bo narekovalo razsežnosti bodoče makete. Večina ljubiteljev miniaturnih železnic prisega na merilo 1 : 87 (HO), torej na modele, ki so 87-krat manjši od pravih vozil, zato je tudi izbira dodatne opreme za makete v tem merilu najbogatejša. Načrtovanje Maketo torej načrtujemo primerno prostoru, ki je na razpolago, in ne obra¬ tno! Oblika in mere naj bodo takšne, da bomo v vsakem trenutku imeli neoviran dostop do vseh delov makete. Ko vemo, kje bo stala maketa in kako velika bo, iz¬ delamo načrt. Natančnejši kot bomo pri načrtovanju, manj težav bomo imeli pri gradnji makete in postavljanju proge. Načrt postavitve tirov in druge opreme lahko izdelamo ročno s pomočjo šablon. Če nismo vešči takšnega risanja, lahko izbiramo med različnimi, že narisanimi načrti. Za načrtovanje maket pa danes obstajajo tudi računalniški programi, ki so veliko bolj natančni. S pomočjo raču¬ nalnika ploskovno zrišemo traso tirov (slika 1). Program nam že sproti beleži tudi ves porabljeni material. Program za načrtovanje maket železnic »Wintrack V6.0 3E>« smo podrobneje predstavili v 4. številki revije TIM (december 2003). Narisani načrt proge vedno do po¬ tankosti preverimo. Naj bo proga (trasa) izmišljena ali del prave, povzete iz nara- © ? ■? » m 0 9 s e s s a a m s a s « e s M«2205/36.7 cm/Ebene 4 +0208 - VVmTrack V6.0-[tra.. 32 september 2007 mr MAKETARSTVO ve, vedno delamo načrt makete premi¬ šljeno in natančno. Če se bomo pozneje pri gradnji makete držali načrta, ne bi smelo prihajati do večjih težav. Če smo si na maketi zamislili hrib, moramo na načrtu točno označiti, kje bo stal, prav tako tudi pozneje na make¬ ti. Enako velja za galerije, mostove, via¬ dukte in druge objekte, kjer bo potekala proga. Morda bo treba tu in tam kakšno malenkost popraviti ali predelati, da bomo dobili tisto, kar smo želeli. Minilo je že kar veliko let od takrat, ko je Vlado Zupan za našo revijo pripra¬ vil vrsto prispevkov na temo gradnje ma¬ kete male železnice. Od takrat do danes se je ponudba gradiv za izdelavo maket in dioram že močno spremenila. Precej je tudi ponudnikov, ki so se specializirali prav za pripravo gradiv in dodatkov za makete in diorame. Eden od največjih je nemško podjetje Noch (slika 2), ki ima v svoji ponudbi poleg gradiv tudi knjige in filme z nasveti za njihovo uporabo (pri nas jih dobite v trgovini Moko (www. moko.si) na Viru pri Domžalah). Upo¬ dabljanje krajine na maketi z različnimi gradivi je lahko tudi prava umetnost. .. Koraki pri gradnji makete Prvi korak pri izdelavi makete je to¬ rej priprava načrta in na podlagi tega se¬ stavljanje nosilnega ogrodja, na katerem bo stala bodoča maketa. V nadaljevanju na nosilno ogrodje vgradimo tirno traso, mostove in viadukte ter izvedemo napa- 1 september 2007 janje porabnikov in tirov z elektriko. Na¬ slednji postopek je postavitev predorov in opornih zidov (škarp) (slika 3). Sledi izdelava reliefa, skal in oblikovanje po¬ vršja pokrajine (slika 4) ter ozelenitev s posipi. Če je na maketi predviden kak¬ šen potok ali jezero, ponazorimo vodo, nato prikažemo ceste in poti ter name¬ stimo drevesa in grmovje. V zaključni fazi uredimo še podrobnosti na izdelani maketi (slika 5). Izdelava nosilnega ogrodja Izdelava nosilnega ogrodja makete zahteva nekaj mizarskega znanja in orod¬ ja. Da bo delo nemoteno potekalo, si prej pripravimo naslednje orodje in pri- tem MAKETARSTVO Qf J IA i~ 1 pomočke: baterijski električni vrtalnik- vijačnik, električno vbodno žago, roč¬ no modelarsko žagico rezljačo, svedre različnih premerov, dleta, kotnik, svore, modelarske lopatice, spajkalnik, čopiče različnih velikosti, spax vijake za les, le¬ pila za les in umetne mase, lepilno pišto¬ lo za toplotno lepljenje itd ... (slika 6). Izdelava rešetkastega nosilnega ogrodja za maketo male železnice je bila opisana že v decembrski številki Tima letnika 2005. Osnovno ogrodje pa je lah¬ ko tudi enostavnejše, saj takšen način postavitve tirne trase in gradnje, kot bo opisan v nadaljnjih prispevkih, še dodat¬ no okrepi ogrodje. Mere letev za ogrod¬ je te velikosti, ki je prikazano na risbi, so navedene v kosovnici. Če se odločimo za ogrodje drugačnih dimenzij, je temu ustrezno treba prilagoditi dolžine letev. Za izdelavo ogrodja so primerne po- skobljane suhe smrekove letve preseka 60 x 20 mm. Dolžina letev je lahko do 4 metre, med izdelavo jih razrežemo na 2200 NOSILNO OGRODJE ZA MAKETO PODSTAVNI DEL Merilo 1 : 20 Kosovnica 34 september 2007 TIKI ! 1 MAKETARSTVO želene dolžine. Priporočljivo je, da so letve brez večjih grč. Letve, namenjene za izdelavo ogrod¬ ja in podstavnega dela, odmerimo na dolžine, predvidene v kosovnici, zariše¬ mo s pomočjo svinčnika in kotnika (sli¬ ka 7) ter jih točno ob črti prežagamo z vbodno žago (slika 8). Na mestih, kjer se letve spajajo, za¬ rišemo sredinsko črto pravokotno na letev, ki služi za orientacijo pri monta¬ ži. Na označenih mestih na letvah, kjer bodo vijaki, pred spajanjem predvrtamo s svedrom 0 2,5 mm 35-40 mm globo¬ ko (slika 9). To pa zato, da pri spajanju letev z lesnimi vijaki ne bo prišlo do po¬ kanja lesa. Na koncih letev stična mesta prema¬ žemo z lepilom za les (UHU holz) (sli¬ ka 10) in jih na drugo letev skozi pred- vrtane luknje pritrdimo z vijaki za les (spax) velikosti 0 4,0 x 60 mm (slika 11). Za vijačenje teh vijakov je zelo primeren baterijski vrtalnik-vijačnik (npr. Iskra ERO, BW1142-15), saj je delo z njegovo pomočjo hitro, natančno in enostavno. Pri vijačenju pazimo le, da se glava vija¬ ka ne ugrezne pregloboko v les, ker ga lahko razkolje. Pomagamo si tako, da na vrtalniku-vijačniku nastavimo privi- jalni moment od 1 do 20. Za privijanje vijakov nastavimo nižjo hitrost vrtenja (prvo prestavo). Nosilno ogrodje sprva ne bo popol¬ noma trdno in se bo pri premikanju nekoliko krivilo, vendar brez strahu. Trdnost ogrodja makete se bo pozneje močno povečala, ko bomo nanjo pritrdi¬ li traso proge in čelne plošče ter prostor za postajo, kar bo okrepilo konstrukcijo ogrodja. Za nosilno ogrodje moramo izdelati tudi podstavni del z nogami. V vse štiri letve 40 x 40 mm z ene strani v sredi¬ no izvrtamo luknjo 0 11 mm v globino 60 mm (slika 12). Čez izvrtino s kladivom zabijemo matico za les MIO (slika 13) ter vanjo privijemo regulacijsko nožico MIO (slika 14), ki bo pozneje služila za izravnavanje in stabilnost makete. Podstavni del iz smrekovih letev sestavimo po načrtu s pomočjo lepila za les (UHU holz), vijakov za les 0 4,0 x 50 mm in baterijskega vrtalnika-vi- jačnika (slika 15, 16). Osnovno ogrodje s podnožjem (slika 17) je tako priprav¬ ljeno za nadaljnje delo. Sledi postavitev trase proge in namestitev tirov, o tem pa bomo spregovorili v naslednjem na¬ daljevanju. : h Akumulatorski vrtalnik- vijačnik BW1142-15 Pod blagovno znamko Iskra ERO se tr¬ žijo izdelki za domače mojstre, uporab¬ ljajo pa ga tudi profesionalci. Električna ročna orodja odlikuje: kakovost, inova¬ tivnost, bogata tradicija, globalnost za¬ snove ter slovenska proizvodnja. Akumulatorski vrtalnik-vijačnik BW 1142-15 je tudi v svojih najbolj vitalnih delih kakovostno izdelan, kar zagotav¬ lja dolgo življenjsko dobo. Masa 1,4 kg dokazuje, da ne gre za ceneni izdelek za nekajkratno uporabo. V kovčku sta poleg kompleta vijačnih nastavkov in svedrov priložena še dva akumulatorja Ni-Cd velike zmogljivosti skupaj s polnilnikom za hitro enourno polnjenje. Akumulator napetosti 14,4 V pri kar 1,5 Ah zagotavlja dolgo dobo vrtanja, privijanja ali odvijanja in je vsekakor daljša od časa polnjenja, ki znaša pri praznem akumulatorju 1- 1,5 ure. Število vrtljajev vretena v prvi stopnji je 0-350/min, v drugi stopnji pa 0- 900/min. Število vrtljajev vretena se krmili od 0 do najvišjih vrtljajev s pri¬ tiskom gumba stikala. Akumulatorski vrtalnik-vijačnik BW 1142-15 ima se¬ rijsko vgrajeno zavoro vrtalne glave, ki preprečuje nenadzorovano nadaljnje vrtenje orodja. Zanimiv je tudi poda¬ tek o vrtanju v jeklo do 0 10 mm, za les pa do 0 25 mm. Obroč z nastavljivim momentom ima 20+1-stopenjsko nastavitev privijalne- ga momenta, kar je pri delu zelo dobro¬ došlo. Pri obračanju se na vsaki stopnji trdno zaskoči. V stopnji s simbolom sve¬ dra je zdrsna sklopka blokirana. Levo/ desno vrtenje hitrovpenjalne vrtalne glave s premerom 0 0,8-10 mm je pri takšnemu orodju samoumevno. V ve¬ liko pomoč pri vodoravnem vrtanju je tudi serijsko vgrajena vodna tehtnica na zgornji strani orodja. Z akumulatorskim vrtalnikom-vijačni- kom BW1142-15 bo marsikatera zadre¬ ga in problem enostavno in hitro rešljiv, zato zagotovo sodi v vsako domačo in tudi obrtno delavnico. Priporočena maloprodajna cena za BW1142-15 je 75 €. Priporočena maloprodajna cena za PZ55A pa je 93 €. ELEKTRONIKA RV-opozorilno vezle JERNEJ BOHM Radijsko vodenje modelov kljub svo¬ ji privlačnosti prinaša vrsto nadležnih nevšečnosti. Za eno je zagotovo kriva človeška pozabljivost - modelar poza¬ bi napolniti akumulatorje. Posledica je prav lahko izguba modela. Ko zmanjka energije za delovanje radijske naprave, model pač ubere svojo pot, ki jo do¬ loča predvsem zemeljski pospešek. Če stanje oddajniškega akumulatorja še lahko nadzorujemo z instrumentom, ki ga ima praktično vsaka naprava, da ta le ni namenjena poceni podpori igrač, pa predstavlja problem sprejemniški akumulatorček. Tu podobne rešitve pač niso mogoče, čeprav bi z današnjo teh¬ nologijo nerodnost (opustitev povratne informacije) lahko rešili. Tako gremo v projekt (vožnjo) vsakokrat ob predpo¬ stavki, da je akumulator zadovoljivo na¬ polnjen, da razpolagamo celo z znatno rezervo, ki je seveda obvezna. Kot morda vemo celo iz lastnih izkušenj, so nesreče zaradi popolnoma izčrpanih električ¬ nih virov nekaj vsakdanjega. V (slabo) opravičilo je treba priznati, da je tik pred vožnjo meritev električne napeto¬ sti akumulatorčka, ki se nahaja na težko dostopnem mestu nekje v modelu, silno nehvaležno delo, ki zna sprožiti celo ne¬ katere dodatne pasti. Pomislekov na to temo bi lahko našteli kar nekaj. Zato ni nič nenavadnega, da si mnogi, posebno nekoliko bolj zagnani posamezniki pri¬ zadevajo, da bi naprava na nek način vsaj posredno opozorila na skorajšnji električni mrk modela, tako da bi mode¬ lar še pravočasno lahko končal vožnjo. Tu opisano elektronsko vezje, ki ga priključimo med servomehanizem in sprejemnik, opozori na prazen akumu¬ latorček s posebnim programiranim od¬ zivom, ki ga uporabnik povsem nedvo¬ umno prepozna. Manjši letalski model, če se omejimo le na najbolj izpostavlje¬ ne modele, se nekajkrat samodejno na¬ gne v levo in desno ali za hip odvzame plin motorju. Možnosti je kar nekaj, vse¬ kakor je tako vedenje modela precej zlo¬ vešče, tako da ga takoj prizemljimo. Vezje deluje na predpostavki, da »elektrike« ne zmanjka v trenutku, kar lepo potrjuje potek električne napetosti med praznjenjem slehernega kemičnega akumulatorja. Morda je kje tudi kakšna izjema, a sekundarni členi, ki jih najpo¬ gosteje uporabljamo, to lastnost vseka¬ kor imajo. Če torej nenehno spremljamo potek napetosti sprejemniške baterije, lahko z veliko zanesljivosti določimo toč¬ ko, pri kateri moramo ukrepati. Pri tem moramo upoštevati tudi neko rezervo, saj je omenjena odvisnost (krivulja) v določeni meri odvisna od temperature, tokovne obremenitve, starosti akumula¬ torskih členov ipd. Večino sprejemnikov običajno na¬ pajajo štirje členi Ni-Cd, kar pomeni nominalnih 4,8 V. Območje delovanja sprejemnika je seveda precej širše: ne¬ kako med 3 in 8 V. Vsekakor omenjeni akumulatorček Ni-Cd doseže kritično vrednost pri 4,4 V (mogoče so tudi dru¬ gačne vrednosti). Tedaj mora varnostno vezje že (prvič) alarmirati. Če uporabljamo BEC-vezje, ki omo¬ goča, da pogonski akumulator elektro¬ motorja (praviloma ima precej višjo napetost) uporabimo tudi za napajanje sprejemnika, je problem nekoliko za¬ htevnejši, saj se 4,8-V izhod, ki ga po- Potek napetosti Ni-Cd akumulatorja nuja BEC, praktično ne spreminja. Še huje, spremeni se, ko je akumulator že popolnoma izčrpan in za učinkovito opozarjanje ni več časa. Če pa modelar ne opazi njegovega popuščanja in temu primerno ne reagira, potem mu skoraj zanesljivo ne bo pomagalo niti pred¬ lagano vezje. Seveda zna biti varnostno vezje uporabno tudi v primeru BEC, ker lahko opcijsko spremlja tudi napetost pogonskega akumulatorja! Elektronska shema Cena in izjemne možnosti, ki jih pri¬ našajo mikrokrmilniški čipi, so bili odlo¬ čilni tudi tokrat. Zastavljene naloge ver¬ jetno kako drugače sploh ne bi mogli uresničiti. Kot je običajno za tovrstne apli¬ kacije, večino zahtev (in želja) rešimo s programsko opremo, periferna (strojna) oprema tako zgolj omogoča zajemanje potrebnih merilnih vrednosti in seveda močnostno krmiljenje. In ta je lahko zelo preprosta - izvedbena shema (vezje) sko¬ raj ne bi mogla biti preprostejša. Uporovni delilnik P1/R2 (oziroma P1/R1+R3 pri navezi BEC) poskrbi za zajem napetosti akumulatorčka Ni-Cd, medtem ko za primerjalno vrednost uporabimo kar implementirano refe¬ renčno napetost čipa Ul. Signalni im¬ pulz na vhodu Ul/7 ima razpon med 1 ms in 2 ms (glej preglednico!), mikro- kontroler ga tako samo reproducira na izhodu Ul/6. Za meritev napetosti akumulatorčka je določen vhod Ul/5. Ker napajalna napetost na signalnem konektorju K3 povsem odgovarja čipu Ul, jo lahko uporabimo neposredno, brez kakršne koli prenapetostne zašči¬ te. Pri tem jo zgolj blokiramo s konden¬ zatorjem Cl, kar je splošno uveljavljena praksa v boju proti različnim motnjam v napajanju. Glede na povedano je reprodukcija krmilnega signala zgolj rutina; to kar pride na vhod (K3), se pojavi tudi na izhodu (K4). Če je napajalna napetost višja od opozorilne meje, se program ne vmešava, širino vhodnega impul¬ za verno prenese na izhod (ob rahlem glajenju). V nasprotnem primeru iz¬ vede opozorilni manever: za trenutek (200 ms) zmanjša širino impulza za (največ) 50 % in nato še za prav toliko časa poveča širino impulza (odstotek spremembe je enak). Manever se pono¬ vi čez 10 s. In to je vse. Modelar je torej dvakrat opozorjen. Večkratno opozarja¬ nje bi zgolj porabljalo že tako skromno energijsko zalogo, nenazadnje pa tudi zapletlo varen pristanek letala, če se omejimo zgolj na najtežavnejše modele. Za ponovno opozarjanje je treba napra¬ vo (sprejemnik!) prej izključiti! Toda o tem nekoliko več pozneje. Ker zna biti opozarjanje med prista¬ janjem modela nerodno, ga lahko one¬ mogočimo s kratkim izklopom oddajni¬ ka. Več o tem v zadnjem poglavju. Tokovna poraba vezja je manjša od 1 mA. Minimalna in maksimalna širina signalne¬ ga impulza glede na proizvajalca Izdelava Tiskano vezje zlahka izdelamo v domači delav¬ nici. Uporabno je za izvedbo obeh različic: z vez¬ jem BEC in brez njega. Pri razvr¬ ščanju elemen¬ tov so v pomoč risba tiskanega 36 september 2007 TIMI 1 ELEKTRONIKA Opozorilno vezje, klasično napajanje RV-sprejernnika (pogled na bakreno stran TIV) Programska oprema: OPOZORI.HEX (Checksum=0x0633) :020000040000FA :020000001828BE :020008000900ED :10001000300033002D00300038002D003000370054 :10002000520056005F004F0050004F005A00310050 :1000300083010730990083160030990096018B01E7 :100040008C010F30810004309FOOFD3085000130AD :1000500095008301850101309FOOAB102B116400D6 :1000600070207920602057202F280A30A90085149D :100070005320A90B37280A30A90085145220A90B58 :100080003D28AB140800D830B00085140000BOOB38 : 10009000452808004430A200A301A30B4D28A20B61 :1OOOA0004D2808004320432085104A2008001F30B7 :1000B000200203185D282B1108002B15352008009D :1000C000051864282B116B28A60B0800A50B080047 :1000DOOOA40B00342B15A601A5013F30A400080095 :1000E000AB1874282B19080005188514051 C8510F9 :1000F00008009F1879281 F119F159F149F187E28AC :060100001E08A00008002B :02400EOODC3F95 :00000001FF vezja, obe risbi medsebojnih povezav ter morda še slika prototipnega izdel¬ ka. Za namestitev mikrokrmilnika na TIV uporabimo podnožje. Razen tega čipa (Ul) so vsi ostali deli elementi za t. i. površinsko montažo in jih pri- spajkamo na bakreno stran tiskani- ne (TIV). Mikrochip sicer izdeluje PIC12F675 v ohišju SOIC (1,27 mm), a ga v naših trgovinah v nasprotju z iz¬ vedbo PDIP (2,54 mm) zasledimo bolj redko, temu dejstvu je prirejena tudi ti- skanina. Podnožje namestimo na TIV na »komponentni« strani, torej nasprotno kot elemente za površinsko montažo. Spajkanje elementov za površinsko montažo je v našem primeru (dva ozi¬ roma trije priključki) enako preprosto kot pri »klasičnih elementih«. Najprej na enega od spajkalnih otočkov nanesemo tanek sloj spajke, nato nanj namestimo element, ki ga zadržimo v pravilnem po¬ ložaju (včasih bi potrebovali še kakšno roko), nakar se s spajkalnikom ponovno dotaknemo priključka z naneseno spaj- ko, da se ta »spoji« s priključkom elemen¬ ta. Če se namestitev ne posreči najbolje, spoj ponovno segrejemo, da popusti in s tem omogoči premik elementa. Če pa ju v nasprotnem primeru prispajkamo med KI in K2. Za K3 in K4 uporabimo originalne priključne vrvice, ki so že to¬ varniško opremljene s konektorji proiz¬ vajalca RV-naprave. Kabelska priključka KI in K2 (in konektorski spoj) moramo prilagoditi moči pogonskega motorja in ustrezno okrepiti TIV (nanesemo debel sloj spajke). Enostavneje je narediti ka¬ belski razcepnik (tipa Y), tedaj priključ¬ ka K2 ne naredimo. Po končanem spajkanju preverimo iz¬ vedbo, saj bo prav kmalu šlo zares, skrite napake pa se utegnejo grdo maščevati. s|0| K S O \ 0 = o O + o + II o| - g|o| ii + joj- joj II O II a- o JI + Jo %o + Razporeditev priključkov na konektorjih servomotorjev različnih proizvajalcev Stik umerjanja vezja. Z usmernikom simuliramo alarmno nizko na¬ pajalno napetost RV-sprejemnika. Barvno označevanje priključkov pri servo- mehanizmih znanih proizvajalcev smo z rezultatom zadovoljni, na enak način prispajkamo še drug spoj (in tret¬ jega), le da se spajkalnega mesta tokrat istočasno dotaknemo s spajkalnikom in tinol žico, da nastane res zanesljiv spoj. Postopek z nanašanjem spajke po¬ novimo še na prvem priključku. Z nana¬ šanjem spajke seveda ne pretiravamo. Pri spajkanju moramo biti previdni, saj je popravljanje lege elementa dokaj zahtevno in brez posebnega orodja obi¬ čajno vodi k uničenju elementa za po¬ vršinsko montažo. Vsekakor je tudi tu čas segrevanja posameznih priključkov omejen le na nekaj sekund. Če bomo varnostno vezje uporab¬ ljali skupaj z vezjem BEC, ne vstavljamo upora R2, v nasprotnem primeru pa ne uporov R1 in R3. Tedaj se odpovemo še obema napajalnima vrvicama BEC, ki 0000 ♦M ,8U 3- 0 0 0 . Če RV-sprejemnik napaja originalni akumu¬ lator, vstavimo le uporR2. Preveriti moramo predvsem priključitev vrvic. Rdeča barva v skoraj vseh prime¬ rih označuje pozitivni priključek. Mikrokrmilnik moramo pred vsta¬ vitvijo v podnožje programirati (vpisati kodo OPOZORI.HEX), sicer vezje ne bo delovalo. Če nimate možnosti za pro¬ gramiranje PIC12F675, avtor prispevka obljublja bralcem revije TIM brezplačno pomoč pri programiranju še eno leto po izidu prispevka, seveda le v primeru osebne rabe izdelka. Programsko kodo lahko kopiramo tudi s spletne strani TZS (www.tzs.si) ali jo prepišemo iz revije. Pravilnost prepisa preverimo s pomočjo vrednosti checksum. Tu ob- K2 +AKU3- -AKU GND S1G +H.8U Če RV-sprejemnik napaja vezje BEC, vstavi¬ mo upora R1 in R3- Prispajkamo tudi pri¬ ključno vrvico s konektorjem KI. Priključek K2 uporabimo le izjemoma, ker izvedba tiskanega vezja ne dovoljuje posredovanja večje obremenitve (elektromotorja). mr september 2007 37 javljena se mora povsem ujemati s tisto, ki jo izračuna PIC-programator oziroma programska oprema MPLAB. Tip mikro- krmilnika moramo nastaviti še pred uvozom HEX-datoteke. Potrebno je le še »umerjanje« vezja, saj moramo nastaviti točko alarmira¬ nja. Postopek je z izvedeno program¬ sko podporo zelo poenostavljen. Vezje zgolj priključimo na napajalnik, ki mu lahko nastavimo izhodno napetost. V primeru klasičnega napajanja Ni-Cd iz¬ vedemo stik A, za BEC-rabo pa stik B. Pri tem pazimo, da pri stiku A nastavimo izhod napajalnika na vrednost +4,40 V (to preverimo z običajnim univerzalnim instrumentom), za stik B pa glede na vrsto pogonskega akumulatorčka in šte¬ vilo členov (npr. za tri člene Li-po je to +9,50 V) oziroma upoštevamo navodila proizvajalca. Za umerjanje torej ne po¬ trebujemo celotne RV-naprave, zadostu¬ je le servomehanizem, ki ga priključimo na izhodno vrvico s konektorjem K4. Pri dani umerjevalni konfiguraciji počasi vrtimo os trimernega potenci¬ ometra Pl iz ene skrajne lege v drugo. V trenutku, ko servomehanizem oživi, smo varnostno vezje dejansko že umeri¬ li. Ker bo verjetno koga nenadno delova¬ nje servomehanizma presenetilo in ne bo dovolj natančno nastavil Pl, posto¬ pek večkrat ponovimo. Izjemoma spre¬ jemnika ni treba izklapljati, ker program zazna izpad krmilnega signala (SIG). Končno prek tiskanine navlečemo približno 2,5 cm termoskrčljive cevi (npr. Conrad 546102), pri čemer sta stranici z izstopajočimi priključni kabli prosti, in jo z vročim zrakom dokončno utrdimo na svoje mesto. Za to uporabi¬ mo običajen sušilnik za lase. Po ohladitvi se cev trdno oprime tiskanega vezja in elementov. Za izdelavo vezja je potreb¬ no do osem ur dela. Uporaba Dovolj je, da varnostno-opozorilno vezje uporabimo le na enem samem ka¬ nalu (glej risbo način rabe!). Izbira uteg¬ ne biti dokaj zahtevna, zato nam mora biti popolnoma jasno, kako vezje deluje. Kot rečeno, se vezje ne bo odzvalo, do¬ kler bo napajalna napetost zagotavljala varno RV-delovanje. Ce bomo opozoril¬ ni manever namenili nagibnima zakril- cema, bo model v kritičnem trenutku v razmiku 10 s dvakrat »pomigal« s krili, v primeru vključitve med sprejemnik in servomehanizem, ki upravlja po¬ gonski motor, pa bo v danem trenutku motor »kolcnil« (elektromotor manj iz¬ razito, toliko bolj pa motor z notranjim zgorevanjem). Podobne odzive smemo pričakovati tudi pri radijskem vodenju ladijskega modela ali avtomobila. Kaj bo (kateri kanal) dejansko najbolj primer¬ no za neki model, pa bomo morali seve¬ da ugotoviti sami. Osnovni način rabe opozorilnega vezja Omenili smo, da je možna tudi blo¬ kada opozorila in kako jo dosežemo. Od¬ dajnik izključimo za dobro sekundo v neproblematičnem položaju. Isto bomo dosegli že pred vožnjo, kadar koli bomo oddajnik vključili za sprejemnikom. S kratkim izklopom oddajnika bomo pre¬ prečili opozorilni manever, recimo, med pristankom modela. Seveda je taka blokada smiselna le v zaključni fazi po¬ leta oziroma vožnje. Marsikdo bi predlagal še kakšen dodatek (recimo ponoven vklop opozo¬ rilnega manevra), a treba je bilo poteg¬ niti črto. Ker je dobrodošla vsaka nova izkuš¬ nja ali vsaj pripomba tudi za širši krog bralcev, vabimo uporabnike k sodelo¬ vanju, saj imamo verjetno opraviti z iz¬ virno rešitvijo RV-vmesnika. Avtor ne prevzema nobene odgovornosti glede uporabe! 19 9 . 2° 07 e^sKl P°»“ 5t s,— na aas. " 6,3 lrtut HW' aPerteS,<) ' 0 '„ saV 5Ka\o^ 2 ;' 1 t 38 september 2007 TEEE 1 MODELARSTVO SILVERLIT SINGLE WING Single wing je začetniški model - igrača za osnovnošolske otroke nad 10 let. Na¬ rejen je iz izredno trpežnega penastega materiala. Za delovanje potrebujete le še šest baterij velikosti AA. Model upravljate z uravnavanjem števila vrtljajev motorja in krmiljenjem smeri. Izkušeni modelarji se bodo gotovo lotili predelav, saj se sklop za krmiljenje in pogonski motor lahko upora¬ bita tudi v drugih modelih! Model dobite v različnih barvah, zanj pa boste odšteli 25,90 €. MICRO-T Team losi micro-T v merilu 1 : 36 je mali RV-model terenskega avtomobila. Dobite ga v popolnem kompletu z RV-napravo, polnilnikom in baterijami. S prijatelji lahko zdaj končno tekmujete tudi doma v sobi. Mali terenski model se vede podobno kot modeli v večjem merilu in je izredno urav¬ notežen tudi pri velikih skokih. Na voljo je v različnih barvah. Vaš bo za 89,00 €. POLNILNIK INFINITY PEAK 3 lnfinity peak 3 polni vse vrste akumulator¬ jev, jih prazni in ciklira. Ima dva izhoda z močjo 180 W in 50 W, velik osvetljen pri- kazalnik in omogoča enostavno programi¬ ranje prek t. i. 3D-tipke. Lahko ga povežete z balanserji (za prikazovanje napetosti po¬ TEŠE’ september 2007 sameznega člena Li-po) in osebnim raču¬ nalnikom. Sistem BID omogoča enostavno prepoznavanje akumulatorjev. Polnilniku so priložena slovenska navodila za upora¬ bo. Dobite ga za 215,00 €. Mibo modeli, d. o. o., Stara cesta 10,1370 Logatec, tel.: 01 / 759 01 01, e-pošta: trgovina@mibomodeli.si, http://trgovina.mibomodeli.si ZABOJNIŠKI VAGON TIP SGGMRSS ‘90 Mehano je nedavno poslal na trg novi model dvodelnega šestosnega zabojniške- ga vagona tip sggmrss ‘90 v merilu 1 : 87 (HO). Prvi model vagona iz serije osmih različnih družb je v barvah družbe War- steiner s posebnimi 43’-zabojniki. Model je izdelan s štirimi različnimi oštevilčenji in izvrstno detajliran. Na vsakem Warstei- nerjem zabojniku je kar 65 napisov, torej je v dvodelni garnituri z dvema zabojniko¬ ma kar 130 različnih tiskov. Model vagona ima serijsko vgrajena kovin¬ ska kolesa za miren in tih tek, ter kulisno vodeno spenjačo po standardu NEM 360. Priporočena maloprodajna cena je 45,00 €. MBAROfER UE TIGER MODRI TIGER Svet malih železnic je bogatejši za nov vr¬ hunski model šestosne dizelskoelektrič- ne lokomotive blue tiger (modri tiger) v merilu 1 : 160 (N). Pri Mehanu so model izdelali v petih barvnih različicah. Prvi je v barvah družbe Pool, ki je do razprodaje posojala te lokomotive, drugi štirje (ITL, MKB, HVLE in OHE) pa so operaterji, ki so že kupili omenjene lokomotive. Model v velikosti »N« je zelo filigransko iz¬ delan, kar dokazujejo kovinske ograje in natančno izdelani drobni dodatki. Model je pripravljen za vgradnjo digitalnega de- koderja in zvočnika, ima pa tudi serijsko vgrajene bele in rdeče svetleče diode v žarometih. Poganja ga sodoben petpolni motor z vztrajnikom, ki skrbi za mehak za¬ četek in konec vožnje. Priporočena maloprodajna cena modela za DC-sistem brez dekoderja je 145,00 €. Mehano, Polje 9, 6310 Izola, www.mehano.si NOCH PATINA-PULVER Proizvajalec gradiv za maketarstvo Noch je dopolnil svojo pestro ponudbo z novim izdelkom, ki bo v veliko pomoč pri pona¬ zarjanju staranja najrazličnejših plastičnih modelov, avtomobilov, vlakov, objektov itd. Nochov patina-pulver je nepogrešljiv za zahtevnejša maketarska dela. V komple¬ tu je osem praškov v različnih barvnih od¬ tenkih za prikaz cementa, pepela, peska, prahu, rje, opeke, mahu in saj, ki se nanaša z priloženim čopičem in utrdi z Nochovim fixiersprayem. Patina-pulver dobite v Tr¬ govini Kovač za 13,80 €. Trgovina Kovač, Vir, Litijska 1, 1230 Domžale, tel: 01/729 51 24, e-pošta: info@moko.si mm MOKO TRGOVINA KOVAČ Vir, Litijska 1, 1230 Domžale telefon: 01/7295 124 e-naslov: info@moko.si Program železnic: marklfn FLEISCHMANN! Die Modellbahn der Profis H TZtfCtT’ NOCH polaB TRIX VOLLMER 39 LETNO KAZALO ABECEDNO VSEBINSKO KAZALO 2006/2007 Avtomobilsko modelarstvo in maketarstvo Koledar modelarskih prireditev za leto 2007 7/9 Model terenskega avtomobila s čolnom na prikolici (1. del) 1/5 (priloga) Model terenskega avtomobila s čolnom na prikolici (2. del) 2/14 Organiziranost modelarjev in maketar- jev v Sloveniji 9/13 Plastične makete na sejmu v Niirnbergu (1. del) 8/4 Plastične makete na sejmu v Niirnbergu (2. del) 9/6 Plastične makete na sejmu v Niirnbergu (3. del) 10/4 Seznam modelarskih društev in organi¬ zacij Slovenije 9/14 Starinski avto 2/32 Vrtljivi podstavek za maketo 9/39 Elektronika in elektrotehnika Merilnik kvalitete omrežne napetosti 7/35 Napajalnik za svečke 10/36 Napajalnik za vrtljivi podstavek 9/36 Novoletna elektronika 4/30 Opozorilni pripomoček 8/33 Tipka »flash« za analogne telefonske apa¬ rate 2/35 Valovi in še veter 1/36 Vklop luči še nekoliko drugače 3/36 Žepna svetilka z LED-diodo 1/34 Izdelek za dom Domino 8/38 (priloga) Drobižnica za evre 5/35 (priloga) Družinsko drevo 5/38 Jaslice kot adventni koledar 4/40 (pri¬ loga) Neobičajno božično drevesce 4/36 Novoletne lučke iz granulata 4/34 Obešalnik - krokodil 8/40 Obešalnik iz lesenih grabljic 3/42 Okrasni podstavek 1/40 Opora za zgoščenke 6/35 Polepšana gajbica 7/38 Ptičja hišica - krmilnica 5/32 (priloga) Pustna viteška oprava 6/38 (priloga) Stenska ura z nihalom 2/41 (priloga) Svečnik iz pločevine 10/42 Vzvodna tehtnica 3/40 Žlica za obuvanje 4/42 (priloga) (Glej tudi rubriko Uporabni izdelki iz odpadnih gradivf) Ladijsko modelarstvo in maketarstvo Koledar modelarskih prireditev za leto 2007 7/9 Maketa karavele San Rafael (XV. stol.) 3/10 (priloga) Model RV-jadrnice iz polistirena (1. del) 7/30 (priloga) Model RV-jadrnice iz polistirena (2. del) 8/8 Model RV-jadrnice iz polistirena (3. del) 9/16 Model RV-jadrnice iz polistirena (4. del) 10/16 Model terenskega avtomobila s čolnom na prikolici (1. del) 1/5 (priloga) Organiziranost modelarjev in maketar- jev v Sloveniji 9/13 Plastične makete na sejmu v Niirnbergu (1. del) 8/4 Plastične makete na sejmu v Niirnbergu (2. del) 9/6 Seznam modelarskih društev in organi¬ zacij Slovenije 9/14 Vrtljivi podstavek za maketo 9/39 Letalsko modelarstvo in maketarstvo, baloni, zmaji Boreas - jadralni model za pobočno le¬ tenje 6/4 (priloga) Jak 54 iz deprona 10/19 Katana 3/14 Koledar modelarskih prireditev za leto 2007 7/9 Maketa letala libis-180 iz papirja 2/6 Model raketoplana z zložljivim krilom 5/14 Model toplozračnega balona 6/12 Napajalnik za svečke 10/36 Organiziranost modelarjev in maketar- jev v Sloveniji 9/13 Pingo 3/6 (priloga) Plastične makete na sejmu v Niirnbergu (1. del) 8/4 Plastične makete na sejmu v Niirnbergu (2. del) 9/6 Plastične makete na sejmu v Niirnbergu (3. del) 10/4 Rocky 8/11 RV-jadralec za najmlajše - stirofly 1.4 4/12 (priloga) RV-maketa letala utva 75 10/10 (priloga) RV-model jadralnega padala (1. del) 9/10 (priloga) RV-model jadralnega padala (2. del) 10/7 Sestavljanka F-14 tomcat 8/36 (priloga) Seznam modelarskih društev in organi¬ zacij Slovenije 9/14 Silhuetni modeli letala F-16 fighting fal- con 7/18 Vrtljivi podstavek za maketo 9/39 Zmaj brez ogrodja 1/9 3D-modeli iz deprona 6/9 Maketarstvo Hiška iz terakote 10/39 Kamen na kamen ... 5/10 Koledar modelarskih prireditev za leto 2007 7/9 Organiziranost modelarjev in maketar- jev v Sloveniji 9/13 Partenon 4/15 Plastične makete na sejmu v Niirnbergu (1. del) 8/4 Plastične makete na sejmu v Niirnbergu (2. del) 9/6 Plastične makete na sejmu v Niirnbergu (3. del) 10/4 Seznam modelarskih društev in organi¬ zacij Slovenije 9/14 Španska državljanska vojna (1. del; Polikarpov 1-16) 1/30 Španska državljanska vojna (2. del; Me Bf 108 taifun) 2/30 Španska državljanska vojna (3- del; Heinkel He 51) 3/30 Španska državljanska vojna (4. del; Hawker spanish fury) 4/18 Španska državljanska vojna (5. del; Fiat CR.32) 5/8 Španska državljanska vojna (6. del; Junkers Ju 87A) 6/17 Španska državljanska vojna (7. del; Henschel HS 123) 7/32 Španska državljanska vojna (8. del; Savoia-Marchetti SM.79) 8/18 Španska državljanska vojna (9. del; Polikarpov 1-15) 9/30 Španska državljanska vojna (10. del; Messerschmitt Bf 109) 0/32 Vrtljivi podstavek za maketo 9/39 Male železnice Blue Tiger 2/18 Koledar modelarskih prireditev za leto 2007 7/9 Lint 41 9/19 Modeli lokomotiv na živo paro 4/8 Moj prvi vlak 1/16 Nastavitev ESU-dekoderja 3/20 Novosti iz sveta malih železnic in opre¬ me 7/4 Organiziranost modelarjev in maketar- jev v Sloveniji 9/13 Seznam modelarskih društev in organi¬ zacij Slovenije 9/14 Tovori (1. del) 5/6 Tovori (2. del) 6/20 Tovori (3. del) 7/15 Videovagon 8/30 10 let modulne makete na Jesenicah 3/29 Na kratko Akumulatorski vrtalnik Black&Decker CP 12 K compact 2/43 Deklaracija o neodvisnosti 4/44 Električna krožna žaga Black&Decker KS 55 1/41 Električna vbodna žaga Black&Decker XTS 10 EK 6/38 Električni vibracijski brusilnik Black& Decker KA 274 EKA 3/47 Elektronski udarni vrtalnik Black&Dec¬ ker KR 653 5/36 Evrski bankovci in kovanci 5/37 Grumman F-14 tomcat 8/37 O letalu utva 75 10/13 Tračni brusilnik Black&Decker KA 88 4/43 september 2007 TIM’ Vibracijski brusilnik Black&Decker KA 165 GTK Mouse 7/38 Vitezi in viteštvo 6/40 Naravoslovje Vzgonski rotor 5/29 Novo na trgu 1/11,29; 2/29,37; 3/11,19,38; 4/29; 5/13, 28; 6/30; 7/17; 8/29; 9/29; 10/15; Radijsko vodenje Baterije (1. del) 1/39 Baterije (2. del) 2/38 Digitalni FET servomehanizmi 3/34 Koledar modelarskih prireditev za leto 2007 7/9 Kontrola RV-signala (1. del) 5/26 Kontrola RV-signala (2. del) 5/32 Motnje iz brezkrtačnika 9/34 Organiziranost modelarjev in maketar- jev v Sloveniji 9/13 Seznam modelarskih društev in organi¬ zacij Slovenije 9/14 Štiri RV-naprave srednjega cenovnega razreda 1/12 Vgradnja RV-naprave v model avtomobi¬ la 3/16 Raketno modelarstvo in maketarstvo Izdelava glav za raketne modele 1/20 Koledar modelarskih prireditev za leto 2007 7/9 Model mikrorakete s trakom 6/14 Model mikroraketoplana 7/12 Nike hercules 8/14 (priloga) Organiziranost modelarjev in maketar- jev v Sloveniji 9/13 Seznam modelarskih društev in organi¬ zacij Slovenije 9/14 V svetu mikroraket 5/5 Vrtljivi podstavek za maketo 9/39 Reportaža Dijaki uspešni na raziskovalnem in ino¬ vacijskem področju 4/6 Izdelek brez primere 4/44 Novosti iz sveta malih železnic in opre¬ me 7/4 Ob 20. obletnici Modelarskega kluba Vrhnika 9/4 Pet medalj raketnih modelarjev na sve¬ tovnem prvenstvu v Bajkonurju 3/2 V svetu mikroraket 5/5 7. Koseška olimpijada modelarstva 4/2 15. svetovno prvenstvo FSR in prve medalje za Slovenijo 2/2 18. Alpski pokal letečih modelov 1/2 28. pokal Ljubljane 5/2 Timov portret Mitja Žgajner 3/5 Neli Golavšek 2/5 Timova priloga Boreas - jadralni model za pobočno le¬ tenje - TIM 6 Domino - TIM 8 Drobižnica za evre - TIM 5 Jaslice kot adventni koledar - TIM 4 Laterne za čajne svečke - TIM 7 Maketa karavele San Rafael (XV. stol.) -TIM 3 Maketa letala libis-180 iz papirja - TIM 2 Model RV-jadrnice iz polistirena - TIM 7 Model terenskega avtomobila s čolnom na prikolici - TIM 1 Nike hercules - TIM 8 Pingo - TIM 3 Ptičja hišica - krmilnica - TIM 5 Pustna viteška oprava - TIM 6 RV jadralno padalo - TIM 9 RV-jadralec za najmlajše - stirofly 1.4 -TIM 4 RV-maketa letala utva 75 - TIM 10 Sestavljanka F-14 tomcat - TIM 8 Stenska ura z nihalom - TIM 2 Žlica za obuvanje - TIM 4 Timov test Katana 3/14 Lint 41 9/19 Rocky 8/11 Štiri RV-naprave srednjega cenovnega razreda 1/12 Timovo izložbeno okno Glavni bojni tank leclerc T.5 6/34 Handley page halifax B Mk.I/II, GR.II 1/33 Heinkel He 111 H-6 3/33 Junkers F.13 9/33 Prve slovenske vodne nalepke (cougar AS 532 AL) 4/20 Ryan NYP Špirit of St. Louis 2/13 T-72M1 10/35 Uporabni izdelki iz odpadnih gradiv Lučke z odsevniki iz CD-jev 7/44 Polepšana gajbica 7/38 Skodelica iz časopisnega papirja 3/44 Torba iz starih kavbojk 2/44 Zvonček iz žičnega obešalnika 4/48 Za spretne roke Beležka 8/44 Čestitke z okencem 6/42 Darilne vrečke in škatle 8/42 Dva izdelka z motivom grozdja 3/46 Keramika iz mase DAS 10/44 Kocka za sestavljanje 9/42 Laterne za čajne svečke 7/45 (priloga) Lučke z odsevniki iz CD-jev 7/44 Nakit iz kovinskih zadrg 2/46 Novoletne drobnarije 4/38 Obešalnik za drobnarije 6/44 Okrasek za delovno mizo 1/48 Okvir za fotografijo 8/46 Papirnati klobuk 10/45 Papirni lampijon 3/39 Pisani velikonočni pirhi 7/40 Senčnik iz zgibanega papirja 2/45 Skodelica iz časopisnega papirja 3/44 Šolski zvonec že zvoni 1/46 Torba iz starih kavbojk 2/44 Usnjeni ovitki za knjige 9/44 Velikonočno gnezdece 7/42 Viseča ribica iz žogice za namizni tenis 1/44 Viseči okraski iz papirja in žice 2/47 Vodnjak 4/46 Žične ogrlice 1/42 (Glej tudi rubriko Uporabni izdelki iz odpadnih gradivf) TIMOVI OGLASI Po priporočeni ceni prodam Marklinovo garnituro »Hen- schel-Wegmann«, kat. št. 26610, ki vsebuje parno lokomoti¬ vo BR 61 in štiri štiriosne potniške vagoni. Za podrobnosti pokličite na telefon 040/215 003- Ugodno prodam različne miniature avtomobilov proizvajal¬ ca Herpa v merilu 1 : 87 (HO): mercedes, BMW, opel, audi, VW, porsche in mazda. Pri nakupu večje količine (nad 10 kosov) nudim 10-% popust. Količina je omejena. Informaci¬ je na telefonu 041/378 939, Igor TIM NA ZGOŠČENKAH Celotna letnika revije TIM 2003/04 in 2004/05 lahko dobite shranjena tudi na zgoščenkah. Cena posamezne je 4,17 € VAKUUM ©[PREMA ■ folije ■ vreče ■ flis ■ tesnilni trakovi... LAMINIRNi SMOLE ~ MATRIX ■ za impregnacijo kompozitov RTM, RI - infuzije, FW, autoclave LOČILO ■ voski ■ silikoni ■ šemi permanentni ločilci STEKLEMi TOMIME od 25 g - 2500 g/m 2 polnila - mikrobaloni ■ tix ■ bombaž ■ stekleni prah... n i k II MIRNIK TG podjetje za sodobne, napredne materiale. tel.: 00386 / 01 546 54 14 gsm: 00386 / 031 418 665 fax.: 01 546 54 15 e-mail: info@mirnik.si www.mirnik.si september 2007 41 mr ZA SPRETNE ROKE ALENKA PAVKO - ČUDEN in NINA ČUDEN Letos je v hobijskih krogih moder¬ na izdelava prepletenih papirnatih iz¬ delkov: košaric, torbic, okvirjev za sli¬ ke ipd. Na sejmu igrač v Niirnbergu, kjer je del razstavnega prostora vedno namenjen ročnim spretnostim, so bili prestavljeni celo pripomočki za preple¬ tanje. Seveda je mogoče z nekaj spretno¬ sti in dobre volje papirne trakove pre¬ pletati tudi brez njih. Potrebujete pisan trši papir, svinčnik, kovinsko ravnilo, modelarski nož, lepilo in ščipalke za perilo. Prav prideta tudi plastična ali kartonska podlaga ter podlaga za re¬ zanje. Slika I. Potrebščine za izdelavo prepletenih papirnih izdelkov Pripravite si papirne trakove za prepletanje. Končani naj bodo široki vsaj 1,5 cm; zanje potrebujete trakove širine 6 cm. Delo gre hitreje od rok, če so končani trakovi širši: 2 cm ali 2,5 cm. S svinčnikom označite razdalje ter narežite trakove. Najprej jih pre¬ pognite na polovico, nato na četrtine (odrezani rob naj bo približno 1 mm odmaknjen od sredinskega pregiba), nato pa zgibajte, da imajo ob stranskem robu režo (slike 2-7). S prepogibanjem dobite trše trakove in s tem tršo koša¬ rico, reža pa je namenjena nevidnemu spajanju trakov in stranic, vstavljanju ročajev ipd. Slika 2. Širino trakov označite s svinčnikom. Slika 3 • Trakove narežite z modelarskim no¬ žem ali škarjami. Slika 4. Najprej vzdolžno prepognite trak na polovico. Slika 5. Nato spodnjo polovico traku še en¬ krat prepognite na polovico; odrezani rob naj bo 1 mm od pregiba. Slika 6. Prepognite tudi drugo polovico. Slika 7. Končni trak ima vzdolžno režo. 42 Trakove s ščipalkami za perilo pri¬ pnite na tršo podlago: kartonsko ali plastično (slika 8). Izmenično dvigujte parne in neparne trakove in pod njih vlagajte prečne trakove (sliki 9 in 10). Slika 8. Trakove pripnite na podlago. Slika 9. Izmenično dvigujte parne in nepar¬ ne trakove in vpeljujte prečne trakove. Slika 10. Prepleteni trakovi naj se čim bolj stikajo. Ko prepletena površina odgovarja velikosti dna košarice, stisnite preple¬ tene trakove, da so špranje med njimi čim manjše, proste konce pa zapogni¬ te navzgor (slika 11). Izmerite stranice dna košarice in si pripravite trakove stranske ploskve; označite širine stra¬ nic in trakove po oznakah prepognite. Na vsakem koncu dodajte 1 cm za spoj (slike 12-14). Trakove prepletajte tesno, da nastane trdna stranica. Zadnji prečni trak naj ima režo na vrhu. september 2007 mr Ko je vpeljan trak zadnje vrste stranic in so vsi spoji zalepljeni, štrleče trakove porežite na dolžino približno 1 cm. Za¬ pognite jih v režo zadnjega vodoravne- Slika 11. Proste konce trakov zapognite navzgor, pravokotno na prepleteno dno košarice. Slika 12. Pripravite si trakove za stranice. Slika 13. S prepletanjem dolgega traku izde¬ lajte prvo vrsto stranic košarice. Slika 14. Prosta konca traku zatlačite v režo in zalepite. TIK 1 september 2007 ga traku, ki oblikuje stranico košarice. V režo nanesite lepilo, malo počakajte, stisnite spoj in ga utrdite s ščipalkami za perilo. Vrhnji rob lahko izdelate tudi s prepletanjem, brez zatikanja v režo (sli¬ ki 31 in 32). Slika 15. Štrleče trakove porežite na dolžino približno 1 cm. Slika 16. Konce štrlečih trakov zapognite v režo zadnjega vodoravnega traku. Slika 17. V režo nanesite lepilo in jo zlepite. Slika 18. Spoj utrdite s ščipalkami za perilo. ZA SPRETNE ROKE j Poleg vodoravno in navpično preple¬ tene košarice lahko izdelate tudi takšno z diagonalnim prepletom. Najprej pri¬ pravite dno (slika 19). S svinčnikom označite diagonale in trakove prepo¬ gnite po oznakah (slika 20). Diagonalno prepletajte štrleče trakove in preplet sproti utrjujte s ščipalkami (slika 22). Koničasti rob izdelajte s prepogibanjem in zatikanjem štrlečih koncev v pleteno strukturo (sliki 33 in 34). Slika 19. Priprava prepleta za diagonalno košarico Slika 20. Oblikovanje diagonalnega dna Slika 21. Diagonalni preplet Slika 22. Začasna utrditev diagonalnega prepleta s ščipalkami za perilo. 43 ZA SPRETNE ROKE Slika 23■ Košarici iz prepletenih papirnih trakov Pri prepletanju trakov lahko namesto najbolj običajnega platnovega prepleta uporabite tudi kakšen drug vzorčni pre¬ plet; vzorčni učinek lahko še povečate z različnim zaporedjem barv trakov (slike 24 - 30 ). Slika 24. Platnov preplet; vzdolžni in prečni trakovi si sledijo b barvnem zaporedju 1:1. Slika 26. Keprov preplet; različni barvi vzdolžnih in prečnih trakov Slika 27. Keprov preplet; vzdolžni in prečni trakovi si sledijo v barvnem zaporedju 2 :2 oz. 2:1. Slika 25. Panama preplet; vzdolžni in prečni trakovi si sledijo v barvnem zaporedju 2:2. Slika 28. Keprov preplet; vzdolžni in prečni trakovi si sledijo v barvnem zaporedju 1:1 Slika 29. Atlasov preplet; različni barvi vzdolžnih in prečnih trakov Slika 30. Dvobarvni vzorčni preplet Slika 31. Zgornja stran prepletenega robu Slika 32. Hrbtna stran prepletenega robu 44 september 2007 TIM 1 ZA SPRETNE ROKE Slika 33- Zapogibanje prvega traku diagonalnega robu Slika 34. Zapogibanje drugega traku diagonalnega robu; štrleči konec se vtakne pod pravokotno ležeči trak. Slika 35. Izdelava, prepletenih izdelkov na sejmu v Nurnbergu s pomočjo orodja za za¬ pogibanje, spenjanje in prepletanje Slika 36. Papirne košarice z ročaji Slika 37. Papirne prepletene torbice s poklop- cem Posoda za sadje (slika 1) je narejena iz odpadkov talne obloge, zato je ta prispevek uvrščen v skupino načrtov za gradnjo upo¬ rabnih izdelkov iz odpadnih gradiv, ki jih je bilo v preteklih letih v Timu objavljenih že kar precej. Zgornja plast obloge je iz 3 mm debele polakirane plute, 7 mm debela trdna sredica je še najbolj podobna ploščam MDF (mediapan), spodnja plast pa je iz neobdela¬ ne plute. Izvedba 11 mm debele obloge spo¬ minja na zadnja leta zelo priljubljeni laminat, saj ima vzdolž robov posebno oblikovane utore in peresa, kar omogoča lažje sestavlja¬ nje in zagotavlja komaj vidne stike med posa¬ meznimi ploščami. Da je takšna talna obloga trpežna in prijetna za uporabo, saj toplo de¬ luje že na pogled, najbrž ni treba posebej po¬ udarjati. Poleg tega se jo da brez težav žagati in vrtati, le pri brušenju je treba uporabljati finejši brusilni papir, saj bi z grobim lahko raztrgali robove, ker se pluta pač rada drobi. Vse naštete lastnosti so upoštevane tudi pri posodi za sadje, ki je sestavljena iz pravilnega šestkotnega dna in šestih enakih segmentov, ki sestavljajo obod. Oblike so namenoma zelo preproste, vendar pa izdelek lahko polepšate, če v vse ali le nekatere stranice izrezljate kak motiv. Mi vam ponujamo dva (sonce in dve rožici), čeprav se sami seveda lahko odločite še za kakšnega drugačnega. Kljub preprosti konstrukciji je izdelek dovolj trden, pred¬ vsem pa je nekaj posebnega, saj je videti, kot da je v celoti iz plute. Če nekaj odpadnih kosov opisanega gra¬ diva nikakor ne morete dobiti, posodo lahko naredite iz 12 mm debelih poskobljanih deš¬ čic poljubne vrste lesa oziroma iz 5-10 mm debele vezane plošče. Ker gre rezljanje tako debelega gradiva z ročno rezljačo bolj počasi od rok, posamezne kose izžagajte z električ¬ no vbodno žago s finimi zobci, nato pa na stranice nalepite motive sonca in rožic, ki jih izrezljate iz 2-3 mm debele vezane ploš¬ če. Možnosti je še več. Dobra stran zasnove izdelka je tudi v tem, da vam ne glede na upo¬ rabljeno gradivo in njegovo debelino oblike sestavnih delov ni treba prav nič spreminjati. Najprej na dovolj veliko ploščo narišite krog s polmerom 136 mm, nato pa polmer šestkrat nanesite na obod kroga in sosednja presečišča povežite med seboj, da dobite šestkotnik. Kdor tega geometrijskega »trika« doslej še ni poznal, naj si ga vsekakor zapom¬ ni, ker je zelo uporaben. Da bi se črte na gra¬ divu bolje videle, še pred risanjem na ploščo nalepite kose širokega ličarskega lepilnega traku (slika 2). Če boste pustili stranice brez okraskov, iz kartona naredite šablono, da bo vseh šest delov popolnoma enakih. Kdor pa bo v stranice izrezljal okraske, naj fotokopijo načrta na risbi 3 z odstranljivim lepilom nale¬ pi na podlago, da se izogne prerisovanju (sli¬ ka 4). Pri motivu sonca izžagajte najprej krog na sredini, nato pa posamezne žarke - vedno od sredine navzven (slika 5). Na označenih mestih izvrtajte luknje s premerom 4 mm, TISE september 2007 45 nato pa vse sestavne dele narahlo obrusite po robovih. Pri sestavljanju boste potrebovali belo lepilo za les in 12 vijakov, ki naj bodo dol¬ gi 25-35 mm in čim tanjši (slika 6). Da vi¬ jaki ne bi zavili po svoje, z 2-mm svedrom v rob dna izvrtajte plitve luknjice. Stične površine pred vijačenjem namažite z lepi¬ lom. Iztisnjeno lepilo takoj obrišite z vlažno 46 krpo, saj ga pozneje ne boste mogli več od¬ straniti. Ker je polakirana le zunanjost posode in zgornja stran dna, morate z brezbarvnim akrilnim lakom na vodni osnovi zaščititi še vse preostale površine (slika 7). Ker se prvi nanos laka hitro vpije v pluto, po njegovi osušitvi nanesite še vsaj enega. Ni nujno, vendar na vse vogale na spodnji strani po¬ sode lahko prilepite nožiče iz tanke gume; v ta namen so zelo uporabna tudi navadna gu¬ mijasta tesnila (slika 8). Na koncu skozi luknjice na zgornji strani segmentov, ki sestavljajo obod, napeljite rafijo (slika 9). Gre izključno za okrasni dodatek, saj za trdnost posode dovolj skrbijo že lepilo in vijaki. Da se rafija ne bi odvezovala, na vozle kanite kapljico lepila. september 2007 TIK' Utrinki z Dneva TZS v Tehniškem muzeju Slovenije Bistra, 17. junij 2007 IM ■ B IzdvlouujiJa pcii ■■ vi; Sodeluj na NAOKAl^NEN-s - " ' Nžfoi zmaY 920073814,1 ' Pre dst dv lj^ ma/a - Kakšen !°** njim? na za /< C sen ^ bn za n *gr a e n d, °mišli tvoj Sv °jo c/< e Pe n<3 3r<3c/ ( ^NE/vI 'H* c/e/; /n '<3 S /VATfč Po/, °^<3Č C '*> vse fc/ no A/a Paro, Žival Počel /n s °c/e/, se Pof e , Wc C "” to/, S(esa hbljend'!- IZV ' rno *bc b) tvO, ^A/So/j. Ve 5a V Pasme i oE ^zgodba 0v ezn o -v. /n °P/s s o/n 'me napiši. °J zmaj« n ^3o V{ Zrn aja. in k 3a o mu Preh, 5a k e5d t,v d /, «ča. ran juješ Zd Pustil oš % fe br PreŽi Ve j ‘Suj Nagradah najboljšo zgodbo je kolo SCHWINN STINGRAY. 10 najizvirnejših risb bomo nagradili z lepimi knjižnimi nagradami. Svoj izdeleloposLi do 15. novembra 200p?na naslov: Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, s pripi&sm »Moj zmaj«, f^jdrobnosti o nagradnem natečaju so objavljene na spletnih straneh www.tzs.si. JI John Topsell Priročnik za vzrejo in vzgojo Za pomoč pri izdelavi najizvirnejše risbe ali zgodbe ti predlagamo, da več o zmajih prebereš v knjigi ZMAJI — Priročnik za vzrejo in vzgojo, ki jo najdeš v knjižnici, si jo naročiš i , t , , ,, MODRA ŠTEVILKA na brezplačni telefonski številki (( (■ Q8Q 17 90 ) ali v spletni knjigarni www.tzs.si. m Tehniška založba Slovenije TEM 1 • september 2007 • 27 N) as r-' o o M Sm « jD a u & K 4 H M M IM 1 • september 2007 TIM 1 • september 2007 • 23 28 • TIRI 1 * september 2007 T EM I • september 2007 • 21 Rumeni stabilizator Prerez A-A Opiata prve stopnje Pozicija 5 Detajl ,,W- Merilo: 1 : 16,66 Nosni konus Pozicija 1 24 • TIKI 1 • september 2007 TIH 1 • september 2007 • 25