Iskra
glasilo delovnega kolektiva združenega podjetja iskra
Colombo
Ko se bodo 16. avgusta v glavnem mestut Sri Lanke Co-lombu zbrali voditelji več kot stotih vlad in revolucionarnih gibanj na peti konferenci neuvrščenih, bo tam posredno prisotna več kot polovica človeštva, ki si je v tem našem nemirnem in nasprotij polnem svetu izbrala za načelo in pot dokaj jasno in navidezno preprosto vodilo: neuvrščenost.
Neuvrščenost nedvomno predstavlja v današnjem, blokovsko razdeljenem predvsem razvitem svetu edino uspešno in tudi plodno alternativo vsem tistim poskusom razvitega sveta, ki hoče z najrazličnejšimi novimi oblikami kot so neokolonializem, ustvarjanje napetosti in podobno, ohranjati stare, izkoriščevalske pozicije, ki jih neminovni tok zgodovine ob burnem nacionalnem prebujanju in osvobajanju celih celin že odlaga v ropotarnico zgodovine.
Dejstvo je, da zbor v Colom-bu marsikomu na svetu ni všeč in niti malo pri srcu. Zato seje prav v teh dneh pred konferenco neuvrščenih v Colombu začela, zlasti v zahodnem tisku, časopisna gonja, ki omalovažuje to eminentno zborovanje, zelo značilen pa je tudi primer ameriškega veleposlanika v Beogradu Sillbermanna, ki se je prav v tem trenutku grobo začel vmešavati v notranje zadeve naše dežele, vse to pa z namenom, da bi diskreditiral prav Jugoslavijo pred Colombom. Ta žalostna in čudna poteza ameriškega diplomata pri nas pa ni slučajna. Jugoslavija namreč slovi kot ena izmed utemeljiteljev in ustanoviteljev gibanja neuvrščenih in njen glas, tudi v Colombu, bo pomemben in tehten, vse to pa seveda nasprotnikom neuvrščenosti ni prav. Kljub vsemu temu pa ta bedni poskus ne bo imel posebnih posledic, saj ga je predsednik Tito v svojem intervjuju Tanjuga pred konferenco v Colombu jasno in odločno razkrinkal in zavrnil.
Peta konferenca neuvrščenih v Colombu bo torej pomenila ponovno pomemben in važen korak naprej v svetu, ki želi živeti v miru in delu, v svetu, ki hoče in mora preseči blokovsko razdelitev sveta, razdelitev, ki nujno po svoji dialektiki more Povzročati konflikte in napetosti, lokalna vojaška žarišča in nestabilnost nasploh. In prav neuvrščenost, ne kot nekakšna nova politična in gospodarska formacija, kot protiutež blokom je, kot smo že poudarili, edina in resna alternativa za harmonični in pravični razvoj našega planeta, ki je zdaj, v osemdesetih letih našega sto-letja, postal v nekem smislu Zelo majhen, blizu, hote ali nehote navezan nase.
Zato ni čudno, če bodo na konferenci v Colombu sodelo-vale tako številne države in revolucionarna ter osvobodilna Sibanja kot še nikoli doslej. Tudi želje in prošnje držav, da Se udeleže konference sprva kot opazovalke, jasno kažejo, da se to gibanje širi in razvija in da 'judje na tem našem svetu čedalje bolj jasno spoznavajo, da ie možen miren, pravičen in Pošten razvoj sleherne države na svetu samo v neuvrščenosti 'n miroljubnem sožitju, spošto-vanju drug drugega in v gospodarskem in kulturnem sodelo-Vanju in plemenitem tekmovanju; sicer pa bo beseda o tem tekla tudi na konferenci.
Mara Ovsenik
Kljub vsemu še kar zadovoljivi polletni rezultati Iskra Commerce
Iskra Commerce je v letošnjem prvem polletju prodal doma in v tujini za 1,7 milijarde dinarjev blaga. S tem je dosegel 44 odstotkov letnega načrta. Plana prodaje niso dosegli niti na domačem, niti na tujem trgu. Vzrokov za to je več, eden izmed glavnih pa je izpad 15-dnevne realizacije.
Številka 33 — Leto XV — 14. avgust 1976
DOMAČI TRG
Direkcija domače nabave je uresničila v letošnjih prvih šestih mesecih 43 odstotkov načrtovanega obsega prodaje, realizacija pa je bila nižja tudi v primeijavi z lanskim letom, in sicer za 16 odstotkov. Zanimivo je, daje prodaja v prvih treh mesecih potekala po načrtih, občuten padec pa je nastal v drugem trimesečju, zaradi ukrepov o takojšnji zagotovitvi plačil ter zaradi padca proizvodnje v Iskrinih tovarnah.
Tudi direkcija maloprodaje je poslovala pod planom - indeks za maloprodajo je 45, pri veleprodajnih skladiščih pa 49 vendar pa bolje kot v enakem obdobju lani. Ubadali so se s podobnimi problemi kot v direkciji domače nabave, tako da se je šele meseca junija prodaja dokaj stabilizirala. Menijo, da bi bilo kljub vsemu lahko bolje, če bi jim delovne organizacije dobavljale več blaga, po katerem je veliko povpraševanje, in to predvsem s področja široke potrošnje ter profesionalne tehnike.
Direkcija za servis v TOZD Domači trg je svoje polletne obveznosti uresničila 48-odstotno. Na to, nekoliko slabše poslovanje sta, pddobno kot povsod, vplivala novi zakon o zagotovitvi plačil, pa tudi nižje cene od načrtovanih. Novi zakon je postavil servisno dejavnost v izredno težaven položaj tudi glede oskrbe z rezervnimi deli.
ZUNANJI TRG
V prvem polletju je temeljna organizacija zunanji trg izvozila za skoraj 25 milijonov dolaijev blaga ter s tem dosegla 41 odstotkov načrtovane naloge za vse leto. To pa ni povsem realen pokazatelj poslovanja te temeljne organizacije v izvozni dejavnosti v letošnjih prvih šestili mesecih, saj so v p rim e ijavi z enakim obdobjem lani izvozili kar za 21 odstotkov več.
Na zunanjih tržiščih je letos že prisotno določeno oživljanje gospodarske rasti, vendar ni povsod tako. Najhuje je v Veliki Britaniji, ne dosti bolje pa v Italiji in Franciji, relativno dobro pa je izvoz potekal v druge evropske države, zlasti v Zvezno republiko Nemčijo, okrepil pa se je tudi izvoz v ZDA. Izvoz v dežele v razvoju je v glavnem potekal po predvidenih programih, manjši izpad pa je nastal pri izvozu v države Vzhodnoevropskega sveta za vzajemno gospodarsko pomoč, in to predvsem zaradi pomanjkanja klirinških sredstev. Naj večji izpad izvoza je nastal v delovnih organizacijah Telekomunikacij in Elektronskih elementov.
Zastavljenih nalog v veliki meri niso uresničili zaradi že znanih problemov, kot so neustrezna kakovost izdelkov, nepravočasnost dobav, nekonkurenčne cene, pomanjkanje izvozno zanimivih izdelkov, in podobno.	V.
Morda še nekaj številk: na konvertibilno področje je Iskra Commerce prodal v prvem polletju za skoraj 21 milijonov dolaijev blaga, na vzhodno področje pa za približno 4 milijone dolarjev.
Podobno kot z izvozom je bilo tudi z uvozom — plana niso dosegli, v primerjavi z lanskim letom pa so poslovali precej ugodno. Uvozili so za približno 32 milijonov dolaijev blaga ter s tem dosegli 46 odstotkov planira-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Trije tvorci politike neuvrščenih: Nehru, Naser in predsednik Tito, fotografirani ob prvi konferenci neuvrščenih v Beogradu leta 1961. Letošnja, peta konferenca bo nedvomno učinkovito nadaljevanje uveljavljanja neuvrščenih v svetovni politiki.
INDUSTRIJA TELEKOMUNIKACIJ
Združitev in razširitev dejavnosti
TOZD Stikala in njihovi načrti v zvezi s srednjeročnim planom razvoja
Srednjeročni načrt razvoja za TOZD Stikala v Industriji za telekomunikacije, elektroniko in elektrome-haniko med drugim predvideva tudi potrebo po združitvi dejavnosti TOZD na enem mestu. V srednjeročnem programu načrtujejo zmernejšo rast proizvodnje — v petih letih naj bi porast znašal 50 % glede na stanje v 1. 1976 (indeks 100). Pri tem načrtujejo znatno večji porast proizvodnje, ki bo izhajala iz projektivne dejavnosti. Ravno tej v srednjeročnem načrtu posvečajo vso pozornost, kar je v skladu tudi s srednjeročnim načrtom razvoja DO in kadrovsko politiko tako DO kot ZP Iskra. Dosedanje programske rešitve združujejo v kompleksnejše — v
j
Naša tovarna elektronskih naprav na Stegnah je pripravila aparaturo, prek katere bodo poročevalci neposredno prenašali informacije iz Colomba.
Tudi Iskra v Colombu
ZP Iskra, je za 5. konferenco neuvrščenih v Colombu pripravila večkanalno telegrafsko napravo sistema VTG FM 120 za neposreden prenos informacij iz Colomba. Naprava, s pomočjo katere se bodo od 16. avgusta dalje vesti s petega ,,vrha“ v Sri Lanki dnevno stekale v Beograd, omogoča istočasen prenos petih telegrafskih zvez in telefota po enem telefon-
skem kanalu. Izdelana in pripravljena je bila v rekordnem času enega meseca.
To opremo proizvaja ZP Iskra že od leta 1969, danes pa jo uporablja večina PTT podjetij v Jugoslaviji, poslužujejo pa se je tudi v elektrogospodarstvu. Izdelana je bila v celoti na osnovi lastnega razvoja in lastnih zmogljivosti v TOZD TEN na Stegnah.
kompletne inženiringe. Tako predvidevajo skoraj podvojitev dejavnosti, ki izhaja iz projektivne dejavnosti. Slednja je načrtovana na že obstoječem programu žeijavne tehnike, jakotoč-nih krmilij za gradbeno mehanizacijo in krmilij za industrijske hladilne naprave.
Pri obstoječih trendih razvoja omenjenih programov predvidevajo, da bo znašala vrednost proizvodnje v tem obdobju 300 mio N din.
Taka usmeritev pa bo seveda zahtevala večje število strokovnih kadrov, predvsem za izvedbo razvojnih nalog, zastavljenih z omenjenim programom. V srednjeročnem načrtu razvojne dejavnosti TOZD je tako predvidena vzpostavitev nove dejavnosti ja-kotočne elektronike predvsem z namenom, da se te nove razvojne usmeritve v končni fazi uporabijo v sistemskih rešitvah pri obdelavi večjilt in zahtevnejših projektov. Zato nameravajo zaposlovati predvsem visokostro-kevne kadre, stopnja letnega porasta pa naj ne bi presegla 1,5 %.
V izvozni dejavnosti predvidevajo še nadalje največji izvoz na področje SEV - do 1. 1980 naj bi njegova vrednost dosegla 66,550.000 din.
Če pogledamo poslovanje TOZD, vidimo, daje bil plan proizvodnje dosežen s 97 %, v vrednosti 3 mio N din. Delni izpad proizvodnje je nastal na kooperacijah zaradi pomanjkanja obratnih sredstev. Plan izvoza je bil dosežen s 97 % v vrednosti 1,152.000 dolaijev. V istem obdobju lanskega leta je znašala (za primeijavo) vrednost njihovega izvoza le 551.000 dolaijev. Skratka, izvoz se je v letošnjem letu v primeijavi z istim obdobjem v lanskem letu skoraj podvojil. Zelo velik izvoz v I. polletju je bil dosežen pri proizvodnji krmilnih kontaktoijev. Slednjih je bilo izvoženih 212.000 kosov v NDR. Ocenjujejo, da bodo izpad prvega polletja nadoknadili že v tretjem četrtletju. TOZD Stikala danes posluje že s 93 % z letnim planom predvidenih naročil, ki za omenjeno TOZD znaša 2,120.000 dolarjev.
Opažajo tudi, da je v letošnjem letu izvoz na zahodna in tržišča dežel v razvoju šibkejši.
V. B. R.
**■ si-
Planinsko dmštvo Iskrafe v letošnjenrpoletju organiziralo uspel izlet v Prokletije. Glede na zanimanje je bilo pričakovati številnejšo udeležbo, a končno se ga je udeležilo le 24 članov. Kako so se imeli nam bo podrobneje napisal vodja izleta Marjan Novak prihodnjič.
Priznanja Iskrinim strokovnjakom
V počastitev obletnice rojstva Nikole Tesle je konec junija Elektrotehnična zveza iSlovcnije na skromni slavnosti podelila častne diplome nekaterim zaslužnim članom, med katerimi je bilo tudi pet Iskrinih strokovnjakov. Slavnostni podelitvi je prisostvoval tudi častni član Elektrotehnične zveze SRS Žiga Kimovec, ob tej priložnosti pa je Elektrotehnična zveza SRS s častnim članstvom odlikovala tudi prof. dr. ing. Antona Dolenca.
Predsednik Elektrotehnične zveze Slovenije in predsednik skupščine ZP Iskra Vladimir Klavs je za dosedanje uspehe pri delu na področju elektrotehnike izročil častne diplome naslednjim Iskrinim strokovnjakom, diplomiranim inženirjem:
, Ivanu Finku
Francu Levovniku
Francu Mlakarju
Pavlu Tepini in diplomiranemu tehniku Viktorju Koscu.
Predsednik Elektrotehnične zveze SRS Vladimir Klavs je v svojem slavnostnem nagovoru med drugim dejal:
Če se zavedamo, da od vsega tega do vojne v Jugoslaviji nismo imeli praktično ničesar, potem šele lahko ocenimo kolikšna smelost, samozaupanje in pa predvsem vztrajnost in požrtvovalnost je bila potrebna, daje bilo ustvaijeno sedanje stanje in prav tem tovarišem, ki so v tem razvoju elektrotehnike tudi dali svoj izredni osebni delež, je namenjeno to naše današnje srečanje, ko se bomo hkrati spomnili tudi enega naj večjih mož na polju elektrotehnike.
Kljub vsemu še kar zadovoljivi Spet beseda o inovacijah polletni rezultati Iskra Commerce
(Nadaljevanje s L strani)
nega celoletnega uvoza, oziroma 24 odstotkov več kot v prvih šestili mesecih lani. Uvoznega načrta niso dosegli predvsem zaradi uvoznih omejitev ter slabe plačilne sposobnosti Iskrinih delovnih organizacij. Večja konjunktura na evropskih tržiščih se kaže v ostrejših plačilnih pogojih tujih dobaviteljev, ki jih zaradi že tradicionalnega pomanjkanja finančnih sredstev ne morejo izpolnjevati. Na višino uvoza je vplival tudi devizno-režimski sistem, ki je bil letos izdelan zelo pozno.
Temeljna organizacija Zunanji trg je največ uvozila s konvertibilnega področja, in sicer za nekaj več kot 29 milijonov dolaijev blaga, za skoraj 3 milijone dolaijev pa je uvozila z vzhodnega območja.
V polletju so dosegli nekoliko slabši rezultat (48 %) tudi pri zastopništvu, čeprav so poslovali bolje kot lani. Na nižjo realizacijo so vplivale zlasti uvozne omejitve pri opremi, med notranje probleme pa uvrščajo zlasti neustrezne poslovne prostore.
Dejavnost marketinga in služb, ki delujejo v okviru te dejavnosti je potekala po predvidenem načrtu, saj so uresničili kar 55 % letnega načrta. Poudagajo, da bi lahko poslovali še bolje, če jih ne bi ovirala nenadna in neplanirana naročila, ki so običajno vezana na zelo kratke časovne roke, s tem pa vplivajo na večje poslovne stroške.
Kot je znano, so letos nastale velike spremembe pri obračunavanju dohodka zaradi prehoda iz fakturirane na plačano realizacijo. Ta sprememba je nastala zaradi sprejetja zakona o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka, poleg tega pa je s 1. aprilom začel veljati tudi zakon o zavarovanju plačil. Cilj obeh zakonov je omejevanje tako družbene, kot
investicijske porabe. V plačano realizacijo in seveda tudi v celotni dohodek štejejo samo plačani zneski, ki so realizirani s prodajo blaga na trgu. Novi predpisi in zlasti nezadostno poznavanje meničnega poslovanja so se bistveno odražali tudi na prodajo Iskra Commerce.
Na domačem trgu je procent neplačane realizacije izredno visok, zato ker plačila niso 15-dnevna, temveč
Leto inovacij smo v Jugoslaviji podaljšali tudi v letošnje leto zaradi pomembnosti in aktualnosti te akcije. Kaj se torej ne bi tudi v Iskri znova oglasili v Oddelku Službe za industrijsko lastnino, ki se prizadevno ukvarja tudi z vprašanjem inovacij. Spodbudna je bila ugotovitev, da so oddelek v zadnjem času ponovno razširili in da so se lotili še novih problemov, tako da bo tudi tokrat naša Iskra lahko vzor drugim še posebej prav pri odkrivanju novih izdelkov in proizvodnih postopkov.
V oddelku smo naleteli na nova prizadevna sodelavca, ing. Andreja Vojiga in pravnika Sama Cejana.
višja, ter zato ker kupci ne zavamjejo
oku.
svojih obveznosti v zakonskem rol Na zunanjem trgu je položaj boljši predvsem zaradi uvoza, ki se obračunava na osnovi avansov, in zato ker izvozne tegatve nimajo neposrednega vpliva na finančni rezultat Iskra Commerce. Izvozne tegatve se odražajo v finančnem rezultatu celotnega združenega podjetja in so tudi eden od glavnih krivcev za negativni finančni rezultat delovnih organizacij.
Materialni stroški so v mejah načn tovanih, isto pa velja za pogodbene in zakonske obveznosti. Masa bruto osebnih dohodkov je 7 odstotkov pod . načrtovano in je v sorazmegu z realizacijo.
Glede na prodajne tokove v zadnjih dveh mesecih je moč predvidevati, da bo Iskra Commerce v drugem polletju posloval ugodno, vprašljivo pa je, če mu bo uspelo nadoknaditi izpad, ki je nastal zaradi že omenjenih težav v aprilu in maju. Dejstvo pa je, da Iskra Commerce v prvem letu prehoda iz fakturirane na plačano realizacijo ne bo mogel zaključiti poslovanja s pozitivnim rezultatom, ker mu izpad 15-dnevne realizacije pomeni več kot dvakratni ostanek dohodka v njegovih najboljših letih poslovanja. Prepričani so, da se jim bo stanje izboljšalo šele v prihodnjem letu, ker ne bo več tolikšnega razkoraka med fakturirano in plačano realizacijo, saj se bo v plačano realizacijo štela tudi neplačana iz tega leta.	L. D.
Bila sta še nova v našem okolju in zato sta bila tudi skromna in previdna v svojih izjavah, češ da stvari še ne poznata dovolji da pa je vse, kar sta spoznala, zelo dobro in lepo. Tudi v tem seje odražala njuna dobra volja in pripravljenost do sodelovanja, hkrati pa spoznanje, ki se ga mi sami, v svoji samokritičnosti, včasih ne zavedamo dovolj, da je v Iskri, kljub morebitnim nekaterim napakam, vendarle še veliko boljše in bolj urejeno, kot marsikje drugje. Seveda pa je iz tega zvenela tudi prav tolikšna pripravljenost, da se prišleka vključita z vsemi sposobnostmi v ta, za njiju novi kolektiv in po svojih sposobnostih prispevata k nadaljnjemu razvijanju njegove ustvarjalnosti, še prav posebej na področju inovacij.
Novo v novem je vselej še toliko vredno, sicer pa smo si del našega pomenka tudi zabeležili za naše glasilo.
Elektroinženir Andrej Vojir je povedal, da je doslej delal v ZP PTT, medtem ko bo zdaj, „v Iskri, na novem delovnem področju lahko združil tehnična znanja in organizacijo, ki ga zelo zanima in s katero, če bi delal zgolj na tehničnem področju, na drugem delovnem mestu, ne bi imel povezave.“
Na vprašanje, na kakšnem delovnem mestu v Iskri bo delal in kaj lahko pove o programu nove službe je pojasnil, da bo vodja oddelka za patentne in tehnične izboljšave. „Pri svojem delu bom seveda izpopolnil predvsem že začrtani program službe, posebej pa se bom ukvarjal s pospeševanjem inovacijske dejavnosti in
Polletni rezultati TOZD TEA
TOZD Tovarna telefonskih elementov in aparatov iz Kranja je v letošnjem polletju dosegla takšnele poslovne rezultate: eksterna in interna proizvodnja sta skupaj dosegli 102 % predvidene vrednosti, kar znese glede na isto obdobje lanskega leta v kumu-lativi za 56,2 % več. Izvozni rezultati so bili do konca maja zelo ugodni, sedaj pa prihaja do pomanjkanja naročil z zunanjih trgov in sicer za telefonske aparate ter ploščate releje.
Ena bistvenih ovir pri izvozu telefonskih aparatov je državljanska vojna v Libanonu, ki je bil do sedaj njihov dober kupec in tudi posrednik pri prodaji v druge arabske dežele. Pri izvozu v Južno Ameriko se pojavljajo pro-
blemi v zvezi s kvaliteto zaradi tropskih klimatskih pogojev. Največji del težav pa vsekakor povzroča slaba kvaliteta vrvice slušalke, izdelka „Elmo-sa“ iz Svetozareva. V zvezi s tem problemom že dalj časa potekajo pogajanja med predstavniki nabave
Elektromehanike in omenjene DO. TOZD TEA pa je bila tako prisiljena poiskati drugega dobavitelja vrvic. Tako od sedaj naprej dobavlja vrvice tudi Iskrina TOZD ELA v Novem mestu.
Večji izpad v izvozu v letošnjem II. polletju grozi zaradi neizvršenih, čeprav načrtovanih naročil za ploščate releje iz NDR in SZ.
INDUSTRIJA TELEKOMUNIKACIJ
Elektronizacija
izdelkov
	
Kaj predvideva srednjeročni načrt razvoja TOZD TEA
Glavna značilnost proizvodnega programa TOZD Tovarne telefonskih elementov in aparatov iz Kranja je proizvodnja telefonskih elementov in sestavnih delov za telefonske centrale. Ker klasične konstrukcije telefonskih central izpodrivajo sodobnejše elektronske, bo potrebno temu procesu prilagoditi tudi razvojni program TOZD TEA. V ta namen bo slednja postopoma prešla na nov program proizvodnje naprav za priključevanje na telefonske linije (t. im. telekomuni-jkacijski terminali) - n. pr.: telefonske aparate raznih izvedb, telefonske aparate za javne telefonske govorilnice, faksimile naprave (s katerimi je možen prenos pisanih podatkov na daljavo ipd.) ter telefonskih elementov novejših konstrukcij za potrebe ostalih TOZD v sklopu proizvodnje telefonije. Za ta bodoči razvoj pa je seveda bistveno, zagotoviti dovolj veliko število strokovnih kadrov, predvsem z visoko izobrazbo.	V B R
Pred kratkim so mladi kadeti, ki so končali drogi letnik srednje strokovne šole za notranje zadeve v Tacnu, obiskali kranjsko Iskro. Seznanili so se z varnostno problematiko naše delovne organizacije in oblikami dela na tem področju v OZD. Vodja oddelka za varnost v DO Gvido Dornik je kadetom povedal, kako je zaživela družbena samozaščita po naših temeljnih organizacijah združenega dela. Ogledali so si tudi proizvodni proces v vseh obratih v Savski loki in TOZD ATO na Laborah.
_ ISKRA
Številka 33 - 14. avgust 1976
ISKRA
Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko KRANJ o. sol. o.
objavlja
prosti delovni mesti:
1.	VODJA RAZVOJNEGA LABORATORIJA V TOVARNI STIKAL
2.	VODJA KONTROLE OBDELAVE V TOVARNI TEA
POGOJI Pod tč. L:
visoka izobrazba elektrotehnične stroke z 8 let delovnih izkušenj ter z aktivnim znanjem tujega jezika Pod tč. 2.:
višja šolska izobrazba strojniške ali organizacijske stroke s 6-letno prakso
Pismene prijave pošljite do 20. avgusta 1976 na naslov: ISKRA ELEK-TROMEHANIKA KRANJ, kadrovski oddelek, 64000 Kranj, Savska loka 4.
pomočjo pri zaščiti patentov in licenc.
Pri tem poslu gre zlasti za kontakti-ranje z vsemi izumitelji, inovatorji tehničnih izboljšav."
Sam je zatem dodal pohvalo na račun Iskre, češ da je bil pred enim mesecem na seminarju v Kragujevcu, kjer je lahko ugotovil: „kako predvsem ljudje izven Iskre visoko cenijo inovacijsko dejavnost Iskre in to ne le naključnih inovatorjev, pač pa še posebej organiziran razvoj te dejavnosti."
„Inovacij je v Iskri sorazmerno veliko", je dodal ing. Andrej Vojir, „pre-malo pa je registriranih. Pogosto se odkritja ali izboljšave enostavno izenačijo z rednim delom. Zato bo treba v prihodnje načrtno - moralno in mate-rilano - bolj stimulirati inovativno dejavnost!"
Ko smo se zatem razgovarjali o splošnem vzdušju, na katerega je naletel v Iskri, je takoj razkril svoje vtise: ..Predvsem sc ozračje v zadnjem času vidno popravlja. Samoupravljavci v Iskri očitno kot celota razumejo, kaj pomenijo inovacije, medtem ko sem v prejšnji službi včasih imel občutek zavisti, če je kdo dosegel nekaj več kot drugi." Zaključil je z željami: ..Da bi se na novem delovnem področju čim prej vključil v svojo novo dejavnost in uspel vzpostaviti potrebne stalne stike z avtorji inovacij!"
Drugi sobesednik, vodja oddelka za znake in pravo pri službi za industrijsko lastnino in diplomirani pravnik Samo Ccjan je že v uvodu omenil, da je diplomiral pri znanem slovenskem pionirju na področju zaščite industrijske lastnine prof. Stojanu Pretnarju in da ga je ta navdušil za to področje. ,,Čeprav sem vendar tudi sam tehnično usmerjen!", je pripovedoval Cejan.
Zato pa je tudi on na vprašanje o svojem novem delovnem mestu pojasnil, da mu bo okvir dajalo delovno mesto samo. ..Zadolžen sem za blagovne znake v okviru Iskre. Po svojih močeh bom dajal nasvete pri licenčnih pogodbah oziroma aktih, ki se tega tičejo."
Na vprašanje, kaj je v tem pogledu že našel v Iskri storjenega je odvrnil-da „vsekakor samoupravni sporazum s tega področja, ki je zelo dober! Zdaj delamo poslovnik, ki bo pojasnjeval samoupravni sporazum in po katerem bodo avtoiji lažje delali patentne prijave".
Vsekakor pa je bil tudi še sam poln želje, da se še nadalje izpopolni-..Predvsem želim še nadaljevati študij na tretji stopnji s tega področja. Moral bi se tudi preglodati skozi mnogo knjig, zavedam se pa, da gre tu hitrost na račun kvalitete. Sicer pa je delo samo pomembno, čeprav težko, pri tem vtapljanju v delo pa človek tudi sam sproti odkriva kaj novega!"
Razumljivo je bilo tudi. da smo naš obisk v oddelku zaključili še z bežnim pomenkom pri vodji službe za industrijsko lastnino Bojanu Pretnarju, ki je še enkrat naglasil: „Že dolgo v okviru nalog ugotavljamo,daje zasedba v našem oddelku premajhna in da zavlačevanje v reševanju kadrovskih m prostorskih vprašanj ne prispeva k zadosti hitremu razvoju. Morda bi vendar lahko rekli, da smo se zdaj kadrovsko izpopolnili in da nam daje to večje upe, da bomo rešili zastavljene naloge, kijih ni malo. Ugotavljam0 pa, da se dobro razumemo, kar je pomembno za teamsko delo, vendar bo, seveda še trajalo, da se bomo vsi-predvsem novo izšolani, specializirali na svojih področjih kar pa je seveda vse še dodatno odvisno od časa in finančnih zmožnosti.
Pripravljamo navodila za učinkovito organizacijo poslovanja v zvezi z obravnavanjem inovacij in v ta namen pripravljamo ustrezne obrazce za pri; javo, oceno itd. in poslovnik z napotki za uporabo obrazcev. V zvezi s tem nameravamo v jeseni organizirati enodnevni seminar za vse, ki so za to zadolženi in jih to zanima", je sklenil Bojan Pretnar v imenu službe, ki ne; dvomno nenehno bdi nad tem, da bi
Iskra v iskanju novega ne zaostala.
mak
Priznanje samoupravljalcem
V. B. R.
Ob prazniku občine Radovljica občinska in javna priznanja - Iskrina TOZD Instrumenti dobila priznanje za samoupravljanje
Na slavnostni seji občindce skupščine Radovljica, kije bila 4. avgusta v avli Osnovne šole A. T. Linharta v Radovljici v počastitev praznika občine, so bila med drugim podeljena tudi občinska in javna priznanja občin® Radovljica v 1. 1976. Po krajšem kulturnem programu in slavnostnih nagovorih predsednikov skupščin občine Radovljice ter pobratenih občin iz bratskih republik je povzel besedo tudi sekretar Zvezne konferenc® SZDL Jugoslavije Maijan Rožič.
V	svojih izvajanjih je med drugim dejal, da v svetu še dandanes zlonamerno izkrivljajo pomen NOB ter ga prikazujejo kot neorganiziran odpor peščice ljudi, čeravno smo vse, kar danes imamo, zgradili na temeljih politike in pod vodstvom ZKJ. Poudaril je, da tudi pritiski s strani v 1. 1948 niso mogli preusmeriti naše poti in da
, je tudi omenjeni občinski praznik manifestacije vseh naporov naših delovnih ljudi. Nadalje je omenil sedanje napore naše družbe, kijih vlaga v uresničevanje vsebine zakona o združenem delu. Pri tem se, bomo morali vsi skupaj pošteno potruditi pri opuščanju podjetniške miselnosti v OZD ter državno-Iastniških odnosov v njih, voditi bomo morali bolj samoupravno in manj administrativno politiko, dogovorjene skupne cilje pa v skupnem interesu tudi dejansko uresničevati! Osnova vsemu temu pa so prav samoupravni proizvodni odnosi.
Pred bližnjo konferenco neuvrščenih v Colombu, ki ima svetoven pomen, lahko s ponosom zatrdimo, daje gibanje neuvrščenih nadaljevanje teh naših prizadevanj ter hkrati spodbuda podjarmljenim narodom k ekonomski in politični osamosvojitvi, hkrati pa tudi k popuščanju napetosti v svetu. Pri vzpostavljanju sistema enakopravnih odnosov v svetu se danes pojavljajo veliki odpori privilegiranih držav, zato imajo napori Jugoslavije v tem smislu še poseben pomen.
V	nadaljevanju so podelili občinska in javna priznanja. Med drugimi je prejela javno priznanje občine tudi Iskrina TOZD Tovarna merilnih instrumentov Otoče.
OBRAZLOŽITEV
..Zametki tovarne so nastali kmalu po ustanovitvi ISKRE v Kranju, ko se
je začela proizvodnja instrumentov if števcev. Oddelek INSTRUMENTI j® rasel s tovarno vred.
21/8-1961 se je oddelek preselil novo lokacijo v Otoče, v prostor® bivše tekstilne tovarne. Celotni k°' lektiv je takrat štel 137 članov. Število zaposlenih je zelo hitro naraščal0 do leta 1969, ko je bilo že 400 zap°' slenih, sedaj pa jih je 510.
Tudi prostorsko seje tovarna v l3 letih povečala za več kot dvakrat.
Proizvodna usmeritev je ostala vsa ta leta ista. Zaradi potreb tržišča ih stalnih tehnoloških izboljšav so preč®) intenzivno uvajali nove izdelke, ki s0 bili boljši in cenejši.
Tuja tržišča so začeli osvajati pr®0 osmimi leti. Sedaj izvažajo že okr°S 40 % proizvodnje. Vrednost mesečn® proizvodnje presega 10 milijonov dih
Večina zaposlenih je z območj3 krajevne skupnosti Ljubno in sic®r 126, iz Radovljice 105, Lesc 46, Br®' zij 40 itd.
Iz občine Radovljica je 416 zap°' slenih, Tržiča 5, Kranja 54 in Jeseni® 28.
Vzporedno z rastjo tovarne se j® razvijala tudi samoupravna organiz1' ranost. Ko sc je tovarna preselila v Otoče, so se formirali prvi samostojh* samoupravni organi v tovarni. Kij00 temu, da je bila takrat tovarna š® obrat Iskre Elektromehanike Kranj,$e je po zaslugi dobre samoupravne orga' niziranosti in prizadevanja vsega k°' lektiva tovarna razvijala tako dob roda je že leta 1964 dobila lasten žir° račun in s tem status samostojne d®' lovne organizacije v okviru ZP Iskra
Začetek samostojnega obratovanj3 ni bil lahek, saj so razpolagali z zej0 skromnimi obratnimi sredstvi. Tud*
(Nadaljevanje na 3. strani)
Značilnosti razvoja TOZD Upori v Šentjerneju
Z razvojem elektronske industrije v Sloveniji se je pokazala potreba po Proizvodnji elektronskih sestavnih delov. To veliko pionirsko delo je začel takratni Institut za elektro-zveze, kije zrastel na tradicijah partizanskih vezistov.
Med najbolj razšiijene sestavne dele ekktronskih vezij spadajo upori, tako stalni kot nastavljivi. Uspešen domači razvoj v tehnološko-kemičnem laboratoriju Instituta za elektrozveze v letih 1949-1951 je omogočil postavitev obrata za proizvodnjo uporov v Šent-^rneju na Dolenjskem. Proizvodnjo v Šentjerneju so začeli z zelo skromnimi Proizvajalnimi sredstvi, to je z laboratorijsko opremo, ki je bila v celoti ^delana doma. Tudi proizvodni prostori so bili več kot skromni — opu-toena traktorska garaža in adaptirani hlevi. V začetku so zaposlili 9 delav-cev, količinska proizvodnja pa je bila 1000 kosov na dan, vendar je hitro Naraščala. Tako so leta 1955 že proizvedli 2,5 milijona uporov, leta 1959 Pa je 170 delavcev v proizvodnji izdelalo 8 milijonov uporov.
Za razvoj novega elektronskega elementa — upora, je bilo značilno, da j® celotni razvoj proizvodnje potekal z lastnimi silami od razvoja izdelka do konstrukcije in izdelave proizvodne °preme. Za ta razvoj so značilna 4 °bdobja:
" uvajanje proizvodnje s primitivno ročno tehnično in zastarelo izvedbo izdelka,
" miniaturizacija in posodabljanje izdelka ter uvajanje majhne mehanizacije na posameznih delovnih mestih,
" modernizacija in mehanizacija delovnega procesa ter usmeritev na izvoz,
" osvajanje profesionalnih elementov za elektroniko na osnovi programskega vlaganja investicijskih sredstev.
Značilnosti razvoja proizvodnje v ^četnem obdobju so bile v tem, daje Proizvodnja rastla z. dodatnim zapo-stovanjem delovne sile ter uvajanjem druge in tretje izmene. Uvajali pa so todi drobne racionalizacije v tehno-toškem postopku. Pri članih kolektiva j® prevladovala velika zagnanost in Navdušenost v ustvarjalnem delu. Člani kolektiva so vložili v izgradnjo novih prostorov preko desettisoč Prostovoljnih delovnih ur. Strokovni kadri pa so vlagali vse svoje sposobnosti in znanje v napredek tehnologije *n mehanizacijo proizvodnega procesa. Prav tako je že za to obdobje značilno intenzivno razvojno delo v laboratorijih IEV in pozneje ZZA v Ljubljani, 0 čemer priča obširna tehnična in tehnološka dokumentacija.
Poudariti velja, da razvoj proiz-v°dnje uporov ne bi bil mogoč brez Ustrezne proizvodnje keramičnih norcev. Proizvodnja keramike je pričela v Črnučah, nato se je preselila v Pfžanj ter končno obstala v bivših toizarskih delavnicah v Vižmaijih v t-jubljani, kjer danes na osnovi številnih racionalizacij in uvedbe mehaniza-toj® kljub prostorski utesnjenosti prodajajo keramiko, potrebno za proizvodnjo uporov, ki je v zadnjih desetih ®tih narastla za 10 krat (plan 1975: ^-O milijonov uporov).
Razvoj porcelana za upore je prav tako kot proizvodnja upora plod sa-nrostojnega dela domačih strokovnjakov IEV in pozneje ZZA. Jz Poročil o njihovem delu je moč raz-°rati, da so že takrat pri delu uporab-•jali najsodobnejšo laboratorijsko °Premo.
Nekaj let po uvedbi proizvodnje uPorov je tovarna v Šentjerneju začela Proizvajati nov elektronski element, Potenciometer. Leta 1955 beležimo to proizvodnjo 400.000 kosov.
V zadnjih nekaj letih zaznamujemo tolo veliko porast proizvodnje poten-C1ometrov, še posebno pa prodaje na toozemskem tržišču. Za to proiz-
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektromeha-niko, avtomatiko in elemente, Kranj ~ Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Bogo Mohor, v. d. odgovornega urednika Janez Šilc — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vrača-tno — Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon 24-905, int. 48 — Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRA-VlCA—DNEVNIK, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
vodnjo je značilno, da z ozirom na svojstveno tehnologijo veže veliko delovnega časa, kar omogoča množično zaposlitev delovne sile. Ker je tako razmeije iz delovnega časa na tem izdelku tudi v svetu, omogoča to veliko konkurenčno sposobnost na svetovnem trgu. V poslovnem letu 1975 je tovarna v Šentjerneju izvozila proizvodov v vrednosti blizu 4,5 milijonov dolarjev. Od skupne proizvodnje predstavlja izvoz 85 %.
Poleg razvoja elektronskih elementov je moral kolektiv vzporedno razvijati proizvodno opremo, merilno in krmilno elektroniko. To je omogočilo lastno pot v mehanizaciji proizvodnega procesa. Osvojena je bila originalna tehnologija od izdelka do vseh proizvodnih naprav. Tako lahko kolektiv v Šentjerneju prodaja na tuji trg ne le izdelke, pač pa tudi znanje in tehnologijo.
Pri načrtovanju perspektivnih programov izhaja delovni kolektiv v Šentjerneju predvsem iz predpostavke, da je svet velik in da so perspektivne možnosti razvoja praktično neomejene. Danes pokriva kolektiv z izdelki cca 1 % svetovne potrošnje. Njihove ambicije pa so, da dosežejo 6 %, to se pravi, da mora pošesteriti proizvodnjo. Da bi zagotovili trajno prisotnost na svetovnem trgu, vidijo osnovno nalogo v bodoče ne le v teni, da povečujejo proizvodne zmogljivosti, pač pa predvsem v tem, da v proizvodni program vnašajo nove, sodobne izdelke, ki bodo tehnično na svetovni ravni. Da bi to dosegli, so nadaljevali tradicijo povezovanja z dobro opremljenimi, strokovno močnimi raziskovalnimi organizacijami. V najnovejšem obdobju sta to Institut J. Stefan in Institut za elektroniko in vakuumsko tehniko v Ljubljani.
V	sodelovanju z IEVT osvaja tovarna v Šentjerneju profesionalni upor na osnovi tankih kovinskih plasti, po katerem vlada v svetu veliko povpraševanje.
V	sodelovanju z Institutom J. Stefan je bil leta 1975 osvojen nov proizvod — potenciometer na keramični
podlagi. Ta nov izdelek je po tehnični ravni uporabljen v najzahtevnejših profesionalnih elektronskih napravah. Za proizvodnjo potenciometrov je zelo pomembno, da so strokovnjaki tovarne osvojili zahtevno proizvodnjo keramičnih nosilcev na osnovi aluminijevega oksida.
Potenciometri na keramični podlagi so narejeni z novo sodobno tehnologijo, ki so jo razvili sodelavci tovarne in Instituta J. Stefan. To je ta-koimenovana debeloplastna tehnologija, ki omogoča izdelavo vrste komponent in vezij, ki do sedaj niso bili v Iskrinem programu. Točneje, gre za izdelavo debeloplastnih pasivnih komponent, debeloplastnih uporovnih vezij, debeloplastnih RC vezij in debeloplastnih hibridnih vezij.
Ker je danes glavni potrošnik hibridnih vezij profesionalna in industrijska elektronika, odraža uvedba nove proizvodnje tudi nemajhne ambicije Iskre in tovarne v Šentjerneju v prihodnosti. Največja poraba hibridnih vezij je v telekomunikacijah in računalnikih. Prodirajo pa tudi na področje regulacijske tehnike, avto-elektronike in v zabavno elektroniko.
Hibridna vezja srečujemo vse pogosteje v vseh elektronskih napravah in sistemih, kjer se kažejo potrebe po miniaturizaciji, večji zanesljivosti, manjši teži in splošnemu* znižanju stroškov izdelave in vzdrževanja elektronskih naprav. Monolitna in hibridna vezja, izdelana v debeloplastni ali tenkoplastni tehnologiji, se funkcionalno in ekonomsko dopolnjujejo in tvorijo osnovo tega, kar razumemo pod pojmom mikroelektronika.
Za uvedbo novih proizvodov in povečanje obstoječe proizvodnje bo kolektiv ob pomoči ZP Iskra iu bank vložil blizu 7 milijard S din. Ob pravočasni realizaciji programov bo v 5 letih dosežena realizacija 35 milijard, od tega 18 milijonov dolarjev izvoza.
Oborožen s predanostjo članov kolektiva, z bogatimi izkušnjami — moderno tehnologijo in znanjem, kolektiv v Šentjerneju z zaupanjem zre v bodočnost.	Prof. dr. D. Kolar
PRIZIMAIMJE SAMOUPRAVLJALCEM
(Nadaljevanje z 2. strani)
proizvodnja je bila sorazmerno nizka, okrog 80 milijonov mesečno. V desetih letih samostojne poti so uspeli dvigniti proizvodnjo na milijardo dinarjev mesečno, s tem v zvezi pa so rasla obratna sredstva. Ti rezultati so odraz delavnosti kolektiva, dobre samoupravne organiziranosti in vseskozi dobrega sodelovanja med upravo in družbenopolitičnimi organizacijami.
V letu 1974 so se skladno s samoupravnim sporazumom o združevanju v ZP ISKRA ponovno združili v bran-žno delovno organizacijo ISKRA -Elektrornehanika, v kateri imajo status TOZD. S tem pa seje samoupravljanje še bolj uveljavilo. Aktivno sodelujejo tako na nivoju TOZD, kot tudi DO pri oblikovanju poslovne politike in oblikovanju, medsebojnih samoupravnih odnosov. Kljub kriznemu obdobju, ki ga preživlja gospodarstvo v svetu in pri nas, dobro poslujejo, povečujejo proizvodnjo in izvoz in vsako poslovno leto pozitivno zaključijo.
Njihovi samoupravni organi so organizirani v celoti v smislu ustavnih določil. Najvišji samoupravni organ -zbor delavcev - imajo organiziran po oddelkih tako, da imajo pet delnih zborov, na katerih se sprejemajo odločitve z večino glasov vseh zaposlenih.
Fonnirane imajo tudi vse ostale samoupravne organe. Delavci so obveščeni z internim glasilom, poleg tega pa vsi delavci prejemajo tudi glasilo ZP ISKRA.
Letos praznujejo 15-letnico ISKRE INSTRUMENTI OTOČE, 15-letnico, ki je pogojena z velikimi uspehi sorazmerno ekonomsko močne in perspektivne tovarne, na področju elektronskih in električnih instrumentov ter aparatur, kajti ugotovljeno je, da so že dosegli svetovno raven kvalitete in tehnologije na tem področju. To se odraža v sodelovanju z znanimi evropskimi firmami. Vse to pa jim zagotavlja njihova dobra kadrovska struktura in stalna skrb za še bolj kvaliteten kader, kakor tudi močan lastni tehnični razvoj.
Tovarna je locirana na območju krajevne skupnosti Ljubno. Delavci v tovarni se zavedajo, da morajo sodelovati tudi s krajani oziroma občani krajevne skupnosti, kjer delajo. Zato so že dokaj zgodaj pričeli sodelovati s
krajevno skupnostjo Ljubno in so tudi že vidni znaki. Ne bi naštevali vseh skupnih akcij iz preteklosti, ampak bi se osredotočili bolj na zadnje obdobje. Kot velik uspeh ocenjujemo skupna prizadevanja za zazidalni načrt Posavec, kj< r si krajevna skupnost in tovarna delita stroške za ta projekt, ki je v zaključni fazi izdelave, natančneje, pred obravnavo in sprejetjem pristojnih organov. Iz tega projekta je razvidno, da se tako tovarna kot krajevna skupnost zavedata, da morata poživiti tudi aktivnost in razvoj kraja.
Poleg tega projekta je tovarna v letošnjem letu prispevala krajevni skupnosti Ljubno za skupna vlaganja v komunalno ureditev kraja 130.000 din m to poleg redno dogovorjenih sredstev.
Tovarna se v sodelovanju s krajani oziroma krajevno skupnostjo ne zapira samo v meje krajevne skupnosti Ljubno, pač pa sodeluje tudi z drugimi krajevnimi skupnostmi. Dokaz za to je, da so že v letošnjem letu namenili in nakazali krajevni skupnosti Podnart 100.000 din kot prispevek tovarne k asfaltiranju ceste Otoče Žaloše.
Iz vsega tega je razvidno, da so tudi na tem področju dovolj aktivrn in na dokaj visoki ravni."
Ponosni so lahko na svoje vidne uspehe. To priznanje pa jim bo hkrati tudi spodbuda za še boljše delo.
Viktorija Budkovič Rayyes
Petdnevni izlet v ČSSR
SPOZNAJTE ČEŠKO - AVTOBUSNI IZLET BO V ČASU OD 2. 10. DO 6. 10. 1976
Vabimo vas na krožno potovanje po Češki. Obiskali bomo 7 najbolj zanimivih mest, ki so bila bogati kulturno zgodovinski centri in so to vlogo ohranila še do danes. Tokrat bomo ostali na Češkem 4 dni, tako da bo kljub precejšnji oddaljenosti nekaterih krajev dovolj časa za ogled znamenitosti, seveda pa tudi za individualni obhod Prage.
L dan - 2. 10. 1976 (sobota)
Odhod iz Ljubljane ob 03.00 uri.
Prvi večer se bomo po celodnevni vožnji in kratkem postanku na Dunaju odpočili že na Moravskem, v Bmu. Večeijo in sprejem pa bomo imeli v Blanskem. Glavno mesto Moravske si bomo ogledali naslednje dopoldne. To je veliko univerzitetno mesto, pomemben trgovski in industrijski center. Poznan je tudi velik razstaviščni prostor, kjer je vsako leto meseca septembra odprt sejem industrijskega blaga. Nad mestom se dviga mogočen grad, simbol avstro-ogrske oblasti, kjer so bili zaprti številni borci za svobodo češkega naroda.
2.	dan — 3. 10. 1976 (nedelja)
Po ogledu Brna se bomo za kratek čas ustavili še v mestecu Blansko. Čeprav je mesto izrazito industrijsko, paje lahko zanimivo za popotnika. Ogleda vredna je tudi umetnostna galerija. Tukaj bomo ob kosilu lahko poklepetali z našimi gostitelji, in že se bomo odpeljali proti Pragi, kjer bomo prenočili.
3.	dan — 4. 10. 1976 (ponedeljek)
Dopoldne se bomo z avtobusom peljali na krožni ogled glavnega mesta Češkoslovaške. Seveda si bomo večino spomenikov lahko ogledali samo od daleč, vsekakor pa bo to dobra orientacija za samostojne pohode po Pragi. Popoldne bo prosto, lahko se bomo podali na podrobnejše raziskovanje tega tisočletnega mesta, prave zakladnice ponosnih gotskih in razkošnih baročnih palač in cerkva. Mesto je bilo že v 14. stoletju (vlada Karla IV. in sina Vaclava) pomembno umetnostno in univerzitetno središče, doživelo svoj drugi razcvet v 18. stoletju in ohranilo to značilnost do danes.
Mesto deli reka Vltava na dva dela. Na levem bregu se na vzpetini bohoti nekdanja kraljeva palača Hradčani, kije še danes rezidenca predsednika republike, z zakladnico, Narodno galerijo, ki hrani številna platna zahodnoevropskih mojstrovin cerkvijo sv. Vida. Cerkev so gradili cele pol tisočletja in hrani lepe kraljeve nagrobnike in dolgo vrsto kiparskih portretov vladarske dmžine Karla IV. Zunanjost Hradčanov je med leti 1920-38 urejeval Jože Plečnik. S Hradčanov se bomo spustili na Malo strano — v stari del mesta, kjer se med ozkimi ulicami skriva Nikolajeva cerkev (ena najlepših baročnih cerkva v Pragi). Vltavo bomo prečkali po Karlovem mostu, okrašenem z baročnimi kipi, na desnem bregu pa je t. im. Staro mesto. Prašna brana — srednjeveška utrdbena vrata in na malo oddaljeni vzpetini Višegrad — pokopališča cerkev.
Med potepanjem po mestu se bomo prav gotovo spomnili na komičnega junaka češke literature vojaka Švejka in ker je le-ta pridno zahajal k Fleku ali U Kaliha, si bomo tudi mi po večeiji potešili žejo s kozarcem črnega piva.
4.	dan — 5. 10. 1976 (torek)
Po zajtrku se bomo odpeljali proti severozahodu v znamenito zdravilišče Karlovy Vary. Leta 1958 je zdravilišče slavilo 600. letnico obstoja in med znanimi obiskovalci lahko najdemo ruskega caija Petra Velikega, Goetheja, Schilleija, Beethovna, Chopina, in tudi Karla Marxa. Mesto ima še danes izrazito avstro-ogrsko podobo, z negovanimi parki pase staplja s čudovito okolico. Razen po filmskih festivalih so Karlovy Vary poznani tudi po industriji kristalnega stekla. Spretni steklarji oblikujejo belo ali obarvano steklo v čudovite kozarce, vaze, različno posodje in tudi bižu-
terij°'	(Nadaljevanje na 4. strani)
Razpisna komisija delavskega sveta ISKRA - AVTOMATIKA TOZD Napajanja Novo mesto Bršljin 63, n. sub. o.
razpisuje
skladno z 213. členom statuta vodilno delovno mesto
DIREKTORJA TOZD
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih v zakonu, izpolnjevati še naslednje pogoje:
da ima visoko izobrazbo tehnične ali ekonomske smeri in pet let delovnih izkušenj v stroki;
- da ima družbeno-politične in moralno-etične lastnosti po družbenem dogovoru o osnovah kadrovske politike v občini Novo mesto in ustvarjalen odnos do samoupravljanja;
da ima sposobnost organiziranja in vodenja poslovanja ter vsklajevanja delovnega procesa.
Vloge z opisom dosedanjega strokovnega dela, družbeno politične aktivnosti, dokazilom o doseženi strokovni izobrazbi in potrdilom o nekaznovanju, naj kandidati pošljejo v 15 dneh od dneva razpisa na zgornji naslov v zaprti ovojnici z oznako „za razpisno komisijo."
Stanovanje je na razpolago.
RAZSTAVA PLANINSKE FOTOGRAFIJE
Razstavo organizira Ljubljanski meddruštveni odbor planinskih društev Ljubljana.
Razstava bo potujoča in jo borno prikazali v Poslovni stavbi ZP Iskra v Ljubljani — Trg revolucije 3 in ostalih planinskih društev.
Prosimo člane planinskega društva ZP Iskra, da svoje fotografije do 18. avgusta 1976 pošljejo tov. Ivanu Razboršku, 1C — Služba za raziskavo tržišča, Ljubljana, Topniška 58 (informacije na tel. 314-288).
Pogoji za sodelovanje:
Na razstavi lahko sodeluje vsak član planinskega društva z dvema fotografijama črno-bele in barvne tehnike, ki zajemajo tematiko planinstva, alpinizma, jamarstva. Gorske reševalne službe. Gorske straže, itd.
— Najmanjši format fotografij je 13 x 18 ali 18 x 24.
Žirija bo izvršila selekcijo slik oz. ocenjevanje ter izbrala 8 slik, ki bodo nagrajene, in to: 5 fotografij čmo—bele in 3 fotografije barvne tehnike. Nagrade bodo praktične.
Vsak udeleženec dobi zalivalo v obliki diplome.
Datum otvoritve razstave bomo objavili pozneje.
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta
ALOJZA KOVAČIČA
se vsem sodelavkam in sodelavcem tekočega traku telefonskih aparatov „!TEA" iskreno zahvaljujem za izrečena sožalja, venec ter denarno po-11106	hčerka Jožefa Aljaž
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega očeta
FRANCA HRIBARJA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz TOZD Vzdrževanje za podarjeno cvetje, izraze sožalja in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti
sin Franc Hribar
Pogled iz avtokampa Runke na pomol.
PETDNEVNI IZLET V ČSSR
(Nadaljevanje s 3. strani)
Po kosilu si bomo ogledali še eno zdravilišče — Marianske Lažne. To mesto je ravno tako zgrajeno v empiričnem in secesijskem slogu in z vsemi parkovnimi nasadi zaščiteno kot celota. Tukaj bomo poskusili Beherovko in čokoladne oblate ali pa si bomo za spomin kupili krhko keramično vazo.
Ta dan si bomo ogledali še glavno mesto vzhodne češke — Plzen, kjer bomo tudi prenočili. Plzen je izrazito industrijsko mesto — težka industrija, gradbeni material, kožarska, keramična, lesna, papirna in druge industrije, najbolj poznana pa je pivovarna in svetovno znano PLZENSKO PIVO. Mesto pa je tudi bogato z zgodovinskimi znamenitostmi.
5. dan — 6. 10. 1976 (sreda)
Zgodaj zjutraj bomo nadaljevali pot proti češko-avstrijski meji in si na poti ogledali še grad Hluboka. Psevdogotska stavba privlači danes največ obiskovalcev med češkimi gradovi, ki jih ni ravno malo. Hluboka je zakladnica kulturno zgodovinskih predmetov, saj je vseh 140 soban opremljenih. Videli bomo razkošno rezbano pohištvo, knjižnico, dela umetnikov 19. stoletja, izredno bogato zbirko kitajskega porcelana ip. Skupna značilnost čeških gradov pa so parketi. Raznobarvne lesene ploščice so zložene v številne vzorce in mozaične like, skrbno so obnovljeni in tudi zavarovani.
Naš zadnji postanek na Češkem bodo Češke Budejovice. Značilni mestni pravokotni trg z vodnjakom obdajajo stavbe z arkadami v pritličju, kamor so se skrile male trgovinice. Po kosilu se bomo odpeljali proti meji v Dolni Dvorište in preko Linza in Visokih tur proti Ljubljani, kamor bomo prišli v poznih večernih urah.
Izkoristite L redno priložnost in spoznajte Češko. Cena izleta je 1.700 din. Vse informacije boste dobili v Počitniški skupnosti ISKRE, Ljubljana, Trg revolucije 3, tel. 324-765, kjer sprejemamo prijave in dobite vse podrobne informacije.
ŠE MOŽNOSTI ZA LETOVANJE
Počitniška skupnost Iskra sporoča vsem interesentom, ki se še niso odločili za dopust, da ima še nekaj prostih mest in sicer: v Trenti v času od 28. avgusta do 4. septembra, na Dugem otoku v izmenah od 21. — 31. avgusta od 24. avgusta do 3. septembra, od 28. avgusta do 7. septembra, od 31. avgusta do 10. septembra, od 3. do 13. septembra, v avtokampu Runke v času od 24. avgusta do 3. septembra.
ISKRA COMMERCE Ljubljana
LJUBLJANA TOZD DOMAČI TRG Direkcija za servisno dejavnost
objavlja prosti delovni mesti
—	TEHNOLOGA SERVISIRANJA
za delo na področju telefonije in na področju usmemiških naprav vključno z vari bio tehniko.
Pogoji:
—	Končana Elektro fakulteta L stopnje ali višja tehniška šola elektro smeri
—	Pet let prakse na podobnih napravah v industriji
—	Pasivno znanje angleškega in nemškega jezika
—	Zaželen odslužen vojaški rok - Trimesečno poskusno delo
Kandidate prosimo, da ponudbe v roku 10 dni po objavi v dnevnem časopisu dostavijo na naslov: Iskra Commerce,Kadrovsko socialna služba, Ljubljana, Topniška 58.
Hitropotezni šahovski turnir
Šahisti Iskre bodo 28. avgusta tl. ob 8,30 imeli hitropotezni šahovski turnir v hotelu Maestoso v Lipici. Organizatorji v TOZD Sprejemniki — Sežana bi radi čimbolj številno udeležbo, zato naj se šahisti prijavijo tov. Marjanu Strnadu v TOZD Sprejemniki v Sežani, najkasneje do 24. avgusta.
Po tekmovanju bo ogled dresurnega jahanja.
Izlet na Rateško Pončo
Planinska sekcija ISKRA Elektromehanika Kranj organizira v soboto, 21. avgusta planinski izlet na RATEŠKO PONČO.
Prijave sprejema Olga Pajk, tel. 2822, GPP E RO. in poverjeniki sekcije do srede. 18. 8. 1976.
Vabljeni!
Zadovoljni z oddihom v Bunkah
Gotovo iiriii vsa kilo svoj omiljen kotiček nekje ob Jadranu ali pa v gorah, kotiček, kjer vedno rad preživi krajši ali daljši oddih in kamor se vedno rad vrača. Za mene je takšen košček sveta vasica na skrajnem koncu Istre Prema n tu ra pri Pulju, vasica, kije bila še pred desetletjem in več le majhna pikica na zemljevidu, zdaj pa veza njo domala vsa Jugoslavija, saj je postala in postaja eno od večjih naših turističnih središč.
V lepem, borovem gozdičku oh zalivu Runke, ki je kakšnih 5 minut hoje daleč od Prema n ture, je v tamkajšnjem karava n ing kampu letos na oddihu tudi precej Iskrašcv. Tiste dni, ko sem bil tam. jih je bilo več kot 150, zanimivo pa je, daje bilo v celotnem kampu kar okoli 80 odstotkov slovenskih dopustnikov. Svoje delavce je'poslalo tjakaj poleg Iskre še več drugih delovnih organizacij, med njimi Slovenijales, Slovcnija-vino, limona, Gorenje ter nekatere občine.
Kamp razpolaga s 1.100 posteljami v 332 avtomobilskih hišicah. Od teh hišic jih je 32 velikih, s petimi ležišči, v 150 so štiri ležišča, v ostalih 150 pa po tri. Nekako v sredini kampa med pomolom in nedaleč od morja je sodobna restavracija s 400 sedeži, ki pa je kljub sorazmerno nizkim cenam precej prazna, saj se večina dopustnikov odloča za ..lastno" kuhinjo. Ob prihodu namreč dobijo celoten pribor za kuhanje, v hišici je plinski kuhalnik, imajo lasten hladilnik in še marsikaj drugega, poleg tega pa je v kampu tudi samopostrežna trgovina, ki je verjetno tudi glavni ..krivec" za na pol zasedeno restavracijo.
Nikomur ne bi rad ničesar oporekal, toda po mojem mnenju, se nam vsaj na počitnicah ne hi bilo treba ukvarjati s kuhalnico in lonci, pa čeprav hi prihranili kakšen dinar. Oddih naj bi bil oddih, takrat pa naj delajo gostinski delavci. Celoten penzion v Runkah stane okoli 150 din, je pa nekaj razlik glede na velikost prikolice. V kampu je več sanitarnih prostorov, poleg tega pa je na polotočku avtokampa več
Družina Janc in Tone Kemperle pri začetni kopalni „vadbi“ najmlajše.
umivalnikov s pitno vodo, oh obali pa tušev.
Seveda so |X)skrbeli tudi za lepo urejeno plažo. Otroško kopališče sc lahko pohvali s čudovitim peskom in nizko vodo (50 do 60 cm), za odrasle pa so uredili betonske platoje. Nekateri sc kopajo tudi na pomolu, ob katerem je kar dosti prostora za navezo čolnov in jadrnic. Povem naj tudi to, da je celoten Medulinski zaliv, v katerem so tudi Runke. dobro zavarovan pred močnejšimi vetrovi.
Narava je poskrbela tudi za liste, ki se radi na kopanju znebijo vsake konfekcije. Od Run k pa vse do rta Kamcnjaka, torej skrajnega konca Istre, je nešteto samotnih zalivov z lepimi plažami ter čistim in mirnim morjem, tisti, ki imajo čolne pa sc lahko odpravijo tudi na katerega od otočkov
Ccjo, Trumbujo, Tcnoligo ali kakšnega drugega. In ko smo že pri Tenoligi, naj vas opozorim na morski tok, kije prav ob rtu Kamcnjak izredno močan in je za manj izurjene kopalce in nevešče čolnarje lahko tudi nevaren. Domačini pravijo, da je ..njihov" morski tok najmočnejši na Jadranu.
In kako boste prispeli v Runke? l ahko po cesti, po zraku ali po vodi. Seveda vam svetujem prvi dve varianti, če nimate svojega osebnega avtomobila pa še posebej prevoz z letalom. Za vožnjo od Urnika do Pulja boste v eno smer odšteli 1 10 dinarjev, vozili pa se boste natanko 18 minut, ne pa se ..cijazili" z vlakom ali avtomobilom 4 do 6 ur. C e se boste morda odločili za letalo.
vam svetujem, da si karto pravočasno rezervirate. ker je na tej progi med sezono velika gneča. Rezervirajte jo tudi za povratek.
Že prej sem povedal, da med Iskraši nisem slišal nobenih pritožb na račun oddiha v Runkah. Kljub temu vsi le niso tako zadovoljni, zlasti pa menda ne obiskovalci iz. Zagreba. To mi je namreč povedal upravnik kampa Stanko Sladonja, ki sem ga našel prav med burnim pogovorom z neko damo iz. Zagreba. Le-ta se je pritoževala nad tem in onim, glavni vzrok za slabo voljo pa je bilo prav gotovo deževno vreme ali pa morda to, dai nekateri kljub vsemu ne morejo in ne morejo spoznati, da je oddih konce koncev žal še vedno neke vrste luksuz in da je pač treba s seboj prinesti kar debelo denarnico.
Po pogovoru z upravnikom sem se najprej podal na pomol. Takoj sem opazil Janeza Cevca, Iskraša iz Tovarne elektronskih naprav iz Stegen. Dobro ga poznam kot smučarskega učitelja, na morju pa ga do tistega dne še nisem videl. Pravi, da mu je beli element bolj pri srcu, prizna pa le, daje treba poleti na morju nabrati zdravje za zimo.
„Da, lepo je v Runkah," se je odzval mojemu vabilu na pogovor in takoj kritično nadaljeval ,,toda, zakaj nima Iskra kaj takšnega kot so Runke. Menim, da bi morali v našem Združenem podjetju dati večji poudarek oddihu delavcev. Upravičeno lahko s ponosom pokažemo na našo tridesetletno pot, na trideset tisoč samoupravljakev,
vprašamo pa se lahko tudi, kaj smo resnično storili za organ iz uani turizem? Prav zanima me, kaj je z graditvijo Iskrinega počitniškega centra v Pinoti pri Novigradu. V zadnjem času je o tem vse tiho. To središče moramo zgraditi, pa čeprav uresničitvi tega načrta nasprotujejo številni ali manj številni kratkovidneži. Zgraditi ga moramo, da-bi vsaj delno ali pa dokončno rešili problem oddiha Iskrinih delavcev."
Beseda je zatem nanesla na delo tiste peščice ljudi v Počitniški skupnosti, ki skušajo po najboljših močeh organizirati oddih Iskrinih delavcev, to najino razglabljanje pa je izzvenelo v lep slovenski pregovor: „Za malo denarja, malo muzike." Načela sva tudi vprašanje kolektivnih dopustov. Janez meni, da v Iskri ne bi smeli
vsi hkrati oditi na dopust, vodo pa je. razumljivo in verjetno upravičeno, napeljal tudi na svoj smučarski mlin ter menil-da bi morali imeti krajši kolektivni oddih tudi v zimskem času.
Janez, ki je eden od štirih pionirjev pobudnikov graditve Iskrinega kampa na Dugem otoku, je najin pogovor končal z naslednjimi besedami: ,,Prepričan sem, da so Iskrine delovne organizacije dovolj bo-
niško prikolico.
gate, da bi lahko sistematizirale delovna mesta poklicnih organizatorjev za oddih, šport in rekreacijo, ti ljudje pa bi lahko veliko storili za boljše počutje naših delavcev. “
Ker so imeli v recepciji kampa dela £ cz glavo, sem sc moral kar sam .potruditi in poiskati druge Iskraše. Na enega od njih m6 je opozorila kranjska registracija na avtomobilu, in res: spoznal sem se z zakoncem3 Julko in Stanetom Pavličem. Oba sta zap0-slena v kranjski Elektromehaniki, — onav TEA, on pa v SP. „ Od lično se imava. Kuhava sama, preskrba je v redu, morje je čudovito. Verjemite, še nikoli se nisva imela tako lepo kot letos. Iskra šem svetujeva, da se odločijo za letovanje v Runkah."
Nekaj prikolic, v katerih so prebivali Iskraši, je bilo tisti dan praznih. Ker na obali ni bilo nikogar, sem sklepal, da 50 veijctno odšli v Premanturo ali pa v Pulj; No, kmalu sem naletel kar na dve Iskraški družini - Sušnikovo in Miklavčičevo. „Imamo se kar dobro," sta začela pripovedovati „poglavarja“ družin. „Res ga nam vreme malo „fiksa“, toda to je za nas še bolje, ker ne maramo vročine. Malo gl®' damo olimpiado, malo beremo, se kopamo, malo ga »cukamo", kuhamo pa sami. Dan je kar prekratek, dopust pa sploh."
Jančevo družino in Toneta pasem našel pri Kopanju. Anica in Martin sta zaposlena v Elektromehaniki, verjetno bo čez kakšni dve desetletji tudi njuna dvajsetmesečna Irma, v kranjski Iskri pa je zaposlen tudi Aničin brat Tone Kemperle. Zakonca sta bila letos na morju prvič po mnogih letih-Prej ni bilo ne časa, ne denarja, saj sta si zgradila hišo, zdaj pa pravita, da bosta v Runke ali pa kam drugam, kjer bo Iskra organizirala oddih, še odšla.
Kar težko sem se poslovil od Runk in Premanturo, nič lažje pa verjetno ni bilo ah ne bo drugim Iskrašem, ko bodo končevali svoj oddih na tem skrajnem končku Istre-
Nekaj pa me je ob odhodu le motilo " kdaj bomo imeli v Iskri tako prijetno urejeno turistično središče, kot je na primer v
Runkah?	Lado Drobcž
ISKRA COMMERCE LJUBLJANA, TOZD ZUNANJI TRG
vabi k sodelovanju novega sodelavca za delovno mesto
VODJO IZVOZNEGA REGIONAI
za področje Sovjetske zveze.
POGOJI:
Končana II. stopnja fakultete za elektrotehniko ali ekonomska fakulteta,
-	opravljena zunanjetrgovinska registracija ali izpolnjevanje pogojev za zunanjetrgovinsko registracijo
—	aktivno znanje ruskega jezika poznavanje Iskrinega proizvodnega programa
—	pet let prakse
-	trimesečno poskusno delo.
Kandidati naj pismeno ponudbo dostavijo v roku 10 dni po objavi na naslov: ISKRA COMMERCE, Kadrovsko-socialna služba, Ljubljana, Topniška 58.
INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, TOZD ORODJA LJUBLJANA, STEGNE 15
objavlja prosto delovno mesto:
- KONTROLOR
Za to delovno mesto se zah tevajzobrazba strojnega tehnika, oz. dveletna delovodska šola in 3 leta prakse v proizvodnji orodja.
Delovno mesto se vzpostavi za nedoločen čas s pogojem uspešno opravljenega poskusnega dela 45 dni.	,
Prijave z dokazilom o izpolnjevanju pogojev sprejemamo v 15 dneh od objave na naslov:
ISKRA AVTOMATIKA TOZD ORODJA Ljubljana. Stegne 1 5
informacije lahko dobite po telefonu 57-373
Notranjost restavracije v avtokampu Runke.