Stran 392.
„T u j c i".
(II. slovenska umetniška razstava.)
Pri slavnostni otvoritvi II. slovenske umetniške razstave je govoril podpredsednik slovenskega umetniškega društva dr. Miljutin Zamik ponosne besede, da Slovenci na političnem in na gospodarskem polju sicer ne bomo slavili zmag, da pa jih lahko slavimo na kulturnem polju.
Taka zmaga na kulturnem polju — je namignil dr. Zarnik — je tudi II. slovenska umetniška razstava.
Kdor si je pa ogledal razstavo, kdor je preštudiral razstavljene umotvore — tisto spozna hitro, da ponosne besede dr. Zamika niso bile druzega nič, kakor — lepe besede, kajti umetniška razstava je vse prej, kakor slovenska zmaga na kulturnem polju.
Istina je — in te ne more nihče prorekati — da je mej slovenskimi slikarji in umetniki nekaj lepih talentov (posebno Strnen), deloma pa so se udali umetniškim strujam, ki so sicer moderne, a vender ne uživajo nikjer simpatij občinstva, ker nasprotujejo estetičnim njegovim čutil o m.
Ne lastimo si sodbe, katera tehnika je prava in katera ne, le s stališča individualnega ukusa — ki je suveren! — izrekamo svoje mnenje, da je ona struja, ki jo najodločneje zastopa gosp. Jakopič, izrodek mode, efemeren pojav, ki je že tod in tam opuščen in ki ni občinstva nikjer ogrel. Ne glede na to, pa je gotovo, da mora biti vsak slikar, ki slika — da rabimo vulgaren, a najbolj znan izraz — secesijoni-stiško, mojster prve vrste, pravi virtuoz, v tej tehniki, nekak Segantini, sicer je vsak uspeh izključen. Takih mojstrov v tej tehniki pa smo v razstavi zaman iskali. Morda bi ta in oni, ako bi gladko slikal, našel najlaskavejše priznanje, mej tem, ko obuja sedaj le —- začudenje.
Razgleduje razstavljene umotvore, smo se spomnili Cankarjevega romana „Tujcia. II slovenska umetniška razstava je priča, da je Cankar pisal golo resnico. Ti naši umetniki — kakor tadi deloma naši beletristi — so se odtujili narodu popolnoma in nimajo na sebi nič slovenskega.
Uspeh II. ^slovenske" umetniške razstave je — mučno  razočaranje.   Morda ne bo to brez  ko-
risti, morda odpre to oči slovenskim umetnikom, morda provzroči to na polju upodabljajočih umetnosti kakor tudi v literaturi zdravo reakcijo in potisne aaše kulturno prizadevanje v naravno strugo — ali — nam se zdi, oziroma čustva nam pravijo, da je ta nada — prazna.                        R.