Politične  stvari.
Novice iz Turčije in o Turških zadevah.
Za božične praznike je Turčija, kakor je zadnji naš list poročal, Evropskim vladam napravila veliko komedijo ;    proglasila   je   namreč   s    strelom   topov
I ustavo. In kaka je ustava? Taka, kakor komedijanti opico oblačijo v štucarja, kedar ima plesati pred gledalci. Sultan je kalif,*) to je, glavar muhomedanske vere; podložni se zovejo Otomanci; državna vera je islam (turška vera), druge vere se samo trpijo; državni zbor ima dve zbornici: ena se zove senat, druga je zbornica poslancev, ki se sestavlja po poslancih iz pokrajin in sicer tako, da pokrajine, kjer so v večini mobamedanci,   volijo   dve  tretjini   mohamedancev,
*)   Kalif je   arabska  beseda  in   pomeni po   naše naslednik ali namestnik.   —   Pri tej priliki ne moremo si kaj, da ne bi omenili, kako potreben bi Slovencem bil si ovni k tujih besedi, kakor ga je odboru Matičnemu že pred I več časom nasvetoval gosp. dr. Bleiweis.                     Vred.
pokrajine pa, v katerih so v večini kristijani, polovica mohamedancev za poslance; po tem takem bi bila zbornica poslancev vsakako po večini turčinska. Tem glavnim točkam Turške ustave pripetih je še-nekoliko določeb o svobodi tiska in zborovanja, o dolžnosti šolskega poduka, o enakopravnosti vseh pred postavo , o pravici vseh podložnikov kakoršne koli vere do državnih služeb itd. po izgledu modernih U3tav na papirji. Po tem je lahko razumljivo to, da so Evropski poverjeniki v Carigradu Midhatovo naznanilo o raz-glašenji ustave molče poslušali in da vsa trezna Evropa v njej vidi le „švindelj", s katerim prekanjeno Turčin misli oslepiti svet.
Al Midhat se je zmotil, kajti najgorkejši prijatelj Turčije, Angleški poverjenik Salisbury, je naznanil, da mu je ta ustava deveta briga in da ima povelje zapustiti Carigrad, če Turčija ne dd odgovora na tirjatve Evropskih diplomatov.
Z razglašenjem ustave tedaj Turčija ni dosegla ni-kakega vspeha. Cel6 poročila iz Angleškega se glasč, da, če je ustava zadnja koncesija, potem ni treba daljnih razgovorov. Gotovo pa je, da Turčija prostovoljno ne dovoli nič druzega, ker je izrekla, da se bo vsakemu daljnemu zahtevanju, posedenji dežel itd. ustavljala z orožjem. To je dosti jasno, Evropa je ta odgovor tudi dobro razumela, to kažejo vse priprave.
V Srbiji so odšli že vsi častniki, ki so bili med pomirjeni nazaj prišli, zopet^ na bojišče. Ruski general Ni kiti n, ki je prišel na Cernajevo mesto, je Srbske vojake pozdravil z jako bojevitim govorom — — čeravno najnovejša poročila naznanjajo, da je premirje podaljšano do 1. marca.
Grki se pripravljajo za boj. Zbornica je dovolila 10 milijonov za oboroženje vojne in sprejela vladini predlog, da^ se ima sklicati 120.000 mož.
Tudi Črnogorci ne verujejo na mir, kajti vkljub premirju sta se podala že nadpoveljnika Petrovič in Vukotič k svojim četam.
Poverjeniki Evropejskih vlad v Carigradu so se o vseh tirjatvah zedinili in to tudi Mithad-paši in sultanu naznanili, rekoč, da, ako Turčija ne sprejme njihovih predlogov, vsi zapustijo Carigrad, — to pa pomeni vojsko. Turčija še ni dala gotovega odgovora. Dunajski dopisnik Angleškega časnika pa telegrafuje, da je Mi t ha d odgovoril Salisbury-u: ,,Ko smo prišli na to zemljo, bilo nas je le 600 mož; zapustili pa jo bomo tadaj, ko nas bo samo še šest." Ta odgovor daje malo nade, da bi se štrena mirno razmotala, česar se nekateri oticijozni listi vendar še nadjajo.
Na Srbskem se je za zdaj ministerska kriza izmotala tako, da ostane dosedanje ministerstvo.
Vnanji časniki govore tudi mnogo o tem , da se Avstrija pripravlja za vojsko. Pripravljajo se namreč trije oddelki po 30.000 mož; prvi ima nastaviti se na Erdeljskem pod nadpoveljem fml. Ringelsheima, drugi ob Savi pod fcm. Mollinara, tretji v Dalmaciji pod poveljstvom Rod i cev i m. Generalnemu štabu ima biti načelnik gm. Guran. Važno je tudi to, da je bilo na Dunaji te dni pod predsedstvom cesarja samega ministersko posvetovanje, h kateremu sta prišla tudi Avstrijska poslanca iz Londona in Berolina: grofa Beust in Karolyi. Govori se, da je bilo to posvetovanje najbolj zarad Turških homatij.
Tako stoje danes še homatije Turške.
5