Blagovni promet
Ohseg blagovnega prometa v prognozah družbenega plana ni posebej določen. Iahaja iz cele vrete ostalih gibanj, kj jih ob-sega plan.
To je na prvam mestu ra2-delitev družbenega proizvoda v letošnj&m letu. Medtem ko je plan celotno potrošnjo omejil, je za 4 odstotke povečal tisti njen del, ki je nameiijen oseb-ni potrožnj . Zaradi tega se bo povečala tndustrijska proizvocl-nja potrošnega blaga. Razen te-ga bo pre-cej narasel tudi uvoz predmetov široke potrošnje. V zadnjih dveh letih in v letu 1956 se ta uvoz giblje takole (v milijardah dinarjev):
Uvoz hrane mora zagotoviM ne samo zadovoljitev tekočih patreto prebivalstva, marveč tu. di doloiene zaloge, nujne za normaien promet va stabilnost pre-skrbe.
V  primerjavi s preteklml leti se bo zlasti močno povcčal uvoa tistih  predmetov   za   široko   po-trošnjo, ki  niso  živida. Tako  se bo    povečal    sklad    potrošnega blaga, hkrati  pa  tudi   zbira  in kakovost.    Lahko   pričakujemo, da si  bo  v  nekoliko  živahnejši' konfcurenei s tujimi izdelki  tu-d:   domaia   industrija   prizade-vala   Cim   boije   zadovoljiti   po-tr&be potrošnikov.
Med dmgim bomo uvažall vei blaga za dežel-o. To naj bl še bolj pospešilo blagovno 1z-menjavo z vasjo. Da bi kme-tovalci lahko kVipiV predmete, ki jih boclo zanimali, bodo tudl sami vei prinesli na tržišče.
To nam kaže, da bo v letoS-njem trgovskem prometu na drobno v&č blaga in da bo bla-go imelo veijo izbiro. Od gi-banja cen v trgovini na drobno bo odvisno, ali se bo povečala vrednost blagovnega prometa. V preteklih letih je vrednost blagovnega prometa naraščala zaradi vedno večje količine prodanega blaga in zaradi dvi-ganja cen. V letošnjem ietu ne morerno pr čakovati, da bi se cene povečale, zlasti ne cene in-dustrijskih lzdelkov in osnov-nih živll. Pa4 pa je verjetno, da se bodo cene ustalile, pri nekaterth proizvodih za celo nekoliko — minimalfto — zni^ žale.
V    prometu   pod\rzemajo   po-trebne  organizacijske   in   druge ukrepe, da b; se promet pospe-šil,   požlvil   in   pocenil.   Z   osta-lih   odkupnih   organizacij   pre-haja   promet   kmetijskih   izdel-kov   polagotna   v   roke   kmetij-skih  zadrug,  kar  naj   b:  v  do-glednem    času   olajšalo    nakup tržnih   presežkov   in   izkljufiJlo nepotrebne     pasrednike      med
kjmetijskim proizvajalcem in tr-žiščem. Trgovina bo razpolagaJa s štev:lnejš:mi tehničnimi sred-stvi, zlasti z vozili. Končno bo tudi formiranje določenih, vsaj minimalnih zal-og prispevalo k enakoraernejšemu gi-banju na trž:š6u in k ustalitvi cen.
Podobno kot v trgo-vini na drobno Je tudi v gostinstva promet oaraščal deloma laradi vedno vetjih Ikoličin prodanih jestvin, pijač Ln števila prenočevanj, delotna pa zaradi po-večanja cen. Razen v trgovlni prebivalstvo lajvečii ded svojih do-hodkov iidaja v go-stinstvu.
Stevilo tnjih turistov )e od leU 1948 do 1950 upadalo, od tak:rat pa stalno narašča, tako da smo v glavnem dosegli predvojno stanje. Ob-stojijo možnosti, da bo v nadaljniih letiih tuji tnrizem doživel še bi-trejši razvoj glede na to, da sedaj lahfao pri-Sakujemo močnejjši pri-liv iz tistih vzHiodno-evropskjh dežel, ki so imele pred vojnie po-membno vlogo v našem turizmu, kot sta n. pr. Ceškoslovaška im Ma-džarska.