Joža Vovk:
Marija usmiljena
Je deklica po cesti Sla
in srečala jo je gospa.
»Kaj hodiš tukaj, deklica, in kaj si tako zalostna?^
Je rekla deklica. solzna: •»Nikjer vec nisem jaz doma,
umrla mi je mamica, očeta Dzel je širni svet.
Vzemiie me seboj, gospu, da k r>am se malo grem ogret,
da mogla bom iskati spet od vrat do i>rat usmiljenja.z
Gospa je rekla deklici:
*Ne jokaj oeč, nebeska sem Go&pa,
26
jaz sem Marija usmiljena, jaz se te bom usmilila,^,
Marija je po cesti š/a, osiala sama deklica.
Zastonj je gledala /m njo. z&zrlo več je ni oko.
Spet deklica je $U iskat od orat do orat usmiljenja.
Zastonj poosod je (rkala,
zastonj prosila usmilj^fija.                      
Vsa trudna, obnemogla že                    
pri zadnjem pragu paJa je.
Pričela je umirali, —                           
teduj se nekaj zabhsti,                       
Go&pa prelepa pride k nji,                          
v nebeškem siju osa gori.                             
»/az sem Marija usmiljena, jaz sem se tebe usmilila.z
Umrla tukaj boš nocoj  ¦
in v raj nebeški Šla z menoj.z